natisniti v osmih zvezkih 2768 stran i in to jim je uspelo šele v treh letih in pol. Kot kaže, vobče slabo podprti jam oslovni in krasoslovni organizatorji bodočih kongresov (prihodnji bo v ZDA 1. 1981) ne bodo mogli več ponoviti olomouškega prim era, k je r je tisk prevzela akadem ija znanosti. V zborniku najdem o med 192 referati tudi slovenske referate: R. Gospodarič, Podiranje kapnikov v Postojnskem jam skem sistemu, J. Hladnik-A. Kranjc, Fluvioglacialni jam ski sedimenti — prispevek k speleokronologiji (Jama v Strašilu — Julijske Alpe, Slovenija, Jugoslavija), I. Gams, H term inologiji kraškega polja. Poleg teh je referiral še J. Kunaver: Razlike alpskega krasa in vloga klime ter kamnine, a referat v zborniku ni objavljen. Predno bi skušali orisati doprinos sheffieldskega kongresa k razvoju krasoslovja, povejmo, da se o jam ah in krasu mnogo piše. Za ilustracijo: Zvezek Prilog bibliografiji krša Jugoslavije (1666—1974) v seriji Krš Jugosla­ vije, št. 9/3, Zagreb 1976,/navaja čez 2500 objav, ki se nanašajo samo na kras v Jugoslaviji. Na svetu izdajajo čez 150 speleoloških in jam arsk ih revij. Kljub tem u pa so ostale sporne še mnoge osnove krasoslovja. Vzemimo pojem kras, ki pogojuje ugotavljanje kaj različnega obsega kraškega ozemlja na svetu. M adžarski krasoslovec in geograf D. Baläzs je v svojem referatu v Sheffieldu ugotovil, da zavzema kras 4 % kopnega površja Zemlje, ker m u je kras ozemlje s površinskim i kraškim i pojavi. G. A. Maksimovič iz Perma pa govori o 27 % kraškega ozemlja v svetu (40 milj km 2), ker se je naslonil na razprostranjenost kraških kamnin. Drug znak m ladosti krasoslovja je n je­ gova neustrezna razvitost v svetu. Daleč v ospredju je evropsko krasoslovje, čeprav zavzema po Baläzsu kras v Aziji večje površine (samo na južnem K itajskem okoli 500 000 km 2). Zadnja dva m ednarodna kongresa sta pokazala v tem oziru izboljšanje. V Šheffildu smo poslušali referate o krasu na Novi Zelandiji, Novi Gvineji, v Avstraliji, Srednji Ameriki (Belize), Karibskih otokih, Indiji itd. Opazno je tudi, kako kraške posebnosti obravnava vedno več znanstvenih disciplin, o katerih nekatere, zlasti tehnične, kaj malo dajo na kraško »klasiko«. V sekcijah za geologijo in mineralogijo, geomorfolologijo, speleogenezo, hidrologijo, jam sko kem ijo in fiziko poročajo mnogi referati o raziskovanju s kvantitativnim i metodami, ki bistveno dopolnjujejo stare sheme ali jih celo negirajo. Prodor eksperim enta in kvantitativnih m etod je popoln. M arsikatero novost je prineslo 28 arheoloških in paleontoloških refe­ ratov. Močna je bila kom isija za jam sko zaščito in turizem, ki jo vodi sloven­ ski geograf in krasoslovec dr. F. Habe. Prisotnost mnogih tu jih in angleških jam arjev je prinesla mnoge zanimive ekspedicijske filme (V Angliji deluje okoli 400 jam arsk ih klubov, ki raziskujejo v mnogih delih sveta. Krasoslovci, ki sta jih vzgojila geografska institu ta v Oxfordu in Bristolu, so osnova naglega razvoja krasoslovja v Kanadi) in referate o raziskovanjih v Novi Gvineji, Južni Ameriki itd. Na plenarnem zasedanju je bila sprejeta resolucija o zaščiti krasa na območju proste industrijske cone na m atičnem Krasu, ki ga resolucija imenuje Tržaški Kras. Slovenijo zadeva tudi sklep kom isije za kraško denudacijo, da naj podpi­ sani kot njen predsednik izvede s sodelavci po svetu prim erjalno raziskovanje kraške denudacije (korozije) s pomočjo enotnih apneniških tablet. K atedra za fizično geografijo PZE za geografijo zdaj razpošilja tablete iz lipiškega apnenca sodelavcem. I. Gams Mednarodni sim pozij o ekologiji in biospeleologiji krasa Dežele SEV razen na različnih področjih kulture, gospodarstva in poli­ tike dobro sodelujejo tudi pri znanstveno-raziskovalnem delu. Raziskovalno in znanstveno delo vključujejo tudi številne družbene in naravoslovne teme. Med njim i sta tudi temi »Proučevanje splošne teorije biogeocenologije« in »Ekološke metode izkoriščanja in razvoja optimalnih stru k tu r pokrajine« s podtemo »Varstvo ekosistemov (biogeocenoz) in pokrajine«. In štitu t za geografijo Češkoslovaške akadem ije znanosti v Brnu je prevzel nalogo, da pripravi m ednarodni simpozij o ekologiji in biospeleologiji krasa. Ta priznana geografska ustanova, ki se uvršča med največje tovrstne inštitucije v ČSSR, je pripravila od 22.—28. avgusta 1977 simpozij o krasu kot posebnem tipu geografskega okolja. Organizacijski odbor simpozija je vodil Jan Pržibil, znani češki krasoslovec; med člani sta bila tudi Jaroslav Raušer, vodja delovne skupine za proučevanje biosfere in Vilma Ferbasova, ki je opravila tehnično delo. Simpozij se je vršil v m estu Blansko, ki je običajno izhodišče za obisk Moravskega krasa. Sestanku je prisostvovalo 35 udeležencev iz Bolgarije, ČSSR, Jugoslavije, Madžarske, NDR, Romunije in Vietnama. Udeleženci so bili večinoma geografi iz raznih geografskih inštitucij, zlasti iz geografskih inštitutov akadem ij znanosti. Poleg geografov so bili zastopani tudi prouče­ valci krasa iz drugih ustanov, npr. iz inštitu ta eksperim entalne biologije in eko­ logije v Bratislavi, in štitu ta za varstvo spomenikov in okolja v Pragi, iz inšti­ tu ta za varstvo okolja v Budimpešti, iz speleološkega inštitu ta v Cluju itd. Med njim i so prevladovali m lajši raziskovalci krasa. Ker je simpozij potekal v okviru organizacije SEV-a, je bil uradni jezik ruščina. Vendar se je zaradi lažjega razum evanja večinoma razpravljalo v dru­ gih jezikih. Prva dva dneva simpozija sta bila nam enjena referatom in disku­ siji. Za ostali čas pa je bila pripravljena vrsta ekskurzij. Uvodni referat J. Pržibila je obravnaval kraška področja in njihovo okolje. Sledili so referati J. Jakala »Kras kot specifično geografsko okolje«, J. R aušerja »Žive sestavine krasa in geosistemska koncepcija«, Spasova et al. »Uporaba nevtronske analize pri sledenju kraških vod« in avtorja tega po­ ročila »Vrtače kot poseben ekotop na krasu«. Drugi dan dopoldan so udeleženci poročali o prirodnih dejavnikih krasa, popoldan pa o družbeno-ekonomskih razm erah na krasu. V prvo skupino so se uvrstili referati Z. Adameca »Lastnosti vode v kraških vodotokih in njihov vpliv na tvorbo bentosa na prim eru rečice Punkve«, S. Draganova »Taksonom- ska stru k tu ra jam ske algoflore«, J. Lacine in J. Vašatka »Oris metode bio- geografskega proučevanja kraških področij na prim eru Moravskega krasa« in L. Vanečkove »O sprem em bah gozdnih nasadov na obm očju Moravskega krasa«. V drugo skupino pa lahko štejem o referate B. Novakove »Problematika proučevanja socio-ekonomske sfere kraških področij«, S. Juraneka »Kmetij­ stvo v zaščitenih področjih Moravskega krasa« in J. Fihterove »Sedanji polo­ žaj in možnosti rekreacije v zaščitenih področjih Moravskega krasa«. Udeleženci so že na začetku simpozija dobili zbornik (ciklostiran) vseh referatov, tudi tistih, ki niso bili prečitani. V diskusiji se je pokazalo, da je pozornost poslušalcev bolj pritegnila tista tem atika, ki je obravnavala kon­ kretne rezultate proučevanj na krasu kot pa metodični prispevki. Večina referatov je pomenila nov pristop k proučevanju krasa in še zlasti kraške pokrajine kot posebnega tipa geografskega okolja. Očitna je bila težnja k čim bolj kompleksnemu proučevanju na krasu. To bi kazalo sprejeti tudi v naša proučevanja, toliko bolj, ker naš kraški svet glede na površje daleč pre­ sega Moravski kras. Zadnji trije dnevi so bili posvečeni avtobusnim ekskurzijam v posamezne dele Moravskega krasa. Na prvi ekskurziji smo se seznanili s površinskimi kraškim i oblikami in z izrabo kraškega površja. Na poti od Blanska mimo Jedovic, Vilemovic, Lipovca in skozi Pusti žleb smo spoznali fosilni kras, na katerem niso bile več vidne tipične kraške oblike površja, ki so tako značilne za dinarski kras. Ogledali smo si več ponikalnic in ponorov, med katerim i naredi največji vtis ponor rečice Punkve na dnu 138 m globokega brezna Macocha. V Pustem žlebu so nam češki kolegi pokazali vegetacijske stopnje, ki so posledice kli­ m atske inverzije pogojene s kraškim reliefom. V veliki ribogojnici, skozi ka­ tero teče Punkva pa so nam posredovali rezultate proučevanj vpliva vodnih lastnosti kraške reke na življenjske razm ere v njej. Na drugi in tre tji ekskurziji naj bi se udeleženci simpozija seznanili s pod­ zemnimi kraškim i oblikami Moravskega krasa in njihovo izrabo. Najprej smo obiskali turistične kraške jam e. Ogledali smo si Sloupsko in Punkovsko jam o, ki zaradi obilice zanimivih sigovih tvorb privabljata veliko obiskovalcev. Posebno zanimivost predstavlja vožnja s čolni po podzemni Punkvi, ki pa je udeleženci simpozija zaradi visoke vode niso bili deležni. V bližnji jam i Kulma so našli dokaj dobro ohranjene sledove iz paleolitika: kosti človeka in njegovo orodje te r kosti živali. V tej in Michalovi jam i so m ed zadnjo vojno uredili razne vojaške naprave. Po vojni pa Michalovo jam o uporablja bližnja m lekarna za zorenje sira. T retja ekskurzija je potekala po neturističnih jam ah, ki so dostopne samo speleologom. Organizator simpozija je priskrbel potrebno opremo, tako da smo si vsi lahko ogledali tudi težje dostopne dele jam . N ajprej smo se ustavili v jam i Biči skala, razm erom a mladi jam i brez sigovih tvorb. V večjem delu jam e teče precej močan vodotok, po katerem se da s čolnom priti do sifona, ki se ga potapljači še niso lotili. Po drugi jam i, ki se im enuje Am aterska jam a, je vodil udeležence simpozija J. Pržibil. Prav on ima veliko zaslug pri razisko­ vanju in odkrivanju te jam e, ki pa jo še vedno proučujejo. Za udeležence iz tujine je bila organizirana še posebna posim pozijska eks­ kurzija na Slovaški kras, k jer je bila osrednja točka program a obisk Dobšinske ledene jame. Na zaključku simpozija je bila sprejeta resolucija o nadaljnjem prouče­ vanju krasa. Resolucija vključuje vrsto sklepov in nalog, ki naj usm erjajo raziskovalno delo na kraškem prirodnem kompleksu. N ajprej poudarja, da so človekovi vplivi na krasu že dosegli zgornjo mejo dopustnih posegov v ta tip pokrajine, saj so ponekod že groženi nekateri njeni elementi. Zato je po­ trebno čim prej pristopiti k reševanju vprašanj kraške pokrajine. Da bi to dosegli je potrebno: — izdelati enotno metodologijo proučevanja kraških površinskih in podzemnih pojavov na osnovi geosistemov; — izdelati metodologijo kakovostne ocene živih in neživih dejavnikov krasa in njihove povezanosti z družbenogeografsko sfero; — izdelati enotno metodologijo ocene kraškega kompleksa glede na negativne vplive človeške družbe. V resolucijo je vključen tudi predlog, da naj bi v okviru teme »Ekološke m etode izkoriščanja optim alnih stru k tu r pokrajine« in podtem e »Varstvo eko­ sistemov in pokrajine« ustanovili sam ostojno skupino, ki naj bi se bavila s problem i krasa. Vodstvo te skupine v okviru držav članic SEV-a naj bi prevzel geografski inštitu t iz Brna. Sklepi in priporočila resolucije obvezujejo raziskovalne inštitucije v drža­ vah SEV-a, ne veljajo pa za Jugoslavijo in Romunijo, ki nista članici te orga­ nizacije. Vendar bo organizacijski odbor poslal resolucijo tudi zastopnikom teh dveh držav z željo, da bi tudi njihove inštitucije za proučevanja krasa sodelovale pri tem delu. Kljub temu, da im ajo naši kraški inštitu ti že svoje raziskovalne pro­ grame, bi bilo dobro ostati v stiku z navedeno komisijo. Že njen prvi sestanek je, kljub začetnim težavam, pokazal nekaj novih poti in pripravljenost vrste kraških raziskovalcev iz različnih držav za takšno organizirano delo. V Blan- skem je bila izbrana Bolgarija za prireditelja naslednjega sestanka. Franc Lovrenčak