MACDONALD BO GOVORIL NA KONVENCIJI A. F. OF L AMERIŠKI IN KANADSKI GOVORNIKI SO SE POSTAVLJALI Z DOSEŽENIMI USPEHI Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDo-nald bo počastil konvencijo Ameriške Delavske Federacije s svojo navzočnostjo. — Značilen govor ameriškega delavskega tajnika Jamesa J. Da-visa. -— Bergera se niso spomnili. ALEKSANDER I AMERIK ANCI 3 DISTILERI JE BO ODPRAVIL V LEGIJI TUJCEV j BODO KUHALE DOBRO ŽGANJE MACDONALD V NEW YORKU Senatorji so priznali u-speh MacDonaldove misije, vendar pa slutijo CIRILICO Jugoslovan, kralj Aleksander bo odpravil cirilico ter jo nadomestil z latinico. BEOGRAD. Jugoslavija. 11. okt. Danes se je izvedelo tukaj, da bo kralj Aleksander izvedel nadaljno revolucijonarno odredbo. Potem ko so izginila arabska slo-va v Turčiji v prilog latinskega al-labeta, je postal tudi kralj Aleksander uverjen. da je prišel tudi za Srbijo čas, da opusti svoj ciril-ski alfabet, ne le raditega. ker se celi zapadni svet poslužuje latinice temveč, tudi raditega, ker poudarja Srbija razliko ki obstaja med Srbi in drugimi narodi, ki se poslužuje latinice. Predlog bo najbrž vzbudil velikansko ogorčenje med konservativnimi Srbi. ki se krčevito oprijemajo svoje cirilice < STO LET STAR VETERAN UMRL G. W. Bullock "veliki stari mož iz Hunting-tona" je vedno sledil dogodkom modernega časa. GREENLAWN. L. I.. 11. oktobia. V pondeljek se bodo vršile pogrebne službe za George Washington Bullockom, 'velikim starim možem iz Huntingtona', ki je umrl včeraj tukaj, na domu svoje hčerke, Mrs. G. M. Ruhle. Manjkalo mu je manj kot dva meseca, da ni dosegel'sta-rosti sto in enega leta. Bullack je bil star 33 let. ko se je pričela Državljanska vojna. Bil je navzoč v Appomatoxu. ko se je Lee udal generalu Grantu. Malo pred svojo smrtjo se je Bullock še natančno spominjal dogodkov iz svojega življenja, čeprav s« Senator Elmer Thomas trdi, da je šestnajst a- ~ i meriških fantov v alž r- Prohibicijski komisar je skih zaporih. — Uvede-' dal t r e m distilenjam težkoče, ki se bodo po- na naj bi bila natančna Pravico, da smejo izde-j j^e pri uresničitvi ci- preiskava. I lo.vati medicinsko zga-j ija. nje. — Produkcja se bo, ________________ pričela 1. januar j*. -WASHINGTON, D. C., 1. okt. — Če so informacije, katere je dobil senator Elmer Thomas iz Oklaho-me pravilne, je šestnajst ameriških fantov zaprtih v neki vojaški jet-nišnici, katero ima francoska Legija tujcev v Orleansvile v Alžiru. Vsi ti Amcrikanci so baje člani Legije tujcev. Senator Elmer Thomas je izjavil. da bo naprosil državni department, naj natančno preišče to zadevo. Naprosil bo tudi department za zunanje zadeve, naj da ameriškemu konzulu Oscaru Heiseru v Alžiru navodila, na obišče jetnišni-co ter dobi odtise prstov vsakega Amerikanca, ki je tam zaprt. S pomočjo teh rekordov bo mogoče identificirati jetnike v slučaju. da so bili prejšnji ameriški vojaki in oe so se udeležili svetovne vojne na ameriški strani. Senator Thomas je prvič izvedel za to zadevo, ko je čital prošnjo nekega člana Legije, ki se baje piše Frank O'Bryan in ki trdi. da je on in jnadaljnih petnajst Ameri-kancev v alžirski jetnišnici. Thomas si je več mesecev prizadeval docnati. kdo je O'Bryan. dosedaj se mu to še ni posrečilo. Jetnikova pisma razodevajo, da je fant popolnoma zmeden ter da enkrat tako. enkrat pa tako govori. Odtisi njegovih prstov, katere je dobil department preko ameriškega konzulata, niso soglašali 2 nobenim onih. kojih imena so bila navedena. je vedno zanimal za dnevne novice v večji meri kot pa -a svoje spomine. Bil je zaposlen s farmanjem ir živinorejo v zapadnem delu državt 1 New York, predno se je umaknil 1 S pokoj pred pet in dvajsetimi leti. TORONTO, Kanada, I 1 . oktobra. — Danes se le izvedelo, da bo v sredo nastopil pred konvencijo Ameriške Delavske Federacije angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald ter imel daljši govor. Sprva je bilo rečeno, da bo konvencijo le brzojavno pozdravil, ker je pa dobil nešteto vabil, naj pride osebno, se je odzval. Govoril bo v sredo ob polenajstih dopoldne. TORONTO. Canada. ! 1. oktobra.—Na današnji t,eji konvencije Ameriške Delavske Federacije sta govorila ameriški tajnik James J. Davis ter Peter Heenan, kanadski delavski minister. Heenan je podarjal, da v Kanadi jako lepo napreduje zakonodaja za delavsko zavarovanje ter dal za te uspehe ves kredit Ameriški Del avski Federaciji. Precej je pretiraval ameriški delavski tajnik J. J. Davis, ki je govoril o veliki ameriški prosperiteti ter o zadovljstvu, ki baje vlada med ameriškimi delavci in podjetniki. » Nehote je pa moral priznati, da se morajo tudi Združene države baviti s problemom brezposelnosti, pa je zatrdil, da je to le začasni in prehodni pojav. Zelo je presenetil navzoče s svojim prerokovanjem, da bodo v bližnji bodočnosti opravljali avtomatični stroji vse delo in da bo treba delavcem delati kvečjem po par ur na dan. Navzlic tenru bodo pa toliko plačani, da bodo lahko pošteno živeli. Nadalje je zahteval, da se more od vakega ino-. L-1 mii/ii fiilrai rvyirnma lr t~\ r 1 M P v In zemca, ki se mudi tukaj, oziroma, ko pride v to deželo odvzeti odtise prstov, da se na ta način uveljavi nekako kontrolo nad nedržavljani. Kljub temu, da je bil pokojni Victor Berger priznan delavski voditelj ter je bil član tipografične unije, ni njegove smrti omenil noben govornik. Bergerjevi nazori so bili preveč radikalni za Delavsko Federacijo. WASHINGTON, D. C. 11. okt. - -rrije distilerji iz Kentucky so do-Dili od prohibicijskega komisarja Jamesa Dorana dovoljenja, cla smejo izdelovati resnično burbon-sko žgane. To se bo zgodilo vprvič. odkar je bila prohibicija uveljav-! Ijena. Nakuhali bodo približno en mi- ' iijon št/ristotisoč galon žganja te- ! korr. prihodnjega leta. da izpolni- \ jo pojemajoče zaloge žganja, ki j2 j namenjeno v zdravilne svrhe. Do- 1 clatnih osem s to tisoč palon pa bodo izdelale tri ztočne distilerij^. kojiii imena dosrdaj še niso bila objavljena Izdelovanje tega žganja se bo pričelo dne 1. januarja ter bo pod strogim vladnim nadzorstvom. NEMŠKI ČASTNIK PRI AMERIŠKI ARMADI WASHINGTON. D C.. 11 okt. — Stotnik Helm Spe id el, ki pripada nemški armadi, je bil prideljen dva in šestdesetemu polku za obrežno stražo v fortu Totten, v državi Ne v. York. To sc je zgodilo na temelju politike, da se dovoli inozemskim vojaškim atašejem seznaniti se z o-btčaji in navadami ameriških skupin. HINDENBURG SPREJEL . DR. ECKENERJA BERLIN. Nemčija. 10. oktobra Predsednik von Hindenburg je sprejel včeraj dr. Hugo Eokener-ja. poveljnika vodljive nemške zračne križarke. ' Graf Zeppelin". Predsednik se je formalno zahvalil v imenu nemškega naroda za uspešni polet krog sveta. MORILEC SVARI MLADE LJUDI "Nikdo ne more biti postava sam zase", — je izjavil mladič iz Day-tona, ki je umoril deklico. Dayton se je označil kot "popol-; polno izjalovljnje". Policija, ki je i cekirala njegov rekord, je našla, j da je imel na ducate služb, da pa ni mogel nikjer ostati trajno. Ob-nesel se mu ni niti poskus, da iz-viši samomor po završenem umoru. ; Revolver se mu ni hotel' sprožiti. Dayton je rekel, da je Izvršil u-mor, ker je pil preveč žganja. WASHINGTON. D C., 11. okt.— Dexter Churchill Dayton. 25-letni zavarovalni agent, ki je priznal, da je zadavil' svojo ljubico, je posvaril ameriiko mladino "da ne mor3 nikdo biti postava sam zase". Čeden mladenič je napisal dolgo pismo, kotem ko je umoril deklico, katero so našli v hotelski sobi. kjer je bila umorjena. — Nietsehe nima prav, — je reke!. — Nikdo ne more biti postava 7a samega sebe. Včeraj je coronerjeva porota pridržala fanta radi umora, potem ko je odklonil pomoč odvetnikov. PARNIK ODPLUL PO WILKINSA CAPE TOWN, Južna Afrika, 11. oktobra. — Parnik William Sco-resby je odplul včeraj iz Simonsto-na. namenjen v južno Georgijo, kjer bo vzel na krov Sir Hubert Wilkinsa na zračni pregled morskih somov v Antarktiki. Kot znano namevarajo nekatere požrešne družbe iztrebiti zadnje ostanke teh sesavcev, ki žive v morju in ta namen se jim bo tudi popolnoma posrečil. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Včeraj je dospel MacDonald iz Philadelphije v New York angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald. Tukaj bo stal tri dni in bo imel dosti opravka. Rekel je. da je bil njegov obisk v Washingtonu skrajno zadovoljiv. Sesti dan njegovega bivanja v Washingtonu je bil oficijelnega značaja V New Yorku bo ostal' tri dni. imel par govorov ter sc se- j >-tal s svojimi prijatelji, nakar bo' odpotoval v Kanado. Ko ga je časniški poročovalec ' vprašal, kdaj misli počivati, sc je j r.ačudil ter odvrnil, da je v Ame- \ riki prvič slišal to besedo. Včeraj ob polenajstih so kj. poselili ameriški socijalistični voditelji, med njimi Norman Tli o m a/, ocijalistični kandidat za župansko mesto v New Yorku. ter znani socijalistični voditelj Hillquit Njegova hči je obiskala par trgovin in dobrodelnih zavodov ter je biia gostja žene angleškega konzula v New Yorku IMENOVANJE CESTE PO STRESEMANNII BERLIN. Nemčija. 11 oktobra Ena glavnih cest Berlina bo imenovana po pokojnem zunanjem ministru, dr. Gustav Stresemannu. Občinski svet je sklenil dati ime državnika prejšnji Koeniggractz-trasse. Številna druga mesta v Nemčiji bodo sledila %'zgledu Berlina. teh nazvala eno najlepših ulic po državniku. OSMI STRAŽNIK UMRL CANON CITY. Colo., 11. okt. — Stražnik Myron Goodwinn, eden prvih mož. ki so bili obstreljeni tekom vstaje v tukajšnji jetnišnici, je umrl včeraj na posledicah svojih poškodb. RAZOROŽENJE NIKAKOR NE BO TAKO LAHKO Casniškemu poročevalcu je rekel, da ne pozna počitka. — Pogovarjal se je z vodilnimi ameriškimi socijalisti. WASHINGTON, D C , 11 okt -Obisk angleškega ministrskega predsednika MacDonalda pri predsedniku Hoverju smatrajo nekateri ameriški senatorji kot oseben triumf ter velik razvoj v izboljšanju prijateljskih od nosa j v med Anglijo in Ameriko, vendar pa prevladuje splošno mnenje, da je razorožitev še daleč oddaljena Skoro vsi senatorji so prepriča ni. da bo imel predsednik Hoover težkoče. ko bo ustvarjal razmer: med silo mornaric raznih narodov Francija in Italija sta prav p« -sebno interesirani ter v boM t h težko odločila. da opustita sv podmorske čolne kjer Imata dovol: denarja, da bi gradili velikr b< jne ladje ter sta prepričani, da mora ta na vsak način zavarovat: vo je obali Skrajno težko br» tudi ustanov: ti tehnično enakf>st. Pa tudi t f t: bila enakost slednjič uvcljavSjer , bi zadela na veliko oi»zicijo. no bi jo odobril sena* PREPOVED POSILJATEV ZGANJA OTTAWA. Canada, 10 oktobri Vladni uradniki so izjavili, da L -do carinski uradniki odklonili i stavljanje clearing listov za poši-ljatve pijače v Združene države To pravijo, ker baje poznajo s\. ;-šče ministrskega predsednika Kin-ga v tem vprašanju. PREISKUŠNJA ANGLEŠKEGA ZRAKOPLOVA ZAVLECENA LONDON. Anglija, 11. oktobi • Zračno ministrsvo je objavilo danes, da je slabo vreme prepreiilo danes, da bi potegnili ven novi angleški vodljivi zrakoplov R—100 7. prvo dejansko preizkušnjo, kot se j je izprva nameravalo. .•mciiaBBiwiPiPiixneHsr nma'anemnn:: jwi seHK.aahirjaofZi'-sijeairainrkr^« sa.:: awe® DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Jtaliju Dim. 500 ........ t t.30 Lir 10§ ........... I i T« 1,000 ........ $ 18.40 " 100 ........... <11-30 " 1,600 ........ $ 45.75 « 500 ........... $16.80 5,000 ........$ 90.50 M 500 ,........... $37.40 « 10,000 ........ $180.00 M 1000 ........... $54.15 Stranke, ki «om naročajo izplačila v ameriških dolarjih, appear jamo, da tmo v tied sporazuma § nahm »vetom v starem kraju v ttanu tnižaii pristojbino ta taka uplačOa od 5% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; ra $60 — $1; za $100 — $2; za $200 —- $4; za $300 — $6. Za isplaiilo večjih meakov kot goraj naveden«, bodisi ▼ dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj*© pogoje. Pri Tolikih rtaka nlih priporočamo, da se poprej i nam eporasnmete glede način« nihffli IZPLAČILA PO POŠTI BO ftKDNO IZVRŠENA V OVIR DO TftCH TEDNI* &UJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT tU gA PR18TOJCINO 75e. 5AKSER STATE BANK O OOBTLiANDT STREET, NBW XOV« B. X Telephone t Barelmt 0390 1 i 1 Ko so prejšnji teden zaštrajkali r New Yorku prevažale! živil, se je nabrala po železniških skladiščih velikanska množina blaga. Gospodarji so po par dneh ugodili vsem zahtevam štrajkarjev. Slika nam kaže prizor iz napolnjenega skladišča. rrrr f. j i slovenski dnevnik I i A TWIT AS'B iI^"^ m /L ITrhe Largest Slovenian Daily TI 1» Združenih drUr.h | ■ ■ /1 ^^ . I /1 ■ ■ ■ ■ /1 g United State,. : : : tfSS V* AJjf^kJ XI XlliV/JLf-tl ' - Z. New York celo leto - »7.00 ** t —*7-°°J List slovenskih delavcev v Ameriki. ___\ mm. ... J TELEF0nTcHEL8BA 3878 ^ Entered as Second Olaas Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress oMftarch 3, 1879__TELEFON: CHELSEA 3878 ^ " NEVV YORKTSATL RDAY. OCTOBER 12, 1929. — SOBOTA. 12. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVI POSLEDICE ŠTRAJKA t "GLAS NAROD A" NEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 12, 1529 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. JL Ncwyorski "Times ' poroča, da le jugoslovanski kralj Aleksavdr s posebnim ukrepom odpravil cirilico. To je bila največja žrtev. ki jO je storil kot Srb Zdaj na; pa še Hr-. atje žrtvujejo malo svoje upornosti in svojeglav-nesti. pa neir.at a ne bo vet daleč ! tio slo^e in edinatva v Jugoslaviji. Prijateljstvo je najkraanejša i stvar na svetu, toda prijateljstva ; bi se ne smelo i7rabljati. Zadnjič je šel fant snubit deklt in je ^el svojega prijatelja .scIh). Usiisala ga je. In pozneje mu je pripovedoval: — Vidiš samo zato me je vze'a. ker jc tebe videla. Spoznala j? i zliko med moškimi. Prisrčna hvala. :er si šel z menoj. H- Rojak je jokal in tarnal: — O. ti nesrečnica, o ti nezvesta. Tako rad sem jo ime!, da bi sel v ogenj in v vodo. zdaj me je j pa naenkrat pustila na cedilu Pri-I segala mi je vtčno zvestobo ni jaž;. nesrečnež, sem ti vrjel Nor'1 sem za njo. zdaj pa kar naenkrat | — konec Saj pravim, ženska zve-i *:tobr j"? puhla pena prazua lra-| /.a. dim. ki .se razpusti v zraku. Ž*v-; lienje 'oi dal zanjo. zvr^tobo vu ' ••-* prisegla, zdaj pa slišim. da 'c vmiia 1: svojemu možu. j Angleški mumtr^fci predi, cinik dospel v Ne v. York. V avdijenci je -prejel tudi vaditelje ameriških ^ocijalistov. Pogo-vrril : • !epj in podoma^ Xekaic-rim Amerikancein • » trašno čudno zdi. i- Ne morejo !n ne mor«'jo pojmiti. da je angleški ministrski predm etnik. kater: je bil n avdušeno ix>-zdravljen v Ne v. Yorku in kater -je ameriški predsednik Hoover prijazno sprejel v Eeli hiši ter e ž njim prijazno pogovarjal, nc-morejo pojmiii in verjeti, da :< '^ mož soeijalist. Med socij ali štor/, m socj uii-.tom je pa seveda velika razlika. Živtla sta mož in žena Biia sta oba jako pobožna, navzlic temu je bila pa žena >atan v pravem pomenu besede. Molitev je bila pa zjutraj m zvečer, pred jedjo in po jedi Pa še vmes so včasi molili. Ženi pa ni bilo nekaj povoiji Nekega večera je pa vzrohnela. — Zakaj divjaš, draga moja? — jo je vprašal ponižni možiček. I — Že vem zakaj, že vem. zakaj. ' — je odvrnila samozavestna, i — Zakaj vendar? — Zato. ker vselej mene pogledaš, kadar moliva ooenaš in r?- ' črva: — "In reši nas v^ega hudega"- * Ko se jc Janez ženil, je bil še zelo plah in nesprten v občevanju z ženskami. Prestopal se je z ene noge na drugo in neprestano rr«-ncal z rokami. Končno se je dekle, za katero S3 je vnel, samo odločilo, da stvar pospeši. Pokazala je na vrtnico v Janezovi gumbnici in dejala: 1 — Kakšna krasna roža. poljub dam zanjo! To je končno tudi Janez razumel iii se po tem primerno ravnal. Nato je nastal zopet odmor. Nenado-1 ma pa se je Janezu nekaj zasvetli-' kalo v glavi, pograbil je za svoj klobuk in planil k vratam. — Kam pa? — je vprašalo dekle začudeno. — K vrtnarju! — je zakllcal Ja- ! nez ves vesel. 1 * 1 — Kaj si dobila letos za god? — Oče ml je podaril lepo vezano L knjigo, kakor vsako leto. — Potem takem moraš imeti že bogato knjižnico. * 1 Iz Nemčije poročajo, da se je pr-' vi polet z raketnim aeroplanom 1 posrečil. Tehnika napreduje s čudovito * naglico. Ni več daleč čas. dragi rojak, ko boš vtaknil raketo za pas. jo naž-gal in se spustil iz New Yorka v belo Ljubljano. Ne šifkarte in ne vizejev ti no bo potreba. In ti, draga rojakinja, če boš hotela žnjim, ali za njim, boš storila " isto. Jaz bom zaenkrat še na zemlji ostal in z užitkom motril te zanimive prizore. 7 "Glas Naroda" [ Owned and Published by SLOVRNiC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) v ran Sakaer, President Louis Benedlk, Treasurer --------*__ ♦ •lace of business of the corporation and addresses of above officers: !!« W 18th Street, Borough •! Manhatan, New York City, N. YJ - G L A S NARODA" (Voice of the People) issued Every Day Except Sundays and Holiday* a « lo leto velja list za Ameriko j Za New York za celo leto___.97.00 m Kanado --------------------.$«.00 Za pol leta_______________43.50 pol let*-----------------------.$3.00 Za inozemstvo sa celo leto____$7.00 7.x četrt leta -------------------------.$1-50 Za pol leta —__________________43.50 Subscription Yearly $6.00. _ _ Advertisement on Agreement. Glas Naroda*' Izhaja vsaki dan izvzemšl ^aedeljln praanlkovT Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo! Denar naj se bla-,-ovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, txosimo. da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo ________naslovnika._ "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 " " SfflHHnWIi.......I—IHWt M. i: 'HM::- sriffliMJiiaiai^ GENERAL PULASKI L^tos sc.* spominja vsa Amerika ameriškega briga«!-tn-ga ptHeraia < a si mira Pidaskeua. ki je umiri pred sto~ jM't Matija Svenšeka tako težko opekli i pc celem telesu, da so ga morali j nemudoma prepeljati v bolnico. , Krambo! s smrtnim izidom. V bližini Mengša se je primeril hud karr>mbol dveh kolesarjev. Posestniški siii, 24-letni Alojzij Jagodic iz Most pri "Kamniku se je iz Mengša vozil proti domu. Bila je ež noč. Ns daleč od Mengša, toda že na samoti, je Jagodic po naključju ali najbrže po neprevidnosti drugega, neznanega kolesarja zadel vanj. Oba kolesarja sta se morala z vso silo zaleteti drug v drugega, kajti Jakodic je s kolesa padel na kraj ceste ter priletel z glavo v obcestni kamen s tako silo, da si je prebil lobanjo ter je na mestu obležal v popolni nezavesti. Drugi kolesar, k i je moral biti skrajno brzevsten, pa se je po karambolu pobral ter jo s kolesom jarno popihal dalje. Ker je bila noč in ni bilo na cesti žive duše, so poizvedbe za kolesarjem zelo otežkočene. Orožniki 50 bili o karambolu obveščeni šele drug dan. Smrtno ranjenega Alozija Jagodica je namreč šele našel šofer nekega privatnega avtomobila, ki je proti jutru privczil mimo. Ta- j > koj je šofer ustavil avto ter pristo - j pil k nezavestnemu Jagcdicu. Ker 1 5 je ugotovil, da je ponesrečenec še i ri življenju, ga je naložil na svoje vozilo in naglo odpeljal v lj ubij an-; sko javno bolnico. Tu je Jagodic! kmalu podlegel težki poškodbi naj glavi. Dobil je tudi pretres možga- { nov in težje notranje poškodbe. Nevarna kopeJ v gnojnici. Po zadnjem dežju Sava ni več na dievnem redu kopalcev. Zato pa v j Litiji kopeli še niso prišel iz mode. j Taka kopel j, ki si jo je izbral Loj- 1 Z3, predilniški delavec, pa je vej-i kakor originalna, da ne rečemo tudi morda preveč — nevarna. Res. sreča v nesreči je bila. da so ga še pravočasno opazili, ko se je preme- 1 taval po mastni mlakuži. sicer bi bilo zdaj že po njem. Lojze se je popeldn^ nekam uje- ! zil. Pred dnevi ga je prijela za ro- j ke cirkularka. ki mu je pohrusta-!a 2 prsta na desnici. Zdaj ima roko povezano in ni za delo več tak "kerlc" kakor je bil popreje. — Salamiš. je rentačil Lojze, ko ga je čakalo doma dovolj dela. cn | pa ni mogel pomagati zaradi bolne roke prav nič. — Da si preženem jezo, pa sto- ' pim v "filijalo na čašico krepcila. J sc je odločil Lojze, ko je prestopil, pr?g z namenom, da se s požirkom hudega nekoliko okrepča. Ko pa je sedel Lojze ob šiicu žgane pijače, je pozabil na štetje. Sam ni vedel, kaj se ga je tako nabral. Ko je i,^puš.al gcsloljub-nc- hišo, so se mu zapletale Ob litijskem mostu je zdrče.l po stopnicah na Frankotovo dvorišče. Naenkrat ni imel več trdih tal pod seboj, začel se je pogrezati v mastno tekočino, ki mu je začela uhajati končno že tudi skozi usta. Grgrgrgr. .. na pomoč! grgrgr se jc slišalo zamolklo iz Frankoto-ve greznice, pasantje na mostu sc pa opazili, kako nekdo kobaca v nenavadnem bazenu. Kritkrnost | položaja je opazil v zadnjem hipu j Lozar. ki je šel prav tedaj po mostu. Pomagajmo, je zakričal svoje- ! mu prijatelju in že sta bila pri greznici. Lojzeta, ki je zašel v umazano j čorbo, sta izvekla na suho. nakar j sta ga položila na travo, da se je . odtekla vsa nečedna parfumerija : z njega. Rešilna akcija je prišla baš o pravem času. kajti Lojzetu je šlo že za glavo. ; — No, Lojze, kam pa zdaj? — so ga vprašali, ko mu je za silo odtekla gnojnica s premočene obleke. — Kam. zdaj? A? — je še na pol omoten odgovarjal Lojze, — najprej v Savo, da se očistim gnojnice in — grehov. Žganja, ki bi me spravil kmalu ob življenje, pa ne bom nikoli več ' žmahal"- Tri teike nesreče. 28-letni zagrebški juvelir Kol-1 man Birtio se je podal z motornim ' kolesom po svojo zaročenko Zdenko Pavlovičevo v Kranjsko goro. Pod rateškim klancem pa je pa- 1 del z motorja in priletel v obcest- j i ni kamen ter se težko poškodoval I na levi nogi. Prepeljali so ga v bol- i nico usmiljenih bratov v Kandiji ' kamor ie na brzojavno obvestilo' dospela tudi zaročenka. Posestnik Ignac Marclt iz Le-: skovca je peljal v Št. Janž trarao- 1 ve. Ko je srečal v temni noči ne- i znanega voznika, so se mu konji i nenadoma splašil. Marclt je padel pod voz tako nesrečno, da mu je j kolo zdrobilo levo nogo. Z avtom 1 Jakila so ga prepeljali v kandijsko : bolnico. Pri delu v cikularni žagi Štrumb-lja v Straži je zagrabila transmi- Iz Jugoslavije. Peter Zgaga Justifikacija razbojnika Odohašiča. 1 23. septembra je bil v Sremski : Mitrovici obešen razbojnik Ivan j Oclobašič. ki je bil strah in trepet I Irema in Banata .er je imel na ve-1 rti vrč krvavih zločinov. Odobašič. ki je pii razpravi trdovratno tajil večino svcjijji zločinov, ie ostal dc zadnjega zakrknjen in zatrjeval 'je. da je nedolžen. Prejšnji večer so ga pobelili v mrtni celici novinarji. Bil je navi-; dežno miren in liladnokrvno ^e je j pogovarjal z njimi. Naročil si je dobro večerjo pečenih rib. vina in iikeijev. Meščani so mu posiah cigaret. Odobasič si jc zapalil drugo I za drugo tako. da je bila celica polna dima. Dopisnik zagrebških " No-| vesti" ga je vprašal, kdi} se je j zadnič sestal z ženo in Odobašič jc i odgovoril, da pred d\ ?ma metect -ma. Prepričan je. da se bo žena po j njegovi .»miti poročila. "Žal mi jc 1 otrok', ki ostanejo brez nadzorstva < in za katerimi bodo ljudje kazali s I prstom, češ. to ie d;ca zloglasnega 1 razbojnika Odobašiča. — Ali naj ti pripeljemo krvnika. Ivane? , — Samo pripeljite ga. pokažem mu. kako sc obeša. — je odgovoril' obsojence smeje. Nato je resigni- j rano pripomnil: — No. ne bojte se. j dobrega srca s-;*m. Hotel sem so i malo pošalili. Obsojenec je govoril tudi o svoji 1 .;mrti. Dejal je. da je človeku pači usojeno umreti. Eden preje, drugi pozneje. Njemu je neka vedeževal-ka dejala, da be star najmanj 80 let. če preživi 37. leto. 'Toda star I sem šele 36 let", — jc pripomnil J ves potrt. Z beograjskim trzovlakom sta ' se pripeljala tudi njegova brata, ki : so ju pustili v celico. Srečanje in j slovo je bilo zelo ginljivo, vsi trije bratje so glasno jokali. Odobašii ! je bratoma zatrjeval, da mora ne-I dolžen na morišče. Brata sta ga prosila, naj pnzna svoje zločine vsaj v trenotku. ko se poslavlja od ; sveta. In res je Odobašič priznal, da je sodeloval pri zločinu v Josicu v Bu-djenovcih. Bil pa je samo na preži. Odobašič je izpil še preeej vini in žganja in legel spat. Spati pa ni mogel in je skoro vso noč pre-bedel. Ob 5.36 so ga odvedli na morišče. Vešala so bila postavljena na dvorišču sodnega poslopja. Kolena so se mu šibila. ko so ga orožniki vodili k vešalom. 1 Predsednik čodišoa Filipovič mu ; je še.enkrat prečital smrtno obsodbi in ga vprašal, če ima še kako željo. "Edina moja želja je. da se pro-1 res še obnovi, čeprav po moji smrti". je izjavil Odobašič. Predsednik i je pomignil krvniku Hartu. ki je s cilindrom na glavi in rokavicami ! na rokah pristopil k obsojencu, re-| koč: - - - "Ivan Odobašič, izvršiti moram nsd vami smrino kazen, ne po svoji volji, marveč po volji pravice". t i Predno ga je obesil, je Odobašij j šc dejal: "Z Bogom, bratje! Pozdravite ■ sija 24-letnega delavca Jožeta Bukovca in ga vrgla ob tla. Bukovee ima zlomljeno levo roko in težke poškodbe na glavi. ---—(----- m Glavna privlačna sila, 4 * 'S. ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je pole^ iočnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti mesečno * reS 1 ^ ^/O obrestovan je. Sakser State Bank 82 Corthuidt Street • New York. N.Y. meje seljake! Čuvajte moje siro-' te!" Krvnik mu jc zadrgrul vrv- okoli ; vratu in čez 12 minut je zdravnik ! ; dr. Hanjošek ugotovil, da je Odu- ] * basič mrtev. Krvnik je pokril obraz s prtičem in javii predsedniku: j "Slavno sodišče. Ivs.n Odcba>.č ... ... i i je mrtev, pravic: je zaaoseeno? i i Zagreli dobi moderno bolnico. ,Vpraša nje nove bolnice v Zapre- j bu. ki je že dolgo pereče, je bilo tc { dni po sporazumu med mestno občino in ministrstvom narodnega zdravja rešeno. V Zagrebu zgradb J novo bolnico, ki bo dograjena v štirih letih. Stroški bodo znašali okoli 60 milijonov dinarjev. Staro Zakladno bolnico opuste. ] Dopis. Girard. Ohio. 1 Malo dopisov pride v javnost od j nas. dasiravno je to stara sloven-: ska naselbina. Kako živimo, to ni 1 .treba sporočat. Tako je ket po j drugih slovenskih naselbinah, ako j I imajo več strank. 15. oktobra mo imeli nekaj ve-' selic uric, samo hitro jc minulo, j ' Bili ro pevci iz Barbfiton. Ohio, ki so prišli, da dedujejo v pr:d Slo : p:h pesmi. Prav zadovoljni 11. ve: k mo bi- ' li tukajšnji Slovenci, posebno. k;-i so prišlli. da delujejo v prid Slr>-venskf ga doma. Veselic. 111 bi!.i tako obiskana kot b: imeli b:... r.c-vem kaj je bilo vzrok. Mogo.e ker re niso s parnikem pripeljali, ali pa mogoče zato. ker je šlo v korist Slcveskvga doma. Ako bi šlo v nji-; hove žepe. bi oilo boljše, ker so pa ' reveži kot smo mi in dr'u jejo v ko-rost najpotrebnejšeg.i za naselbino. ro pa brez pomena. 1 Nc. ssj sem omenil, da živimo tako kot drugod. Vse je bilo vesele na veselici. Pevci so jako dobro rešili svojo vlogo, posebno "Cigan-ček'' nam je jako ugajal. Rečem le toliko, da od ljudi, ki vsaki dan trdo delajo, ne moremo zahtevali 1 boljšega kot jc bilo. Te raj hvala lepa v imenu vseh delničarjev Slovenskega doma. ' j Hvala tudi vašemu pevovodju. " j Po veselici smo sc zbrali pri Mr. > Gabrošku. Tam je bila izvrstna za-" 1 bava. Gospa nam je pripravila vse- . ' ga kar si želodec poželi. Tudi suhe 1 postave nismo preveč vpošt?vali. 1 Jaz sem mislil, da sem v Šiški. Bil je med nami tudi farmerski ; policaj, petem seveda smo bili brez skrbi. Ker je pa precej navihan.1 nam je naše ženice učil po staro-' kranjski navadi žgance kuhat, ta-; 4 ko da mislim, da je bilo vsakemu * pc volji. • i Spomnili smo se tudi na stari kraj, kot je navada v veseli druž-1 bi. Mr. Gaber iz Barbertona nam 1 je zapel pesem ' Slepec". Ker j:? doma nekje od Vrhnike, se je spom-} nil tudi na Cankarjev spomenik. Vprašal je. ako bi bilo mogoče kak „ cent dobiti za to stvar. Brez debate smo nabrali $10.50 Denar naj se porabi polovico za Slepski dom _ in polovico za Cankarjev spome-p nik na Vrhniki. Svota se mora po-e slati na Sakser State Bank. Hvala Vam vsem skupaj in kadar boste Slovenci v taki veseli družbi.'spomni te se na naše brate, ki so t^li prisiljeni prijeti za orožje in niso sami krivi, da so izgubili vse najboljše, to je vid. Ko smo nadaljevali svoj program, je eden navzočih opozoril, da se zori. Saj se je les zorilo na nebu in naših glavah. Ko so ss naši bratje odpravili proti domu, je bilo videti bolj kisle obraze. Vsak si je mislil, kdaj se zopet snidemo v tako veseli družbi. Toraj še enkrat se vam zahvalimo, ker ste s tem vašim prihodom v Girard pokazali, da ste prišli iz dobrega namena in ste pokazali vašo slovensko ljubežen. Toraj vam kličemo: Na veselo svidenje ali v Glrard-u ali v Bar-berton-u! John Anžiček. DAROVI. Za Dom slepcev v Ljubljani: John Anžiček, Girard. Ohio. $5.25. Za Cankarjev spomenik na Vrhniki: John Anžiček, Girard, Ohio, $5.25. / Denar smo sprejeli in ga bomo poslali na določeno mesto. *Vre«tnlStvo. Ti L A S NARODA" NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER IZ, 1929 Tl»e IjAAG EST SLOVENE DAILY In V. 8. A. ^ KRATKA DNEVNA- ZGODBA j | ggj Nova rasa. GERMAINE BEAUMONT: Lilo je kakor iz škafa. Ploha jc je vlila nenadoma in monsieur Cheffrenet Je Imel komaj toliko časa, da je skočil v najbližjo vežo, da uide curkom vode. ki so lili z neba. Iz zavetja je opazoval mimoidoče. ki so hiteli na vse strani nalik prestrašenim mravljam. Kakor bi trenil z očesom, se je ulica izpraznila. toda iz vsake veže so se plaho iztegovale roke, da ugotove, Ce še lije. Monsieur Cheffrenet je bil v veži sam. tako da ni mogel deliti z dobro dušo svojega ogorčenja nad povojnimi leti, bistveno drugačnimi nego predvojna leta. ko je ves dan sijalo solnce in ko Je bilo pivo skoro zastonj. Melanholično se j" zatopil v svoje misli, ko je nenadoma zagledal sredi ulice v silnem nalivu mlado ženo. Stala jc in se prestrašeno o-xirala na vse strani. Poosebljena nedolžnost ni mogla ukrotiti vetra, da bi sr- ne poigraval z njenim krilom, šalom in klobučkom. Slednjič si je nekoliko opomogla in boreč «e še vedno z vetrom in dežjem, jo planila proti monsieuru Chefrene-lu ali bolje rečeno v njegovo naročje. Potem se je pa dražestni zadregi opravičevala. Monsieur Cheffrenet si jc jioporavil samovcznico 5n na vso moč galantno je zagotavljal neznano damo. da ji prav nič ne zameri, da se mu je zaletela v naročje. Zardela je in zacepetala: Ol:, gosiK)d, zelo ste ljubeznivi Ni take sile. madame. mode- mu,-.elle? Mademoiselle. ŽENA V DEŽJU vite mišice. Našobil se je kakor golob. ugovarjal jc le slabo in nežno je prigovarjal mladi dami. naj mu zaupa svoje križe in težave. Povedala mu je torej, da je popolna sirota, ki jo je vzgojila stroga teta in da ni poznala sreče, razen ljubezni svojega brata, dvojčka. ki f?a je pobral lani tifus. — Še zdaj žauljem za njim, — je dejala in pokazala na svojo črno obleko z belim ovratnikom. — Oh. nikoli se ne bom potožila. Freddy je bil tako dober z menoj! Oboževal me je. Vse bi bil storil zame. Ali verjamete, da mi je dajal darila, ko je bil že na smrt bolan? Dan pred smrtjo je naročil svojemu tovarišu. naj mi kupi krasno broško s pristnimi biseri. Glejte.... Dekle Je hotelo pokazati, kje i-ma broško, pa je samo prestrašeno kriknilo: Moja broška! In njena drhteča roka je tipala po nedrijih, kakor da išče tam broško, o kateri ni bilo duha ne sluha, Usin t mlade dame so skrčila in tresla kakor usta otroka, ki jih nabira v iok. - Moja broika! — je tarnala venomer. — Oh. bože moj, broško sem izgubila. Sklonila se Je. Tudi Cheffrenet se je klonil. Na tleh nI bilo nič. C:iknl se je. kakor da je izgovori!.! nekij. kar pomeni rešitev republike, znova si je popravil kra- | \u o, /akašljal je in dejal: Upam. gospod k na. tla se tu > ne boste prehladili. Premočeni ste,; a tu je prepih. Saj ne bo dolgo lilo. Daj bog. Človek res ne ve, kaj bi mislil. Tako grozno poletje. ~ Oh gospod, jaz se pa ne pri-tožujem. Rada imam dez. Cheffrenet jo Je debelo pogledal. Dež je imela rada! Kaj jc sploh rao-Koče navduševati se za dež? Radi imamo lepo, toplo vreme in veselje, žalosti, mraza in dežja pa ne. Posebno, če smo lako mladi. Dekle je uprlo svoje melanholične oči v Cheffreneta; — Človek je lahko mlad, pa nima rad veselja. To je odvisno od življenja. Cheffrenetovo srce je začelo močneje utripati. To dekle, tako lepo in pametno, mu Je bilo čedalje bolj simpatično. Kaj niste srečni, gospodična? To bi bilo zelo krivično. Srečna! Da. bila sem srečna, dokler.... Toda ne govoriva o takih rečeh. — Ne. povejte mi vse. Sem star mož, lahko bi bil važ oče. Ugovarjala je, češ, da bi mu mogli mnogi mladeniči zavidati svežo polt. krepko postavo in dobro raz- O G L A S 1 NAJ SE JACK LEGAT, ki je bival v Krup j, Sask.. Canada. Pri nas ima pismo z doma. GLAS NARODA. 21* i; 13. St.. New York. N. Y. <2.v. I2&il-i> KJF .IE JOHN KAJN. doma iz Vinice pri Cernomlju. Lanske leto se je nahajal v Ontario. Canada. Če kdo ve njegov naslov, naj mi t:.' sporoči, ali pa naj se sam o-glar-i. J. Zupančich, c o G. Cavers, Regent, Man., Canada. '2x 12& 14 ' POTREBUJEMO 30 MOŽ za delati 42'' francoske doge. Imamo pogodbo za 3 milijone dog in jamčimo delo za 3 leta. — Vprašajte pri: Beechwood Band Mill Co„ CordeJe, Ga., ali Joe Herlevieli, c o BeeeJiwood Band Mill Company, Rhine, Ga. <3x 10,11,12» — Morala sem jo izgubiti tam doli, — je dejala in pokazala na u-lico. kjer se je malo prej borila z vetrom. In planila je tja. Monsieur Cheffrenet ji je junaško sledil. Z združenim močmi sta brskala po lužah, toda broške ni bilo nikjer. Slednjič je odvedel Cheffrenet dekleta nazaj v vežo. Mela si je prezeble ročice in se tresla od mraza. Bila je vsa obupana, da je izgubila broško. Monsieur Cheffrenet jo je tolažil, kakor je vedel in znal. a ko so bile izčrpane že vse to-lažilne besede, je dejal: — Drago dete, vem dobro, da ne bo isto, toda dovolite mi ponuditi vam broško, podobno oni. ki ste ;o izgubili. .. Da. da. nikar ne ugovarjajte, privoščite mi to veselje. Pusteč napačen naslov monsieuru Cheffrenetu. ki jo je hotel čim prej znova videti, se je dekle vrnilo domov. Pričakoval jo je fant in prve njegove besede so bile: — No. torej? —No, jo že imam. Edmond. Imam jih že štiriindvajset. S svojim trikom med nalivom v veži sem zbrala že dvanajst zapestnih ur v Pas-sy. štiriindvajset brošk na Champ de Mars. trideset prstanov z biseri pri Invalidih, šestnajst zlatih zapestnic v Ternes. diamant na Etoilc in biserno ogrlico v Monceau. In vsak trik se mi .ie posrečil. Zakaj? Ker sem dober psiholog. Znam poiskati radodarne kavalirje. In vem. kakšno bajko jim je treba pripovedovati. Danes sem dobila broško po zaslugi brata, ki mi je umrl. četna v ga sploh nikoli nisem imela. In veš. človek ne sme nikoli pretiravati. Fant i o je gledal in kar ni se mo-V,el načuditi njeni iznajdljivosti. Dekle je pa nadaljevalo: — Še leto dni tako dobrega zaslužka . pa se lahko vzameva in o-tvoriva na kmetih trgovino z zlatnino. čeprav nimama beliča v žepu. Ali ni to imenitno? Živeli radodarni kavalirji! — Samo, da bi pošteno liio, — je odgovoril fant in se ozrl na nebo. V severni Mandžuriji nastaja no- tajci in belokožri prijateljsko raz-va človeška rasa, ki bo imela ve- merje. kakršnega še ni bilo nikoli. 11!: vpliv na odnošoje med belo in: Seveda premožnim belokožceni žolto raso. V severni Mandžuriji se na Kitajskem to križanje ni po vo-namreč vedno bolj množe zakoni j lji. Pritožujejo se. da bodo belokož-med Rusi in Kitajci. Gospodarske' ci kmalu izgubili v očeh Kitajcev razmere silijo Ruse. da se ženijo s ves ugled in prestiž. V severni Kitajkami. Kitajci pa z Rusinja-f Mandžuriji se kitajski nižji sloji ne mi. V okolici vzhodho-kitajske že- i bodo več tako klanjali belokožcem. i leznice biva nad 150 000 Rusov, ki i kakor so se doslej. Drugi pa so: se ne smejo vrniti v domovino, ker j mnenja, da bi križanje ras člove- > so se borili proti boljševikom in bi ■ štvu samo koristilo. Stena med be-jih sovjetska vlada večinoma po- ' lo in žolto raso je bila doslej sa-1 strelila. Pretežna večina je živela v Rusiji v izobilju, zdaj pa živi v bedi. kakršne si pri nas še misliti ne moremo, čeprav ne živimo v posebno dobrih razmerah. Poedina mo umetna, šlo je za mejo med gospodarskimi interesi. Belokožci so živeli mnogo bolje nego Kitajci, i Zdaj je ta razlika v splošnem izginila. Preden izumre eno pokolenje. plemena se križajo tako. da preti j se bodo morali Rusi in Kitajci v j vedno večja nevarnost, da splon Harbinu in v okolici umakniti no?i! izginejo. Tujec, ki se vozi proti; rasi, v kateri bo kri obeh ras doce- . Harbinu. takoj opazi mejo med la pomešana. dvema plemenoma. Pod Čangcu- ___ nom ob južnomandžurski železnici so naseljeni samo Kitajci. Na tej postaji se pa pričenja ozemlja novega plemena, napol ruskega, napol kitajskega. Tu se Kitajci navdušeno ženijo z Rusinjami- V Har- POZOR! VSEM AMERIŠKIM DRŽAVLJANOM SLOVENSKEGA POKOLENJA! Če se ne registrirate v svojem volilnem okraju danes do 10:30 zvečer. VAM NE BO DOVOLJENO VOLITI NA VOLILNI DAN To opozorilo je naslovljeno na vse slovenske državljane, na-turalizirane ali rojene v tej deželi. Noben državljan ne more voliti, če se ne registrira pred volitvami. To so važne volitve, od katerih je odvisna usoda vlade vašega mesta. Dobrobit naroda iu vaš lasmi interes zahtevali'., da izpolnete svoje dolžnosti kot državljan. REGISTRIRAJTE SE DANES! Prostori za ifshlranjr so odprli t I od 7. dopoldne do 10.30 zvečer. 1 REPUBLICAN-FUSION COMMITTEE PRED 400 LETI EEKTRICNA ZRCALA V AVTOMOBILIH ZLOČIN DVFH PIJANIH VOJAKOV V ncvili ireujoskili avtomobilih Te dni ic minilo 400 let. odkrirj jc prikorakal mogočni sultan Soli- I binu pa tvorijo večino Rusi, ki se man n zmuc0valec v bitki pri Mo- sc je pojavila novost, ki bo nui.cl doslej s Kitajci še niso pomešali Statistike o širjenju nove ra^e sploh ni. Kitajske oblasti nc trpe statistike. Rusi imajo pa preveč drugega dela. da bi se ukvarjali s tem nehvaležnim poslom. Ruski emigranti se pa zaman upirajo. haču. z ogromno vojsko pred Du- i popolnoma ustrezala ženski iu- i-naj, da ga zasede in si pribori pot j memosti. Gie z,', električna zn ala, v Srednjo Evropo. Ogrski in obenem ! na čisto navaden pritisk na ir-..b češki kralj se je obrnil v prvi vrsii j Po takem pritisku t .... / il' na češke dežele s prošnjo, naj mu j omarice. Zrcalu dva dc! priskočijo na pomoč. Že leta 1527. (lega in -iasuičt i. ... 1\" a.,:. \ mu je dovolil moravski deželni zelo praktična in orno o a a - da bi se njihove hčerke ne možile zbor »ameslo zaprošenih GOOO pe-; dom. ki .se jan mudi v nbhLe ter c Kitaici. Tako je v severni Mand- hotincev in 1000 konjenikov. 2000 ne utegnejo .stopiti k brivcu, da > Kitajci. Tako je žuriji že zdaj do lOO.CMiO beložoltih mešancev. Ko dorastejo bodo pripomogli. da se bela in žolta rasa zbližata. Že zdaj se vidijo posledice križana dveh ras. in sicer v tem. da se je naziranjc nižjih kitajskih sloiev o belokožcili temeljito izpremenilo. Kdor pride naravnost iz Kitajske, takoj opazi o razliko. V severni Mandžuriji so riveli belokožci dolga leta v strašni bedi in so se pomešali med nižje sloje Kitajcev. Zdaj vladn med Ki- pehotineev in 100 konjenikov, kajti kar med potoma oc rije j o. Z. alo v slučaju turške zmage bi bila o- funkcijonira Lud: tedaj, če vlada ■ 3 rožena v prvi vrsti Moravska. Le- notranjosti taksija popolen mrak. to pozneje je dobil kralj na Mo- Parižani in Purižanko io zelo vese- ravskem 3000 pehotincev in 200 le. da bodo taksiji v bodo že opn-n;- konjenikov. na Češkem pa G000 gg- ljeni s to pripravo, brez katere -i hotincev in 600 konjenikov. Šele^R) sploh ne moremo ve" mL li'.i ir.o- se je zvedelo, da so Turki prodrli derne dame. do Dunaja in da ga oblegajo, je bi- lo sklenjeno poslati proti skupnemu sovražniku 20 tisoč pehotincev in 16 tisoč konjenikov. Moravska vojska je res potolka nekatere tur-akc čete tako. da niso mo;;Ie preko-! račiti Duhava. Turki so tri tedne brezuspešno oblegali Dunaj, potem ro se pa vrnili na Ogrsko in s tem je bil re- ----šen velik del Evrope, kateremu je Iz Welingtona na Novi Zelandiji pretila turška nadvlada. Minilo ie 154 let. preden so si Turki upali drugič oblegati Dunaj, ki ga je bra- j ni) češki plemič Kaplir s poljskim j kraljem Ja.nom III. Sobieskim. UMETNO ZLATO da se je dvema raziske- POTREBLJEM 30 MOŽ za delati drva, plača $2.20 od klaf-tre, lep stoječ gozd, delo za celo leto pri Clawson Chemical Co. — Frank Knaus, Barnes, Pa.. Warren, Co. <2x 11&12) BREZPLAČNI POCK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki sc žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12.. soba štv. 308. ali pa v (MMideljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. - . Prohibici'a za šoferje. Kaselska vlada je izdala odredbo, ki prepoveduje šoferjem javnih avtomobilov zauživanje vsakršne alkoholne pijače pred vožnjo in med njo. V slučaju nezgod morajo javni organi ugotoviti, dali je voznik o-kusil alkohol ali ne. V slučaju, da je. mu je treba šteti to kot obtežil-no okoliščino in mu odvzeti pravico do šofiranja eventualno za vselej. Pošljite nam II n t I (j in mi yam bomo pošiljali II 2 meseca g "Glas Naroda" S S in prepričam smo, .... . stalni naročnik. If 1 M Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA \ sestoječ iz testih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jaaatti, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu- CENA $L GLAS NARODA 316 W. 18 STRm HEKY0K . poročajo, valcemn. Astonu in Atacku. posrc-čilo bo petnajstletnemu truda polnem in nevarnem poskušaniu z i elektro mngnetskim postopkom spreminjati neke prvin? v zlato. Pri tem sta odkrila novo silo. ki jo imenujeta "kromadilo" in ki je desetkrat močnejšta od elektrike. Teoretično bi takšno pridobivanje umetnega zlata ne bilo nemogoče., ker se prvine pri razpaanju svojih atomov, kakor vedno iz področja! radio-aktivnosti, spreminjajo v druge prvine — vendar pa je treba počakati, da preišče znanstveni svet odkritje obeh novozeland-sgih raziskovalcev do dna. Podobne [ vesti se pojavljajo od časa do ča sa. pa so doslej še zmerom bile pre nagljene. Znan je na pr, slučaj i nemškega profesorja Miltheja, ki je mislil, da se mu je posrečilo pri- , delovanje zlata iz živega srebra, a i se je nazadnje izkazalo, da je ope- | riral nehote z živim srebrom, ki so j mu bile primešane majhne količine pravega zlata. Kar se pa tiče ti- i ste» sile, "ki je desetkrat močnejša od elektrike", gre bržkone za novo vrsto žarkov. Tudi tu je treba ^nekoliko skepticizma, ker spominja 'stvar na slovite "smrtne žarke" o katerih se je še vedno izkazalo, du jih. sploh ni. Naročite sc na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Iv V lscem svojega brata — Ignaca Koščak, ki biva že 23 let v Združenih državah.— Nagrade $10 dobi« kdor mi sporoči kaj o njem in počlje njegov naslov. FRANC KOSCAK Velike Lese p. Krka pri Stični Jugoslavija DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOV1H PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim. ki so jih naročili, smo jih ze odposlali. SLOVENSKO - AMEKIKANSK1 KOLEDAR IZIDE ME ŠE C A NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJJT-ARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YOKh" CITY V Sarajevu j bil krvav zloun, ki jo razburil vst prebivalstvo. Redova polka P »o c arič in Marjan Nikoiič imrla svojo ki .mo ! ivo t'-r \ - • p *poldne popivala. Zveo r. bile ž« vse g« i.ne iii k;«v; ",«. -zap. • • \:i pi-j-'.na odšla \ :< - i varno H • -ka An-ličs v ..i rv.%'in pred m st ju Tudi ta kavarn.. ;»:• bila že zaprta Ko jima i • por.uvne /.v« ni^j odprli v kavarni iu bilo nikogar — sta vlom:!.; vrata in vdrla v hišo. V .vjbi pole, kavarne je spal IG-lt ni kav.i:na. v H iško. Pijara vtiuka sta u.i ! >ku obdela z b.'. joti" 11, ti.; i - ubi-v.il mrtev \ mlaki krvi N'a dečkove obupne klice j<- j;iihii."la : ■ dru«e >u'ae njegova mati Vojaka napadla tudi njo in js zidai.i ve ran / bajoneti. lako da se nezavestna zgrudila. Katf. . premet ala vsu kavarno, a naši;: sta ar.i T >0 dinarjev. S leni plenom .-.i. i^^iniia v noč. Med tem .-r io ranjnut k:i-v^rnaiki; zavedla in ki.- ala na moč. So.-.edje rii ^udku obve- stili polici, i :n vojaško komando. Kmalu zate:r. tui bila oba napa-dalea prijeta pri vhodu v vojašnico. Sprva sta dejanje ta;ii?.. ko pa so ju izdali kivavi madeži na obleki. sta priznala. Izretcna bc^ta vojaškemu sodišču ! BREZZIČNO POROČILO NA VEIKO RAZDALJO Naročite se na "(ilas Naroda"" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Operatorju neke španske kratkovalovne postaje v Biibau <=e je posrečilo dobiti zvezo z eno izmed ladij Byrdove antarktične ekspedi-cije. To je dosiej najdaljša brezžična zveza, kajti ladja je navedla, ca se nahaja v Rossovem morju, ki je oddaljeno od Španske celih 22,000 kilometrov Iz nadaljnega poročila je bilo razvidno, da plove proti Dunedinu na Novi Zelandiji, kier se bo založila .s provijantom na naslednje mesece Bvrd evr«>to nadaljuje z raziskovalnim delom. Vsak dan se dvigajo teologi m meteorologi z ekspedici'skim letalom ••Virginia". ■ W"' "IBS li Mfef Al m i i- i .......; 9 S ! If.' t • ■ ■ r ' ."J - ' > - Tfr-:TT -rrtrw" ' :;!!■ !KI5!iI '■TJ m 1 Mali Oglasi imajo vejik uspeh < « t r ^ f. I r ^ - I Prepričajte se! g f ^ ^ I INDIGESTION BLUES Naredite 3-dnevno po skušnjo ZASTONJ * 'bupanoM jn izirpanjv. ki \sltd ifepcebavnimti tiisu pripravno 7M. Zabavo. JCji nj'K.1 uli nj«.\ vi-sfljc ae spremeni v žn«i*i — jmIj* na hrstna s«- n«- zdi d«-,t>rn. Tudi f« n^ raevfje v luijš«< živij»->ij»' s.- taJtorekoč izgubi za v«<- dni it» »na sitnost iiridf- zu "l. zaatulusiL iivuta in misli. Mi žfIšnjo. da. vxiik oitatelj izv.-vrednost tega sla.vr.eKa Trin. i jt-vt «.: STtakeSii vina. zdravil«, in jomof- z.t ncpr«rba\-nosti zaprtnicu. v«I*H1 te«.t dajemo to izredn«« )>«»nvHll»... za n«-- dolu£en čas. K da -1 dnevna ]M>.xku5iia steklenitši i vredna t>- i.r^Kkuštn« «>dv«jatrsv t'-nike — zrn*-« K..lit« rnijsk« t;.i vina in zdravilnih zelišč fft pošti pupclni.nw lu.Jnitf pptulnji kuj) lt-nifa f 1 v -..-taki 't- vam j* »tonj ak«» \r.-V»*!tka POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ! Jos. Triner Co., Dept. 72. 1333 So. Ashland Ave., Chicago. 111. Pošljite mi zastonj, poštnino plačano. 3 dnevno poskušnjo steklenico Triner j evega grenkega vina. Ime ........................................................................................................................... Ulica................................Mesto ...................................... Država________________ "OLAI K 11 O D I" NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 12, 1929 The LARGEST BI-OYKH1 DAILY O O. R. L Skrivnost sestre Merlen. B ».- v >i u •y * ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ' Za Glas Naroda priredil G. P. aa^imsatsMasg (Nadaljevanje.) Vedel je dcbro, da bi jo s tem pognal iz hiše, kakorhitro bi slutila kaj takega. Z nob* no besedico, z nobetnim pogledom ji ne sme razkriti, kar je slučajno in nenohte nalel! Sedaj je vedel tudi. zakaj noče ž njim na Sumatro. Dosti samovlade je potrebovala, da prikrije svojo ljubezen v Hamburgu, a dalj gotovo ni.so segale njene sile kot do odpotovanja. Kot pijan se je opo-tek< 1 do stoia ter se zrušil nanj. Z vzdihom je skril svoj obraz. Marlen! Mala. ljubka Mar len. tako sem postal usoda tvojega mladega življenja. ki bi moral zadržati od tebe vsako skrb in vsaki jad! In jaz nisem teta vedel! Tako zelo te ljubim, Marlen, da bi z veseljem doprinesel vsako žrtev ter ti vendar ne smem pokazati niti diha svoje ljubezni, da te ne prestrašim. Ti ne smeš zvedeti, da poznam tvojo skriv-l.ost kajti ti bi skoprneia od samega sramu. Oh, zakaj nisva prosta, da se lahko zopet snideva, Marlen? Ne skrbi. Marlen. sedaj ko poznam tvojo skrivnost, bom močan in miren na naju oba! Jaz ti bom pomagal, kot bom mogel, da boš zopet spravila svoje srce k miru! • Koliko sem te nevedoma spravil v zadrege? To se ne bo nikdar več zgodilo. Prav kot držiš ti svoja čustva v svojem srcu. tako bom delal tudi jaz, da ne bo vsaj moten mir med nama. Jaz te ljubim. Marlen. - neskončno — nelzrecno, vendar pa bom zadrževal to svoje ču- i stvo. da ne boš vznemirjena3odi mirna Marlen, — povsem mirna, čeprav te obkroža moje koprnenje. Bodi mirna, ko sestra! Tako je sedel mirno ter govoril v duhu z Marlen, — kdo ve, koliko časa. Še le, ko ji slišal, da so se vrata sobe odprla, je spustil roki z obraza ter se vzravnal. * Marlen se je vrnila ter se je priborila do vesele, pogumne prijaznosti. Oprosti. Harald, da sem te pustila uakati toliko časa. Sedaj pa morava iti kmalu navzdol. Katja se je prebudila ter se pusti ravno t blačiti. Kmalu bomo zavžili čaj. — je rekla na svoj mirno prijazni način. Ozrl se je vanjo. Njegovi pogledi so naravnost vstsavali vase nje- , ne poteze. — Jaz nisem prav nič zapazil, kako dolgo si izostala. Bile so na- 1 ravnost blažene minute, katere sem preživel tukaj. Videl je, da vstaja svetla rdečica v njenem obrazu. To nenadno izpremembo v barvi je že pogosto zapazil, a ni slutil, kaj jo je povzročilo. Sedaj pa je vedel, ker je vedel, da hoče s tem reči: — Jaz te lju-bJm! MBM I | 1 j Ti imaš itak premalo počitka. Harald, — je rekla povsem ne-ženirano. — Ali je ta zate okrepčalno potovanje? Noben večer ne prices v posteljo pred dvanajsto ali še pozneje. Katja prespi ponavadi po dnevi svojo zaspanost ter ne ve ničesar o trudnosti. Ti si pa zjutraj že zgodaj pokonci. - Harald se je zasmejal. Ali nama hočeš prepovedati še najine prijetne zajtrke? Marlen pa jc i.opet zardela v svoje tajno veselje. Ne, gotovo ne. a ti bi si lahko privoščil več opoldanskega počitka. Ah. Marlen. ali naj se pričnem debeliti kot kak stari gospod? — je rekel v šali. Smejala se je. zadovoljna, ker vidi veselega tudi njega. Ne. to bi bilo še prezgodaj. Poslušaj pa me. Privoščiti se moraš na vsaki način nekoliko več pouitka, ker bodo drugače odpovedali tvo-il živci. Kako hočeš prenašati nove štrapace v Kota Aači, če ne ne boš tukaj zadosti odpočil? Globoko je vzdlhnil in občutek sladkega fniru ga je prevzel, ko je čul veliko skrb iz njenih besed. No. dobro Marlen. Privoščil si bom opoldanski počitek, a ne bom spal. Sedel bom k tr-bi na terasi ali v paviljonu ter se pustil za-. res ti v tvoj mir. kot sedaj. In če bom pričel pri tem sanjati ali celo lekoliko zakimal, mi ne smeš zameriti tega. Gotovo ne, Harald. Jaz predlagam celo, da bi ti čitala iz skraj-1 o dolgočasne kn]ifie, da bi prav gotovo zakimal. Sedaj pa pojdi, da ne bo Katja čakala naju. — Ali te je zelo strah Katje? Pričela ie dihati nemirno. Zares, bala se je bistva Katje, ki ni poznalo nikake kontrole, a tega ni bilo treba vedeti Haraldu. Tako nisem bojazlr-a. vendar pa ni treba, da bi se Katja razburjala. Od.bla sta skupaj v sobo, v kateri so ponavadi zavživali čaj. Haraldu je bilo mogoče voditi z Marlen povsem nedolžno zabavo. Kmalu nato je vstopila Katja. Marleu je nalila čaše ter kot ponavadi stregla pri mizi. Ha raid je spravil pogovor na vrtno veselico, katero je nameraval prirediti v kratkem. — Kaj misliš o tem, Katja? Mlada žena je bila seveda takoj razvnela, kot za vse, kar je obljubljalo le nekaj nove zabave. Živahna in dobro razpoložena je naznanila svoje želje glede vrtne veselice. I Skoro nehote je moral Harald primerjati Katjo z Marlen. Še nik-car poprej mu ni prišlo tako razločno na misel, kako ordinarno je uplivaia Katja poleg Marlen. Njena lepota je bila dosti bolj groba kot ena Marlene. Mičnosti Katje so skočile v oči takoj, pri prvem pogledu, a tihe mikavnosti Marlen in njena odlična gracija pa so uplivale bolj trajno in dosledno. Mogoče je čutila Katja to sama in raditega ji je bila Marlen tako nesimpatična. Marlen je bila neprestano v tajnem nemiru, da bi Katja lahko postaja agresivna napram njej tudi v navzočnosti Haralda. Instinktivno je čutil, da bi tega Harald ne dovolil Katji in da bi prišlo radi nje do prizora med obema zakonskima, česar pa ni hotela dopustiti na noben način. Katja pa je bila zelo pretkana. Kot je Haraldu v Kota Rači zamolčala, da pretepa služabnike, dokler ni tega razkril slučaj, je skrivala tudi po možnosti, kako trpinči Marlen. Vedela je namreč povsem natančno, da ne bo Marlen nikdar igrala zatožnice. Drugače silna lenoba se je umaknila -mrzlični delavnosti tekom priprav za vrtno veselico. Harp id je bil vesel, da se je bolj intenzivno pečala s pripravami >a veselico. Odrekla se je celo neki kino-predstavi. katero je nameravala obiskati dotičnega večera, da sestavi z Haraldom seznam oseb, r.i naj bi bile poba vi jene k veselici. Nato pa Je morala Marlen znesti skupaj cele skladovnice modnih iumalov, da bi si Katja lahko izbrala obleko za veselico. Marlen ni tega seveda razumela. Katja je imela veliko število l iijbolj dragocenih in elegantnih oblek, a trdila je. da ni nobena teh tiosti lepa za slovesnost v njeni lastni hiši. Imeti je hotela nekaj prav jioeebnega. — Moja toaleta mora postati senzacija za hamburško družbo, — rekla ter se. zadovoljno smehljaje, zatopila v študij modnih listov. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Ničesar pa ni postalo niti iz vrtne veselice niti iz "senzacije" za hamburško družbo. Naslednjega jutra sta Harald in Marlen skupaj zavživala zajtrk. Ko se je Harald poslovil ter hotel oditi v svoj urad. je sedla Mailen z ročnim delom pod solnčni šotor na terasi. Tedaj pa je stopila k njej gospa Darlag. z bledim, prepadenim obrazom: — Gospodična Marlen, tega ne morem več poslušati! Vsa presenečena se je ozrla Marlen. — Kaj se je zgodilo, gospa Darlag? — Pridite z menoj v hišo ter poslušajte. Gospa Horst je ali znorela ali pa je obesedena od hudobnega duha! Nemirno se je dvignila Marlen ter odšla v hišo z gospo Darlag. V veži je stalo služabništvo ter poslušalo proti sobam Katje, iz katerih ie prodiral njen hreščeči glas. Ob istem času pa je bilo slišati tudi bedne krike neke druge ženske. Marlen je naj prvo prepodila služabnike ter odšla nato hitro k vratom Katjine sobe. Slišala je grde kletvice Katje, udarce ter bolestno ihtenje tepene. JI — To gre naprej že izza časa, ko je zapustil hišo gospod Horst. maj je odšel, se je pričel ta peklenski koncert, — je rekla gospa Darlag. vsa ogorčena. Marlen je hitro odprla vrata. Ni smelo biti. da bi služabništvo sedaj poslušalo prepir. Harald jo je prosil, naj v takih slučajih pazi na Katjo. Razventega pa se ji je smilila tudi Dailah. Zgodilo se je namreč prvikrat, da jo je Katja pretepala v njeni navzočnosti. (Dalje prihodnjič.> POZOR, ROJAKI Iz naslova na list«, katerega prejemale, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Kretan je Parnikov Shipping News - NEVARNI AVT0GRAM1 Da bi bila kdaj kakšna lepotna kraljica imela škodo od svoje lepote, še nismo slišali in tudi naslednja zgodba, ki jo sporočajo pariški 1 listi, ne postavlja tega pravila na ! glavo, da si je manjkal k temu le enak las. Zgodba naj služi vsem i sedanjim in prihodnjim konku- i rentkam za naslov v najlepše ženske na svetu, na kontinentu, v državi ali v Kurji vasi v svarilo in eksem-pel. Bilo je v dneh, ko so se borile najlepše ženske pojedinih evropskih držav za naslov najlepše ženske v Evropi sploh. Iz daljne Poljske se je pripeljala v Pariz Vladi-slava Kostakovna, da bi s svojimi čari priborila svoji deželi venec zmage. Komaj v Parizu, že jo je obsul trop oboževalcev in norih ljudi, ki so si želeli od nje, te .že ne kaj več. vsaj majhno stvarico v spomin: kakšno fotografijo, kakšen kodrček, kakšen avtogram. Posebno teh, ki so blazneli za njenimi lastnoročnimi podpisi, je bil legi-jon. Toliko jih je bilo. da ni nič čudnega, če reva ni utegnila niti natančno pogledati, kam se je podpisovala. In sedaj si lahko predstavljamo njeno presenečenje, ko so ji prinesli nekega tri dni menice z njenim podpisom, a na vsaki menici je stalo, da bi morala izplačati 5000 poljskih zlotov, skupaj torej 15.000 zlotov. V vrtincu slave ni bila pazila, kakor smo že omenili, kam se podpisuje in tudi če bi pazila, bi ji bržkone nič ne koristilo, saj ni videla menice svoje žive dni. No. za srečo se je vse dobro izteklo, ker so še pravočasno prišli hudobnemu oboževalcu (poljskih zlotov, ne poljskih lepotic na sled in ga vtaknili nekam kamor ne gre vsakdo rad. Gdč. Kostakovna pa je s težavo premagala gvoj strah in je izjavila, da ne bo prošenj za avtograme u-slišala nikoli več. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N, Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cullg, John Germ. Frank Janesh. A. Saftlč. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič. Mrs. F. Laurich Cicero. S. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelicll. Masccutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricn. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. , Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe 1 Detroit, J. Barlch, Ant. Janezic.i MINNESOTA j Chifiholmn, Frank Oouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. FJy, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodericfc. NEW YORK Go^anda, Karl Stcrnlsha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton. John Balant, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karlinger. Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kums« Nlles, Frank Kogovsek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNS YLV ANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. Concmaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis Jupan-| čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak, j Homer City in okolico, Frank Fc-: renchack. Irwin, Mike Paushek. v Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. Moon Run. Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. Jakahe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. 1 Pogačar. i Presto, J. Demshar. Reading. J. Pezdlrc. Steelton, A. Hren. 1 Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan I Willock, J. Peternel. i UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren.. Racine in okolico, Frank Jelene, j Sheboygan, John Zorman. 1 West All is, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. DSamondville, F. Lumbert. oktobra: S.«turiii;i. T t s«t 16. oktobra: Maur*t*Iila. CherlwUlT 'k^rKe Wajiti iiiKtuii, Ch«lmur», | I 'r»*njf n 17. oktobra: Stuttgart .Boulogne aur alrr, lir® men 18 oktobra: lie Hranc-e. Havre Homeric, Cherbourg 19. oktobra: Rfifenkm', Cherbourg. Ant»«rp*-n I »»-utsflitand. Cherbourg. Hamburg Yeeruluin. BoUlt>gne »ur Mer, Jtut-terdarn MinnekahkUa. Cherlx>urg Conte Grantle. Napoii. t ie nova. 23 oktobra: Atjuilauia, Cl.erbourg I>renden. Cherbourg, Ureroen Itesolutr, Chf-rbouric, Hamburg 24. oktobra: llreiiit-n, CherWurg. firemen 25. oktobra: Majestic. Cherbourg Arabia. Cherbourg, Antw<-r|>en Augustus. >'a[K>li. "ii-mni 26. avgusta: I Milwaukee, < "herbourg, H.iriit'urg . Jtfcr'ln. ltoul<>ct>»* * .r Xler, I»rem««n AmeiU-a. t.'lierbotjr;;. Iircm-n 30. oktobra: l:»-ri-tig;tri.i. i'li^rlioyre President I'artliiiK, Cherbourg, Ire-nien Keliance, Cherbourg, liuuilmrg 31. -ktobra: Muenchen. Cherbourg, LSi<-tneo 1. novembra: Vuloania. Tr>t Olympic, Cherbourg I^apland. Cherbourg. Antwerp«--, Minn«-JH'TJ. J'lynioutii Houlog:.".-■Mer 2. novembra: Cleve'aml. ("lierltourp, llanihmg I-«-viathan. Cherbourg. I'reii ■ 11 X'-w Amsterdam, IV-dlogn**. Sur Jlir. liottrrdam 5. novembra : Thuringia Hanil^uru 6. novembra: Mauritania, < "herbourg Karlsruhe. Kjcm-u President !:•>«.-• \ - If. t'lun-hourg I'renien 7. novembra: I »«■ ilrassf. Ilavr*- 8. novembra: t ll>- de France. Havre Homorii-. Cli.-rtn»ur>i ivnnlaud. «'herlnjurg. Antwrj..! 9 novembra: St i.oiHs. < "hi-rU.urg, HainVun i; It.puhlir. Chi-rbourg. l;i>-tne»i Voiendam. JJ<>u!"Bn>* .-i:r Mi-r IL. t* rdam lite fttani-utua-io. Na|" i 13. novembra: A'juitn nia. < *h«rl"»urc Stuttgart. Houl«ff;i • S M- . ■ nun «'«e«.rg- Washingt'-n i "li.-rl-.urg, ftr»-nn-n K'ttiu, Xajioli, CJenuva 14. novembra: Jlremen. <'ii»-rli>»ijr^. IJr,'iii»-n 15. novembra: Majestic, * *h»rbourg 1$. novembra: IU-lgt-nlaud. Cherbourg Ana»«rj-> MinnHcahda, nym«>uth. l^^ji. ^i Sus Mer N. w York < li«-rt«.urK, Hainbu:« 19 novembra Sattiriiia Tmt Slal*mlaui. lk»u!ogiu- > ir M< r !: », rdatn 20 novembra: I b'rt-ngar i'h> i l«urf: !,« viatlian. < "h* rL-.unt. I'.r«-mrii 21 novembra H.«Ji.ii.l.«-au. Havr. } I >r»—d. ii, C.'hei U'UrK. Urem*-t» | 22 novembra: • -lympif. Ct. b-ure Aral i »"herbourg. ,\nlwri»ti Krame. Havre 23. novembra: • ' riT<- ilran.l. Nat-iU. 'va I »*-utsrh!and »*h> rl«»ur(;. Hairiburg 27 novembra Mauretama. •*h.-rl-»i» k JTesWent Harding • 'herl--utg. •• - 28 novembra- M i. n. hr„. Itl. ir M• t I; . - 29 novembra; H..merir Ch«rlM»uig l-ai'ltiud. CterUjurg. Ant w ••r|'»-r! Mir........... !•",' W- Ufh ItoUkrfflf- Su. M.r Augustus. N a j m ■.,. ilriimv 30. novembra- Ml »'ilultff'. ."litrliouii;. Hamburg In dent lloow - »-i1. C * rbuk-r ti Ut f :n.-n leaencki izlet, — okt 1§. "II® d* Franc*" Botični »kupni IsUt. — dec.. "II« de F-*nc»". P DNI PREKO OCEANA Najkra jta In najbolj uQodn« pot *a ootovjnj* na ogromnih oarnlkih: ILE I>E FRANCE IS. okt.: 8. nov «7 P Mt • 10 P M > FRANCE 22. Nov.; 12. decembra • 10 P M.i 'G P M ' PARIS 21, januarja. <5. P V. Najkr»j«a oot po t» lemnicl V«»na ]» v ponebn. k ililnl s v»eml m -d^rnl ml udobnosti — f.Ja'a tn «lavr4» fr»nco«ika kul'lnja !sredn<> nlik« itrr Vt.rdJaJte katerfzakoll onoblaA^enegm a(oot* al 4 % FRENCH LINE It STATE STREET NI W YORK. N. V. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA z naiiml znanim* parnih!: Nenadkriljiva postreiba In kuhinja v vieh razredih. —$ 1 98- I z NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v modernem 3. rnredu »Vojni davek t5 jx.set."J> HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja, in druge Informacije a« obrnit« a» lokalnega agenta aJl na — Hamburg-American Line M BIOADWAT, >TW TOKI WOLLANH li AMERICA LINE W Božič v "starem kraju" Obiščite svoje sorodnike in prijatelje tekom prihodnjih božičnih praznikov. Potujte z znanimi HOLLAND parnikt. "STATENDAM" ...... 20. novembra "VEENDAM" ............. 7. decembra "VOLENDAM" ........ 14. decembru Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov družbe. Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. pojasnila vpr:iš;ijt«- h« t »-r ^ Kol« •! i agvntu ali HOLLAND-AMERICA LINE NEW YORK f PIL 24 STATE STREET in ADVERTISE GLAS NARODA" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v •»tari kraj, je potr»^bno, da poučen o potnih listih, prtljagi ii drugih stvareh. Vsled naše ^.»Iro-letne izkušnje Vam mi :amnr»m» dati najboljša poi^nila in priporočamo vrdno ie prvovrstne brxo-parnike. Tudi nedržavljani lam-TCjo potovati v stari kraj ..a obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ta po«r:«iiev (Return Permit) iz Waih-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in iiii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja xa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in on«, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj w jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA (■■asom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žepe in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drog« polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod Zl. leta onih nedržavljanov, ki so hiU postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET NEW TORK