Ameriška Domovina
</!•/1/& E RIC/* Ul—HO/i¥E>
AMCMCAN IN SPIRIT fOR€l«N IN LANGUAO€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 17, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXH — VOL. LXH
Reufher išče podporo za morebitni štrajk
izgovori za novo kolektivno pogodbo v avtomobilski industriji se bližajo kritič-ni točki.
CLEVELAND, O. — Predsednik Unije avtomobilskega delajva W. Reuther je pretekli pe-^ek na zborovanju članstva Uni-Pozval to, naj se izjavi za štrajk v polnem obsegu in s čim VG^j° volivno udeležbo. Dejal je, da predlogi General Motors, Forda in Chryslerja, ki bodo predloženi danes uniji, — ne bodo “stvarni.”
Predstavnik General Motors že pred časom izjavil, da je Un>jska zahteva po zgodnejši u-P°kojitvi ob višji pokojnini za diužbo nesprejemljiva. Reuther |e dejal, da so dobički treh veli-v avtomobilski industriji antastični,” vendar se te bra-nb° dati delavstvu vsaj mini-rna^ni delež. “V 27 letih naših odnosov nam niso dali nič.... eaeral Motors bo menjala svo-stališče,” je zatrjeval vodnik ^nbe avtomobilskega delavstva
zborovalcem.
, ^ntja ima v svoji blagajni pre-0 milijonov dolarjev skla-G<JV- Mi bomo porabili vse in si S° 'zposodili, če bo potrebno,” je zagotovil Reuther člane unije. Ta bo misli nehati prej, dokler ne ° delavstvo dobilo poštenega o^oža pri velikanskih dobičkih avtomobilske industrije.
vojni pilot Everett Alvarez pride morda na svobodo
Washington, d. c. — ph
azenski akciji na pristanišča v overnem Vietnamu je protile-a ■■’ka artilerija Severnega Viet-ama na-	njegov
^J °t Everet Alvarez iz San Jo-V -^atitomiji, si je pa s ie a*orn rešil življenje. Seveda v® Padel v vietnamsko ujetni-pl0'. ^aae državno tajništvo je oi ^.baProsilo Mednarodni rde-1 riž, naj ga skuša dobiti iz 0;inega ujetništva. v^i križ še ni ničesar odgo-(j )! ’ Pad pa so v Londonu zveri ^	^ Vietnam vrnil Alva-
Vo^a' a^° ' Washington kazal ak	usWvi vse napadalne
^^C1je na Severni Vietnam.” V Odonu sodijo, da je vlada Se-ernega Vietnama
dela 9	to ves1
ha§a'	nanjo reagiralo
štvl državno tajništvo. Tajni-
sede.
Novi grobovi
Josephine Thornsberry
V	petek zjutraj je nenadoma umrla v avtomobilu v Indiana-polis-u, Ind., ko je družina šla na počitnice, Mrs. Josephine Thornsberry, roj. Bradač, z 1048 E. 78 St. Stara je bila 52 let, rojena v Clevelandu. V mladih letih je bila znana pianistka. Tukaj zapušča moža Woodrowa, sina Daniela, hčer Diano, mater Katarino Bradač, sestre Ann Hale, Olgo Toll, Glorio Ogint in Vido Henshaw, brate Franka in Edwarda Bradač. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne iz Zakrajskovega pogreb, zavoda na pokopališče Brooklyn Hts.
John Tekautz
V	soboto popoldne je doma na 5817 Prosser Ave. umrl 80 let stari, v vasi Cohovo, fara Sv. Vid nad Cerknico, rojeni John Tekautz. Delal je pri White Motor Co. do upokojitve. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Likar, sinova Edwarda in Alberta ter 3 vnuke, brata Andy in Jože sta umrla. Bil je član Društva Na-nrej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob enih.
Kathleen Kaprol
V	soboto je umrla v Euclid Glenville bolnišnici 28 let stara, v Clevelandu rojena Kathleen Kaprol, roj. O’Malley, s 353 Fairway Blvd. v Willowi-cku. Zapustila je moža Willia ma, sina Williama, hčer Loret-to, starše Edwarda in Roso O’Malley ter brata Edwarda in Timothyja. Pogreb bo jutri ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Magdalene na Vine St. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Vojska hoče usposobili zavrnjene nabornike
Za enkrat bo vojska sprejela 60,000 zaradi manjšMi
n e d o S tatkov zavrnjenih ! me je sklenila, da povabi za dan
SitaSTHRUSČEV SVARI TURČIJO
konvenciji svojo fronto
WASHINGTON, D. C. — Demokratska delegacija iz Alaba-
nabornikov
odstraniti.
in skušala te
WASHINGTON, D. C. — Naša narodna obramba se resno peča z načrtom, da bi ukinila obvezne nabore že v 1. 1967 in prešla na nabiranje prostovoljcev za vse vrste vojaške službe. Seveda ne more biti obveznega nabora konec, dokler ni sestavljen način, kako dobiti prostovoljce. Predlogov za tak način je več, armada bo vsaj nekatere med njimi preskusila.
Med prvimi je načrt, da armada prevzgoji 60,000 takih nabornikov, ki so bili odbiti. Število je samo navidez veliko, v resnici pa bi prišel v\poštev samo del odbitih nabornikov. Lani je bilo na primer pozvanih na nabor 532,000 mladeničev, toda samo polovica je bila zrela za vojaško službo. Vse ostale so naborne komisije odbile iz najrazličnejših vzrokov. Med vzroki so tudi taki, ki se dajo popraviti, na primer premajhna izobrazba, male telesne napake, ki se dajo popraviti z malimi operacijami, začasna bolehnost itd.
Po sedanjem načrtu bi bili povabljeni na ponovno vzgojo in izobrazbo vsi tisti naborniki, ki so- bili odbiti, pa vendarle verjetno zreli za vojaško službo, ako končajo 6-12 mesečni tečaj za pripravo na vojaško službo. Armada upa, da bo lahko nabrala 60,000 takih mladeničev med tistimi, ki so brez dela in
pred začetkom demokrat, konvencije vseh 13 delegacij iz južnih držav na poseben sestanek, da bodo delegacije imele priliko za pogovor, kako bi na konvenciji nastopale kot en blok v obrambo svojih idej o civilnih pravicah. Skupen nastop naj bi veljal vplivu na sestavo besedila volivne platforme in odporu, da bi konvencija poleg u-radnih delegatov iz južnih držav priznala še črpe južne demokratske razkolnike.
To naj bi bila “solidna južna fronta,” ki naj bi zavrla akcijo črnih demokratov iz države Mississippi, ki bodo zahtevali od konvencije, da jim da pravico do udeležbe. Na sestanku pa ne bodo obravnavali “vprašanja kandidatov,” to se pravi, se ne bodo odločili za nobenega kandidata za podpredsednika, ampak rajše čakali na “razvoj dogodkov na konvenciji.”
Pentagon svojo mrežo
za zveze
bo ustvaril satelitov
PRED NAPADOM NA CIPER
Predsednik vlade Sovjetske zveze Nikita Hruščev je v svojem govoru v mestu Frunze v Sovjetski Aziji svaril Turčijo, na ne ponovi letalskih napadov na Ciper, ker se ji utegne to povrniti. — Sovjetska zveza je v uradni izjavi obljubila Cipru pomoč v slučaju napada.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade Sovjetske /veze je na nadzorovalnem potovanju po notranjosti dežele. Včeraj je v mestu Frunze v Sovjetski Aziji v posebnem govoru pozval Turčijo, naj ne ponavlja letalskih napadov na otok Ciper, ker tako bombardiranje, ki pokon-čuje prebivalstvo skupno s starčki, ženami in otroci, ne bo ostalo nekaznovano. “Kadar napadamo koga, je pametno, da se spomnimo, da škoda, ki jo mi hočemo prizadeti drugemu, utegne priti nazaj na nas same,’’ je dejal Hruščev v zvezi s turškimi letalskimi napadi na Ciper 8. in 9. avgusta letos. Hruščev ni nič omenil obljube, da bo Sovjetska zveza šla Cipru na pomoč v slučaju vojaškega napada, kot jo je v soboto zvečer objavila vlada v Moskvi.
Hruščev je trdil, da bi Grki --- ............
in Turki na Cipru lahko živeli vi, da ni povezana z nobenim v medsebojnem miru, če ne bi vojaškim blokom, imperialisti ščuvali obojih k Tak dejanski poseg Sovjetske medsebojnemu nacionalistične- zveze v vzhodni del Sredozem-mu nasprotovanju z namenom, Ija bi utegnil povzročiti hudo da bi otok znova lahko zasedli, mednarodno krizo, podobno oni Zatrjeval je, da je bil zadnji pred dvemi leti zaradi Kube. turški letalski napad na Ciper (Hruščev izgleda trenutno ne
in J misli na kaj_ takega, ker sicer je ne bi nadaljeval svojega poto-
zamišljen
Londonu.
v WaShingtonu Veliko Britanijo
WASHINGTON, D. C. — Naša administracija ni mogla pridobiti Evrope za tako sodelovanje v Comsatu (kompanija za radijsko, telefonsko, brzojavno in televizijsko mrežo s pomočjo satelitov), kot želita državno tajništvo in narodna obramba. Zato je Pentagon sklenil, da u-stvari svojo lastno mrežo komu-
pozval, naj umakne svoje čete s Cipra.
Obljuba sovjetske pomoči Cipru
V soboto zvečer je uradni zastopnik vlade Sovjetske zveze izdal v Moskvi sledečo izjavo:
“V odgovor na prošnjo vlade Cipra in predsednika Makari-osa osebno izjavlja vlada Sovjetske zveze, da bo v slučaju, da pride do oboroženega vpada na ozemlje republike, Sovjetska zveza pomagala braniti svobodo in neodvisnosti Cipra pred tujim vpadom in da je pripravlje-začeti zadevne razgO'
vanja po azijskem predelu Sovjetske zveze daleč proč od glavnega mesta dežele.
-------o-------
namenoma da bi zve-
stv0 n
be-- , n°če reči o tem nobene
^kinški zaliv preozek
Ve^SHlNGT0N. D-C. - Po sla«! iz ^entagona ne bodo po-
glg,6 v ionkinški zaliv v do-ben nem ^asu za daljšo dobo no-PacJ6 amer^^e vojne ladje. Na-bion?3 rUŠilec Maddox je vojno gočeT1C° prePričal- da je mo-Hvu uvetanje ladij v ozkem za-jer^ 0cn° zasledovati z radar-J m 2 obal
Nova petrolejska ležišča v severni Afriki
RIM, It. — Mednarodni skupini petrolejskih družb se je posrečilo odkriti v severni Afriki vzdolž tunizijsko - alžirske meje obsežna in bogata petrolejska polja.
Družbe za sedaj o vsem tem molče in ne ukrenejo nič, ker je meja med obema državama tako slabo označena, da za večino o-zemlja ni jasno, kateri izmed sosednjih držav pripada.
nikacijskih satelitov, ki bo sta-poklica. Ko bodo dovršili tečaj,!]a kakih $20 milijonov in bo za-jim bo dano na prosto: ali naj čela vršiti svoje posle v 1. 1966. se ponovno javijo na reden na- Vseh komunikacijskih sateli-bor ali naj se primejo dela v za-[tov bo 24, njihove polete okoli sebnih podjetjih.	[Zemlje bbdo priredili tako, da j na takoj
Šolanje in vežbanje nabranih bodo vse naše vojaške pošto-, vore ...” odbitih nabornikov se bo vršilo janke doma in v tujini, vse na-
v eni ali več posebnih vojašni-^še vojne ladje in letala lahko Izjava naj bi bila dokaz, da je cah, ki ne bodo imele nobene vsak trenutek v zvezi ne samo Sovjetska zveza pripravljena zveze z rednimi četami naše na-Js svojimi glavnimi štabi, ampak takoj skleniti s Ciprom vojaško rodne obrambe. Ta način nabi- tudi med seboj.	j obrambno pogodbo in tega
ranja rekrutov bodo preskušali Satelite bodo poslali okoli vključiti v svoj vojaški sistem, tri zaporedna leta.	Zemlje s tremi raketami Titan. ^čeprav leži sredi območja, ki ga
------o------	| Vsaka raketa bo spravila v po- smatrajo zahodne sile za izred'
Nepopolno premerjen je j let po 8 satelitov. Vse delo bo no važnega za lastno obrambo.
-----	,pa opravljeno na raketnem opo- Ne smemo pozabiti, da sta Grči
WASHINGTON, D.C. — Po rišču Kennedy v Floridi. Stro- ja in Turčija članici NATO in da trditvah strokovnjakov sta res kovnjaki pravijo, da bo ta nalo- ima Velika Britanija na Cipru strokovno in popolnoma pre- ga pomenila zanje vsakdanje in po pogodbi svoja vojaška opori-merjeni le državi Massachusetts navadno delo, ki so ga že veli- šča, čeprav je Ciprska republi-
ikokrat opravili.	ka uradno nevtralna, to se pra-
in Rhode Island.
Ciprska kriza se prav lahko spremeni v Makariosovo!
Papež Pavel VI. nadaljuje akcijo za reformo kurije
VATIKAN. — Papežev državni tajnik kardinal Cicogniani je v papeževem imenu pozval načelnike vseh 11 kongregacij, manjših tajništev in ostalih samostojnih uradov, naj mu čim preje stavijo predloge, kako naj bi se izvršila reorganizacija vatikanske uprave. Da ne bo vse skupaj zaspalo, je papež določil kardinala Robertija za načelnika komisije za reforme v vatikanski kuriji. Kardinalova komisija naj s svojim delom čim bolj hiti.
Papežev poziv ni v nobeni neposredni zvezi s sedanjim koncilom, akoravno se delo na koncilu tudi dotika vatikanske administracije. Konservativne struje v Vatikanu nasprotujejo reformam, toda upreti se jim ne bodo mogle. Sedanji papež je namreč živel nad 20 let v Vatikanu in dobro pozna vse hibe in napake v papeški administraciji. Po svojem značaju je tak, da se ne da zlepa pregovoriti, posebno takrat, kadar iz lastne skušnje pozna probleme, ki ga zanimajo.
Iz Clevelanda in okolice
Na konvenciji—
Tajnik Ciril Rovanšek in predsednik Frank Hace od Društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ sta odpotovala na 22. konvencijo ABZ v Kansas City, Kansas, od koder se bosta vrnila 22. t. m. V slučaju bolezni ali smrti naj člani kličejo podpredsednika Josepha Chos, tel. WH 3-0971 ali pa A. L. Obreza, 19570 Monterey, KE 1-8403.
Razprodaja se nadaljuje—
Razprodaja v Anžlovarjevi trgovini na St. Clair Ave. se nadaljuje do konca avgusta.
Tankovska tovarna dobi nova naročila—
Po poročilu kong. W. Minshal-la bo armada naročila v tovarni lankov v Clevelandu oklopna vozila XM551 in M109 155-MM v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev. Tako naročilo bo zagotovilo redni obrat tovarne, ki je v polnem obratu zaposljevala preko 4.000 delavcev, za celo vrsto let.
V bolnišnici—
Mrs. Frances Zgonc s 15430 Calcutta Ave. je v University Circle bolnišnici “Bengarmin Rose”. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalen« - št. 162 KSKJ so vabljene danes ob dveh popoldne v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pdkojno Josephino Thornsberry, roj. Bradač.
CLEVELAND, O. — Ciprski^ vsaj simpatizirajo s komuniz- bena računala z neodvisnim Ci- vsaj. načeloma ne odbijata poga-nadškof Makarios ne mara za di*! mom.	I prom pod Makariosovim reži-1 janj na tej osnovi in to je že
plomatska pogajanja v Ženevi, Razgovori v Ženevi se namreč mom. Makarios mora torej ra-1 veliko. Posrednik ZN finski di-ki naj najdejo pot do kompro-Jne sučejo več okoli vprašanja, čunati, da bo izginil kot medna-1 misa v ciprski krizi. Zato ni po- ali naj Ciper ostane neodvisna roden politik in da bo moral biti slal v Ženevo nobene svoje de- država, kar želita Makarios in lepo pokoren grški vladi, kot so legacije, zakulisne pregovore sa-j njegova družba. V Ženevi govo- vsi upravitelji grških pokrajin, me pa hotel najpreje torpedirati rijo o zedinjenju Cipra z Grčijo Še manj morajo biti zadovoljni
in o jamstvu, ki naj bi jih cipr- s take vrste kompromisom tisti skim Turkom za njihovo avtono- Makariosovi prijatelji, ki bi radi mijo dala grška vlada v Atenah napravili postotpoma iz Cipra in ne morda Makariosova v Ni- malo evropsko Kubo. Zato je ra-koziji. Tam govorijo tudi o tem, zumljivo, da postaja prepad med kakšno odškodnino naj dobijo Makariosom in grško vlado zme-
Kongresniki so si povečali prispevek za izdatke
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom si je v petek povišal prispevek za “uradne izdatke” za $600 za vsakega člana na leto. Prav tako je bil povišan tudi prispevek za vzdrževanje pisarn kongresnikov. Vsak si bo lahko v bodoče najel eno delovno moč več.
Predsednik Johnson je medtem podpisal zakonski predlog, ki povišuje plače kongresnikov od 22,500 na 30,000 dolarjev na leto.
Izgleda, da narodnim zastopnikom ni veliko mar, kaj mora narod za svoje zastopstvo njim plačevati!
na ta način, da je objavil nekaj podrobnosti iz zaupnih pregovorov. Ko se mu to ni posrečilo, je verjetno izzval zadnjo ciprsko krizo, ki se je, vsaj tako bi radi upali, zaključila z obnovljenim
k*—3 s°nčno z malimi tola t« 1 spremembami. Najviš-
Ja te*hperatura 76.
premirjem. Atene in Ankara ga| tisti Turki, ki ne bodo hoteli o-! raj globlji, kar se jasno vidi iz bosta gotovo radi spoštovali, ali stati na Cipru, in kdo naj jim izjav, ki jih dobivamo iz Aten ga bo pa Makarios, to je drugo! jo plača. Beseda teče tudi o tem, in Nikozije, vprašanje.
Makarios ima dosti razlogov, da se razgovorov v Ženevi boji.
Diplomatje, ki sedijo v Ženevi in iščejo kompromis, se namreč ne ozirajo dosti na osebne želje nadškofa Makariosa, še manj pa na želje njegovih prikritih prijateljev, ki je med njimi največ takih, ki so komunisti ali pa
da mora Turčija dobiti kot od-J Če govorimo o teh osnovah za škodnino za svoje popuščanje sporazum, si ne smemo domiš-kak manjši grški otok, ki je pre- Ijati, da je kompromis že dose-težno naseljen s Turki. Grčija žen. Gornje elemente sporazuma bi morala dalje pristati na to J so sestavili le posredovalci, med da ostane Ciper vojaško opori-1 njimi v prvi vrsti ameriška di-
Tudi v Varšavski zvezi ne gre vse po masiv
plomat Tuomioja bo ta teden BERLIN, Nem. — V Varšav-obiskal grško, turško in Maka- ski obrambni zvezi, v kateri so riosovo vlado, da zve, kaj mislijo povezane s Sovjetsko zvezo ev-o načelih sporazuma. Makarios ropske satelitske države, v zad-jih bo verjetno popolnoma od- niern Gasu ne gre vse Po maslu, bil, Atene in Ankara pa ne. Že Ko Je Sovjetska zveza predložila to bo velik napredek.	vojaške vaje oboroženih sil vseh
Podčrtati pa je treba dva u- članic za letošnje poletje, je na speha, ki na videz ne pomenita tc pristala edino Češkoslovaška dosti, pa lahko marsikaj napove- republika.
dujeta: turški ministrski pred- Satelitske države si skušajo v sednik Inoenu je obnovil direkt- zadnjem letu priboriti čim več ne stike' z grškim ministrskim neodvisnosti tudi na vojaškem predsednikom Papandreousom; področju. Najtrdnejše sta na sta stara prijatelja in na to se strani Sovjetske zveze Poljska Inoenu sklicuje v svojem prvem in Češka, ker njune meje proti pismu na Grka. Na drugi strani'zah°du niso od vseh zahodnih se pa grška vlada zmeraj bolj držav priznane, medtem ko Sov-
šče za obrambne sile NATO.
To je samo ena alternativa. Pogovori bodo rodili gotovo še druge. Verjetno pa ne bo no-
plomacija z Deanom Achesonom na čelu. Z grške in turške strani vlada zaenkrat še molk. Pa je
že to dosti. Atene in Ankara | kompromis.
odmika od Makariosa in se skuša znebiti njegovega vpliva na svojo politiko. Te dve okolnosti bosta samo koristili naporom za
jetska zveza jamči za nje v okviru pogodb.
prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. —Predsednik Johnson je obdolžil republikanskega predsedniškega kandidate B. Gold-waterja, da je s svojimi neosnovanimi trditvami o atomskem orožju “napravil škodo narodni varnosti in miru".
SAJGON, J. Viet. — Gen. Khanh dosedanji predsednik vlade Južnega Vietnama je postal predsednik republike namesto gen. Duong Van Minha, katerega je spravil z dejanske oblasti z vojaškim prevratom 30. januarja letos. Khanh je tako postal popoten vojaški diktator dežele.
DIXMOOR, 111. — Tolpe črncev so napadale sinči bele v naselju Dixmore, južnem predmestju Chicaga s kakimi 5,000 prebivalci. Policiji in gasilcem se je posrečilo nemirneže končno ukrotiti. Skupno je bilo 53 oseb njenih.
ra-
»MEHIŠKA DOMOVINA, AUGUST 17, 1964
Ameriška domovina
.V*A»
.aSWflStfi.	.aatB&mm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA;
'/-.a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 158 Mon., Aug. 17, 1964
Nova igra v Kongu in s Kongom
svojimi spomini, ki bodo verjetno prava senzacija.
Obesili smo sedaj našo politiko na čombeja, ki ga tudi izdatno podpiramo. V načrtu je, da bo dobil letno $50-60 milijonov in poleg tega še precej milijonov za organizacijo armade. Organizirali pa armade ne bodo Združeni narodi, ampak belgijski vojaški strokovnjaki in oficirji-najemniki iz bivše Čombejeve katanške armade. S Čombejem so se pa vrinili v Kongo tudi zastopniki evropskega kapitala, posebno belgijskega. Evropske države so pa zopet “kom-pletirale” osobje svojih poslaništev v kongoški prestolici-Pri miru pa niso tudi Rusi, povečali so število svojega osobja v poslaništvih vseh kongoških sosedov. Kitajski komunisti imajo svoji dve glavni centrali v republikah Burundi in bivšem Francoskem Kongu. Od tam vodijo upore v belgijskem Kongu.
V Kongu se torej sedaj uveljavljajo take politične, diplomatske in gospodarske sile, ki so bile preje potisnjene na stran ali pa so se sploh umaknile iz dežele. Politična bodočnost Konga je precej odvisna od tega, ali se bo Čom-beju posrečilo ustvariti znosno ravnovesje med temi silami. Časa za tp ima dosti. Nova ustava predvideva, da se mora novi parlament sestati do maja prihodnjega leta in da je treba izvoliti novega predsednika republike do novembra 1965. Ali pa mu bodo njegovi nasprotniki dali mir, to je drugo vprašanje. Pogumen mora biti tisti, ki bi upal dati pritrdilen odgovor.	; 'f *
Ciprska umetnost
Ciper s svojimi bizantinskimi mozaiki in freskami
Nova igra v Kongu se je začela že spomladi, samo opazili je nismo. Takrat je bila sestavljena nova kongoška ustava in narejen sklep, naj jo volivci odobrijo potom plebiscita. To je bilo tudi storjeno. Seveda si lahko živo PreQ" stavljamo, kakšen je moral biti plebiscit sredi plemenskih bojev v večini kongoških provinc. Boji so bili v nekaterih provincah večji, v drugih manjši.
Pomanjkanje miru in varnosti je pokazalo, da takratna trojka, ki je par let vladala v Kongu, predsednik Kasawubu, general Mobutu in ministrski predsednik Adoula ni .do-rastla svoji nalogi. Prva in do sedaj edina žrtev takega stanja je bil Adoula, ki je moral iti s svojo vlado vred. De-misijoniral je morda nekaj časa prezgodaj, kajti zakulisne sile niso mogle najti takoj naslednika. Ali pa se je morda novi ministrski predsednik Čombe uračunal in prišel prepozno v Leopoldville. Vsekakor je dosegel to, kar je hotel in kar so hoteli njegovi pokrovitelji zunaj Konga; postal je šef nove vlade.
Čombe je prišel na prazno. Od bivše vlade ni podedoval niti toliko varnostnih organov, da bi mogel uveljaviti v deželi vsaj nekaj reda in varnosti. Ko je prevzel upravo, ni našel ne zanesljivega orožništva ne disciplinirane armade. Bil je torej proti domačim sovražnikom in tekmecem brez moči. Kot spreten politik je to takoj spoznal in se odločil za taktiko popuščanja in prijateljstva. Z nikomur se ni hotel spreti, z vsakomur je hotel biti prijatelj, tudi z levičarji in komunisti in njihovimi sopotniki. Dal je svobodo levičarju Gizengi, je v stikih s sopotnikom kitajskih komunistov in voditeljem upora v severovzhodnem delu dežele Soumialotom, ne zanemarja stikov z drugim sopotnikom kitajskih komunistov Muelelom. Vse vabi na sodelovanje, dočim pusti generalu Mobutu, da se poskuša vojskovati z upornimi plemeni, ki obenem uživajo tudi podporo kitajskih komunistov.
V Kongu vlada torej prava zmeda in anarhija. Ako se upor lahko širi po vsej deželi ob podpori domačih divjakov, oboroženih samo z noži, sulicami, loki in puščicami, pove to dosti. Rešitev za Čombeja je samo ena; organizacija orožništva in armade. Čombe tudi misli na to, pri čemur upa, da bo našel ogrodje v svojih nekdanjih četah iz Ka-tange, ki so mu ostale zveste. Svoj čas. jih je bilo nad 8,000, sedaj upa, da jih bo na prvo roko zopet organiziral vsaj 2,000. Prvi oddelki te oborožene sile so menda že na potu v Stanleyville, da od tam preženo upornike.
Ali bo Čombeju sreča mila, tega ne upa nihče trditi. Celo njegovi sedanji pokrovitelji z Ameriko vred, se še ne upajo zanesti na njegovo srečo. Zaenkrat drži samo to, da je Čombe sicer pustolovec kot večina afriških politikov, da pa je nadpovprečno nadarjen in dosti skušen. Ima več prijateljev pri tujih politikih izven Afrike kot med kongo-škimi domačini, do dna je pa osovražen pri vseh afriških politikih, ki ga smatrajo za zagovornika evropske kolonialne politike in ki skušajo podpirati tudi vse Čombejeve nasprotnike, kar jih je v Kongu, posebno tiste, ki so nagnjeni na levo. Njihovi zaupniki v Kongu seveda strastno hujskajo proti Čombeju. Vse to sili človeka na misel, da se Čombe utegne naveličati posla v Leopoldvillu in se umakniti nazaj v Elizabethville organizirati svojo katanško vlado, vse ostale kongoške province pa prepustiti anarhiji.
Taka je igra v Kongu, igra s Kongom pa ni nič manj zanimiva. Na kongoškem polit, odru je vse polno igralcev, na prvem mestu je poleg Združenih narodov naša dežela. Ne bi mogli reči, da imamo srečo z našo politiko v Kongu. Ko je nova kongoška republika pred 4 leti dejansko razpadla, smo se iz strahu pred vdorom komunizma obesili na Združene narode in jim zaupali vodstvo kongoške politike-Bali smo se tudi zamere pri novopečenih afriških politikih, zato smo držali z njimi in se s tem zamerili našim prijateljem v Evropi, dočim nam je Moskva stalno nasprotovala v Kongu. Tako smo postali osamljeni z našo kongoško politiko in s.i skušali opomoči z bogatim podpiranjem kongoške domače politike. V 4 letih smo vtaknili v podpore v prid Kongu skoraj pol bilijona dolarjev. Če bi danes hoteli ugotoviti uspehe te politike, bi jih sploh ne mogli najti.
To je predsednik Johnson hitro spoznal in si zaželel nove politike do Konga. Poslal je tja pomožnega državnega tajnika Harrimana, ki je predlagal novo smer za našo kongoško politiko: podpiranje Adoule je čista zguba, treba ga je menjati, četudi s Čombejem, če ne gre drugače. Treba je zmanjšati naš strah pred vdorom komunizma v Kongo. Ni se treba radi Konga prepirati z vsemi zavezniki v zahodni Evropi. Prva uradna žrtev te nove politike je bil naš poslanik v Kongu Gullion. Bil je odpoklican; ko se je vrnil, je bil kmalu upokojen. Gotovo se bo skušal proslaviti s
Prošnja rojakom
Naprošeni smo in prosimo katoliške Slovence v ZDA, da bi z dobro voljo in brez odlašanja prispevali za moped kaplanu v Trebnjem na Dol. Župnija je obsežna — 14 podružnic — in g. župnik bolehen. Zato mora duš-no-pastirsko delo zunaj na podružnicah opravljati g. kaplan: redni obiski bolnikov, priprave mladine, previdevanja ... Za tako obsežno delo mu je pešhoja nezadostna, ker bi ne zmogel vseh opravkov. Zato mu je moped nujno potreben. Cena za moped je sedaj 225,000 din.
Tisti, ki berete to prošnjo, opozorite, prosimo, nanjo tudi so-rojake!
Prispevke pošljite na:
Liga K. S. A.
P. O. Box 32 Brooklyn, N. Y. 11227.
-------O-------
Štajerci vabijo
Cleveland, O. — Zvesti stari navadi vabijo Štajerci vse slovenske rojake, da skupaj z njimi prežive prijeten popoldan na Slovenski pristavi. Tretji ŠTAJERSKI DAN bo v nedeljo, 23. avgusta. Poskrbljeno bo za domačo kuhinjo, program in zabavo. Za ples bo igral orkester “Veseli Slovenci”.
Vabljeni vsi mladi in stari!
J. Z.
krog štedilnikov in peči in se lahko čutite ponosne.
Še enkrat naprošam vse, posebno žene, matere in sestre, da kaj spečejo in pripravijo za ta festival. Sporočite, kako in kdaj boste pripravljene pomagati, da pridemo pecivo pravočasno iskat.
Iskrena hvala že v naprej!
Marija Mertik
1148 Norwood Rd.
Cleveland 3, Ohio
UT 1-3519
Jure Švajger 19500 Chardon Rd. Cleveland 17, Ohio 486-6062
V času, ko doživlja neodvisna država na otoku Cipru državljansko vojno, nam je ta delček sveta postal popolnoma domač. Saj ne mine dan, da ne bi časopisi poročali o žalostnih novicah tega nemirnega, nesrečnega otoka.
Pa pustimo sedaj to na strani in se preselimo v svet ciprske kulture.
Pred par meseci je izšel v zbirki svetovne umetnosti mednarodne organizacije za vzgojo, kulturo in umetnost UNESCO v New Yorku album pod naslovom “Ciper s svojimi bizantinskimi mozaiki in freskami”.
Ta album, ki je že dvajseti po šteVilu v imenovani zbirki, so po dogovoru z UNESCO in nju-jprško grafično založbo natisnili v Italiji. V knjigi je 32 lepih barvnih reprodukcij, ki ponazarjajo umetniška delg na Cipru med 9. in 15. stoletjem.
Umetnostne dragocenosti tega sredozemskega otoka so bile dalj časa mednarodni umetnostni znanosti skoraj neznane, šele leta 1931 so pod vodstvom bizantinskega muzeja iz Aten začeli sistematično popisovati ci-
nila vse do danes močne osnovne bizantinske poteze. Zanimivo je, da je po arabskih invazijah zastal razvoj mozaikov, medtem ko se je freskantska u-metnost še nadaljevala. Prve bizantinske slikarije s podpisom iz 12. stoletja so odkrili v opatiji pri Paphosu. Poznejši latinski in benečanski vplivi so vnesli nekatere renesančne poteze v okras pravoslavnih cerkva na Cipru. Vendar so ciprski umetniki vse te vplive iz tujine asimilirali in nam zapustili čudovito dediščino svojske umetnosti.
Večina teh fresk je seveda religioznega značaja z motivi svetnikov, vendar pa mnogi naslikani obrazi izražajo živo človeško prizadevnost in usodo domačih ciprskih ljudi. Množično napetost pričakovanja razodeva freska iz 13. stoletja, ki prikazuje v cerkvi sv. Heraklida v Kalopanagiotisu Kristusov prihod v Jeruzalem; polni otroške igrivosti so otroci, Iki na isti kompoziciji v gostih palmovih vejah družno obirajo dateljne. Žalost nad izgubljenim v Asi-nou pretresljivo izpoveduje skupina bradatih apostolov, ki žalujejo za Marijo; z odprtimi rokami prosita v Louverasu mož in žena, naslikana po naravi v tipični ciprski noši iz leta 1465, rešitev, ki je ni.
.mv«

IWH
Težave v preskrbi s premogom I pomanjkanje hrane, kateri se Previdni ljudje so.se že spo- cena neprestano viša... In kje mladi skušali oskrbeti s premo- je še vzrok, da se mladina odte-
gom za prihodnjo zimo. Nekateri so ga naročili že v maju v upanju, da ga bodo dobili vsaj do srede poletja. Njihovi računi so se izkazali za napačne. Le
, , redki srečneži so premog dobili, prske umetnine. Delikatna dela ... v ,	v , .
F .. .	. v.vv • , , . ostali pa se vedno čakajo nanj.
Odgovorni se izgovarjajo, da
pri odkrivanju, čiščenju fresk in njihovem obnavljanju pa so delno še v teku.
Mnoge bizantinske cerkve na Cipru so okrašene s pomembnimi freskami in mozaiki, ki dokumentirajo razvoj ciprske u-metnosti skozi šest stoletij. Ciper je prestal v svoji zgodovini najrazličnejše politične usode, kar se je odražalo tudi v umetnosti. Bil je del bizantinskega cesarstva, zatem je bil plen a-rabskih napadov, sledila je restavracija cesarstva, nato pre-
Prošnja za peciva!
Cleveland, O. — Kot lansko leto, tako bomo Slovenci tudi letos zastopani v mednarodnem festivalu “Parade of Progress,” kateri se bo vršil v novi dvorani pod znano “Music Hall” od 28 avgusta pa do 7. septembra. Slovenska folklorna skupina “Kres” in clevelandski odsek “Save” pripravljata pet-dnevno razstavo (od 28. avg. do 1. sept) umetnih in domačih pridelkov, program in prodajo peciva. Kres bo zabaval gledalce s plesi. Poleg razstave in plesov bo tudi prodaja raznovrstnega peciva.
Ravno v tej smeri se obračam na vas, cenjeno občinstvo, da nam pomagate, kolikor morete, s pečenjem peciva, kot na primer: potice, kolače, krofe itd. Kdorkoli je pripravljen pomagati, naj to telefonično sporoči kateri izmed spodaj navedenih oseb.
Veliko časa in pripravljanja je treba za tako stvar. Čim bolj bo ta festival uspel, tem bolj se bomo čutili, da smo v majhni meri prinesli Slovenijo in Slovence bližje med druge narode, kateri morda še niti ne vedo, da mi kot narod sploh obstojamo.
S tem se boste tudi Vi, ki nam boste pomagali s pečenjem peciva, lahko zavedali, da se niste pri tej vročini zastonj potili o-
Drevo se ni umaknilo
“Ko sem se peljala domov,” se je pri londonskem sodniku za prekrške zagovarjala čedna'hodno francosko obdobje, vla-avtomobilistka, “sem zavila na'davina Beneške republike in le-napačno parcelo. To sem opazi-jta 1571 turška zasedba. Kljub la šele tisti hip, ko sem trčila v vsem tem p r e t r e s 1 j ajem — drevo, ki ga ni na trati pred na- Vključno angleško kontrolo — šo vrstno hišico.”	|pa je umetnost na Cipru ohra-
Vabilo k občnemu zboru Zveze Društev Slovenskih Protikomunističnih Borcev
Ker so drugi člani glavnega odbora Zveze društev Slovenskih Protikomunističnih Borcev odstopili, podpisani predsedniki društev, ki smo po skleipih občnih zborov in dopolnilu statuta podpredsedniki Zveze, pa nismo odstopili,
upoštevajoč, da društva slovenskih protikomunističnih borcev v Buenos Airesu, Clevelandu, Torontu in Gilbertu, Minn., imajo in predstavljajo absolutno večino članov celotne Zveze,
ker podpredsedniki Zveze v smislu člena 14. statuta nadomeščamo predsednika in torej v smislu člena 9. istega statuta v odsotnosti predsednika tudi sklicujemo občni zbor,
da bi uvedli v Zvezo Slovenskih protikomunističnih borcev zopet redno poslovanje, podpisani podpredsedniki
sklicujemo občni zbor Zveze Društev Slovenskih Protikomunističnih Borcev na dan 6. septembra 1964 ob 7. uri zvečer v dvorani Baragovega doma, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, USA, s sledečim dnevnim redom:
1.	) Poročilo o položaju v organizaciji.
2.	) Volitve glavnega odbora Zveze Društev Slovenskih
Protikomunističnih Borcev.
3.	) Razprava in sprejem dopolnil statuta Zveze Društev
Slovenskih Protikomunističnih Borcev.
4.	) Glasilo DSPB.
5.	) Slučajnosti.
V smisu člena 9. statuta bodo na občnem zboru zastopali društva S.P.B. opolnomočeni delegati, ki jim bodo odbori društev izdali uradna polnomočja. Vsako društvo ima lahko tri delegate, delegacija vsakega društva ima pa toliko glasov, kolikor ima društvo članov, Iki so do izdaje polnomočij poravnali članarino za tekoče leto. Samo delegati imajo na občnem zboru pravico glasovanja in volitev.
Sklicujemo občni zbor z željo, da bi se zopet združili vsi slovenski protikomunistični borci, in složno nadaljevali delo po namenu Zveze.
Podpredsedniki Zveze Slovenskih Protikomunističnih Borcev.
Stane Bitenc
Predsednik DSPB, Buenos Aires, Buenos Aires, 1. avgusta 1964.	Argentina
Michael Vrenko
Predsednik DSPB, Cleveland 19, Cleveland, O., USA, 5. avgusta 1964.	Ohio, USA
J. J. Kranjc
Predsednik DSPB, Toronto, Ont. Toronto, Ont., Canada, 8. avgusta 1964.	Canada
premoga ni, ker je njegov nakop v Sloveniji bil v prvi polovici leta celo za 4 odstotke manjši kot lani, medtem ko se je potrošnja povečala. Premog se je medtem v preteklem mesecu podražil za 18 odstotkov in tisti, ki so ga plačali že v naprej v maju in juniju, bodo nemara morali šteti sedaj nove tisočake, če ga bodo hoteli dobiti!
Pravice ni, le še Delo!
Do pred petimi leti sta v Ljubljani izhajala dva dnevnika, Ljudska pravica” je bila glasilo Komunistične partije, “Slovenski poročevalec” pa glasilo Osvobodilne fronte. Tedaj so ta dva lista združini v nov, skupen list “Delo”. Ljubljanski prodajalci časopisov, ki so polni vseh muh ia skušajo kot njihovi tovariši po vsem svetu prodati čim več svoje robe, so nekega jutra začeli kričati: Pravice ni več, samo še Delo! Ljudje so začudeno gledali, če ni to kaka demonstracija in milica je že skušala poseči vmes, dokler ni spoznala, v čem je stvar, in se tiho umaknila s pozorišča.
Ni bil sam med
V Ljubljani so v novembru 1. 1962 ustanovili “proizvajalni kombinat Agromel”, ki se je ukvarjal s čebelarstvom in prodajo medu. V letošnjem maju je občinska skupščina Ljubljana-Center na predlog sveta uvedla prisilno upravo podjetja Agromel, ko je bilo ugotovljeno, da je to dotlej, torej v dobrem poldrugem letu napravilo 309 milijonov dinarjev izgube.
Poročilo o tem pravi, da so ob ustanovitvi naglašali, da hočejo ustvariti “nekaj povsem novega ne samo pri nas, ampak tudi v svetu, nekaj res velikopoteznega.” — Priznati je treba, da se jim je to odlično posrečilo!
Beg z dežele
guje zdravemu kmečkemu delu? Predvsem so to plače, ki so v primeru s plačami v industriji in v tovarnah prenizke, posebno če upoštevamo težko fizično delo v kmetijstvu. Plače naj bi se izenačile s tovarniškimi ali se jim vsaj približale. Razen tega bi morali privatna kmetijska posestva vsestransko podpreti, jim nuditi razne ugodnosti, ne pa jih preveč obremenjevati z dajatvami. S prodajo pridelkov naj bi kmetje prosto razpolagali...” Takole je pisal o položaju na deželi v ljubljanskem dnevniku “Delo” neki Ivan Birsa s Poljanske ceste v Ljubljani. Pripombe niso potrebne, ker brez njih lahko ugotovimo, da so u-radne trditve, da je vreme krivo slabih letin in majhnega pri' 'clelka, zelo piškave!
Neprimerna prehrana
“Smo dežela, ki je kot ustvarjena za moderno kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živino' rejo, vendar pa' se pri nas večina ljudi neracionalno in nezdravo hrani. Pojemo neprimer' no preveč kruha in mnogo pre' malo mesa, zaradi česar je ogroženo zdravje prebivalstva, zlasb pa mladine.” — To so bile uvodne besede dr. Pavla Gregoriča) predsednika jugoslov. društva za napredek prehrane, na posvetovanju o turistični in družbeni prehrani v Ljubljani koncem le' tošnjega maja.
Dvojno državljanstvo V Jugoslaviji so nedavno ,z' delali nov zakon o državljanstvu, ki predvideva tudi dvojn° državljanstvo, kar naj bi bil° posebno važno za izseljence. Ti lahko ostanejo jugoslovanski državljani neoziraje se na dolžin0 svoje odsotnosti iz rojstne d°' movine tudi potem, ko so pre' vzeli že tuje državljanstvo.
Obisk vesel piknik
Ga. Albina Novakova iz Chicaga, glavna tajnica Slov. žen' ske zveze, ki je bila letos že de vetič po drugi svetovni vojni na obisku v Sloveniji, je dopisni' kom ljubljanskega lista “Del0, dejala, da so “obiski v rojsh11 deželi kot veseli pikniki.”
Opažam, da so na podeželju'vprašanje, kaj ji je kot Ribni
Gilbert, Minnesota.
Andrej Pučko, l. r. Predsednik DSPB, Minnesota, USA
marsikje hiše prazne ali pa žive v njih le še ostareli, za delo nezmožni ljudje. Sinovi in hčerke, vsi so jih zapustili, prav vsi! Ko bi vsaj eden ostal, a tudi zadnji je šel v tovarno ali kamorkoli, kjer bo imel lažjo službo in kjer bo tudi več zabave. Delal bo le 8 ali 7 ur. Mnogo je pa takih, ki ne marajo več delati kmečkih del, ko se navadijo mesta ... Nič ni lep pogled na opuščena posestva, kjer raste plevel namesto koristnih pridelkov, ki nam jih toliko primanjkuje ... Kako je prišlo do tega? ... Preveč in s preveliko vnemo smo kmečke ljudi zvabljali z doma... Zdaj se nam to maščuje: čutimo
čanki v rojstni domovini najb° J ugajalo, je odgovorila;
Kot povsod drugod sem °Pa žila tudi v Ribnici napredek h1
nove stvari.. Imenitna je
nova
asfaltna ccsth do Ribnice. P° sebno me je razveselilo, ko seh1 videla, kako so se nekatere R**3 ničanke znašle in se začele kvarjati z izdelavo spominkom Presenečena sem nad njihovo iz najdljivostjo in razvitim urrie*! niškim čutom pri izdelavi leP* ribniških spominkov.
Proge v zastavi l3
Ameriška zastava ima prog, šest belih in sedem rl^e čih.
XMERI5KA UUMOVTNK,

Bolgarske, ruske in druge povesti
Padel je, kakor padajo mrtveci — težko in negibno. Spustil sem se v tek. Noge so mi odpovedale — kakor da so od železa, in težko sem jih pregibal. Padal sem, vstajal in znova padel. Samo v sanjah sem prej čutil nekaj podob-llega, kadar se človeku zdi, da bi rad ušel pred nevidnim sovoznikom, a so noge nezmožno* kakor da je nanje privezana centova utež. ..
Obenem pa sem (to so mi Povedali pozneje) kričal ne-POstano:
“Hudič! Hudič! Hudič!”
Naenkrat sem se onesvestil. avedel sem se doma na podolji po težki bolezni.”
. Oospod v kapi z naušniki Je Premolknil.
Hdo pa je sedel v snegu?”
•io vprašal dijak, ki je z veliko Pozornostjo sledil pripovedo-Vanju.
Pozneje se je vse to razjasnilo. Zvedel sem, da je šel noki avstrijski trgovec kakor Jaz od prehoda proti kolodvo-jjajo cela ru> a da ga je med potjo za- Strelja Ceia kap. Privlekel še, je k 1 r°gu in tam sedel celo uro,
W!ed tem pa se je tako premra-da ni mogel ganiti niti r°ke niti noge. Potem so ga našli dvajset korakov od me-ne- Bila na.”
sva oba brezzavest-
Tako je, gospodje”, je °nčal pripovedovalec v čapki 2 naušniki; “tako grozo sem Postal. Ne morem vam pove-ati niti šestine tega, kar sem Cl,til takrat, a najlepši dokaz Je naoja glava.”
Snel je kapo. Njegovi lasje sn bili beli kakor lasje onemo-t“e£a starca.
tkik sem postal v eni noči je pristavil z žalostnim
nsmevom.
Hatarina II. na Dnjepru.
R	(1787. leta.)
^nski spisal G. P. Danilevski. Carica Katarina je želela eti “svoje malo gospodar-pVo	vnovič najdeno Novo
Usijo. Odpotovala je iz Pe-®rburga 7. januarja 1787. ^ a v krogu odbranih dvorja-°v, spremljana od poslanikov nnncoskega, avstrijskega in ^ngleškega. Pričakovala je, se na poti sestane z dvema
nonanima gostoma — s polj-‘'■nni kraljem Stanislavom Av-nstom in avstrijskim cesar-^eni Jožefom II. Carica je po-°vala v pozlačeni kočiji; štiri-aJst drugih kočij je peljalo ?en°v spremstvo in dvor. V >Pažo j e bilo upreženih Seni konj. Na vsaki postaji kon '^0 Pr^PravHenih do šeststo
^Sodobnikom se je zdelo H arinino potovanje hoja bo-j^n,e P° zemlji; osebe, ki so °bkroževale, so bili geniji, ^nmestniki v kaftanih, z zla-Som °teitih, kralji. Klanjali s Se Cei° pridvornim lakajem, aHajoči Jih za generale. ^Jegova svetlost Potemkin, od Porožcev imenovan Gricko . ni štedil ničesar, da bi °\anje Katarinino naredil J;shni očarujoče.
^ gojeni so bili dvorci za so 'J0 pren°čevanje. Zažigali PotM)Zde- di:l 80 razsvetljevali str' n,len’rn vozovom. Na obeh in H!leh Ces^e 80 gorele grmade trLr^ °hne dehtovih sodov. Celi Val' lazn'*1 živali so se uniče-sitii- Počitkih, da so se na-v 1 želodci Vot,p- Ako
carskega spre-p. j — so naleteli na raz-sico^ ^u^or aii neznatno vabilo 7.proč z vsem- kar Je
Pele t ar° in razPadl0- Troh-hovennOCe S° P°drli in na nji‘ Zgradb rneS^'U Postavili nove
vami” in “romantiškimi stebrišči”. Tu pa tam so nastali slavoloki z amoreti in napisi v verzih. Na pusta polja so nagnali velike črede ovac in tolpe konj. Prišla je pomlad. Pastirji v krasnih mestnih opravah so s piščalkami pozdravljati svojo carico. Celo mesto Ale-ški na Dnjepru nasproti Her-sonu je nastalo v eni zimi. Kjer ni bilo vasi, so bile narisane v krasnih dekoracijah, z gosposkimi dvorci, cerkvami, vrtovi in senčnicami. Kadar je carica kje prenočila, podrli so hitro dekoracije in jih prestavili dalje. Kako bi človeka ne varali ti prizori na mestih, kjer so še pred kratkim dirjali poljski konji in se gonile divje zveri. Prijetne male prevare so bile po okusu tistega časa. Mogoče, da se je pod roko zvedelo o njih; a ugodno so vzbujale samoljubje.
Prišli so na neobljudene stepe za Dnjeprom. Na njih se dvigujejo oblaki prahu, dir-krdela jezdecev, se iz topov, zastave vihrajo, bobni ropočejo, bodala se leskečejo na solncu. To je nova ukrajinska vojska, oddelki kopjanikov in huzar-jev, v “priležnih in ličnih opravah”, katere je izumil Njega svetlost sam. In ne daleč odtod, gledajoči gibanje dič-nih jezdecev, se vrte plešoči seljani in seljanke. Živio-klici in ukrajinske pesmi odmevajo od brega. Na kmetih sprejema carico visoka žlahta in posvetni in duhovski dostojanstveniki z lepo zloženimi in priku-pljivimi nagovori. V Ustislavi je mohilevski nadbiskup Jurij Konicki pričel sprejemni govor z besedami: “Mi prepuščamo zvezdoznancem, naj dokazujejo, da se zemlja suče okrog solnca; naše solnce se giblje okrog nas.” V Kanevi na Dnjepru je carico sprejel kralj Stanislav Avgust, kateri je, po besedah takratnih francoskih časopisov, pričakuje velikega gosta Male Rusije, žrtvoval tri mesece časa in tri milijone denarja za tri ure sestanka z rusko carico”!
Vhod v Kijev se je vršil po zimi, o b stoenointridesetih strelih iz topov in izročitvi ključev od načelnika trdnjave. Več sto trgovk in meščank v maloruskih oblekah je spremljalo caričino kočijo. Pokazala se je tamošnjemu plemstvu na mestnem balu, vesela, milosti-va, ljubezniva, v atlasastem zelenem moldavanu in z zlatom šilih čevljih. Do desete ure je igrala karte ter odšla v svojo sobo, vse pustivši očara ne in oveseljene.
O tem vhodu v Kijev je Katarina drugo jutro tako-le pisala general-lajtnantu senatorju Eropkinu v Moskvo: ‘Peter Dmitrijevič! Včeraj ob petih popoldne srečna in zdrava dospela semkaj. Mislila sem, da v teh južnih krajih in pod devetinštirideseto stopinjo najdem gorko podnebje, a ravno narobe. Pripeljali smo se v to mesto v mrazu dvajsetih stopinj, kar je redko celo v Peterburgu. Sicer pa je podnebje tukaj manj neugodno, ker vpričo toliko ljudstva ni bilo opaziti, da bi bila komu odmrznila ušesa ali nos, kar bi se bilo končno pač dogodilo na severu. Tujcev je tu tema, vendar razven hetmana Branickega še nikogar drugega nisem utegnila spoznati. 30. januarja 1787. leta.”
(Prihodnjič dalje.)
Za morebitne zavarovance
Nikar ne čakajte do trenutka, ko vam je potrebno plačilo Socialnega zavarovanja, da bi izvedeli, kakšne so vaše pravice. Nekateri zavarovanci čakajo dolgo — do “zadnje minute” preden vprašajo, kaj vse je potrebno, da bi začeli dobivati čeke Socialnega zavarovanja.
Vsak lahko izve brez vsakršnih težav, če so vse plače vknji-žene v Social Security Office-u in kolikšna bodo plačila. Uradniki Socialnega zavarovanja so vedno na razpolago, da vam dajo potrebne informacije. Oni imajo posebne brošure, ki tolmačijo plačila v slučaju invalidnosti, penzijska plačila in plačila dnižini po zavarovalče-vi smrti. Te brošure opisujejo tudi, koliko delavnih let je potrebno za prejemanje plačila, kako visoka bodo ta plačila in kateri sorodniki imajo pravico do vaše zavarovalnine.
Uradniki Socialnega zavarovanja vam bodo tudi rekli, katere dokumente boste potrebovali tekom prijave. Na primer, vedno prinesite vašo karto Socialnega zavarovanja, če se prijavljate za plačila penzije, prinesite s seboj katero koli potrdilo o vaši starosti in vaš W-2 obrazec od preteklega leta. Če ste imeli samostojno obrt (self-employed), prinesite kopijo vaše takšne prijave od lanskega leta in potrdilo o plačanju takse — v to svrho zadostuje vaš izplačani ček ali pa potrdilo money order-ja.
Vdova, ki se prijavi za družinska plačila, naj prinese poročni list in krstni list mladoletnih otrok. Če ima nad 62 let, mora tudi prinesti dokaze o svoji starosti.
Če se prijavljate za invalidnino, morate razložiti zakaj vam ni več mogoče delati in dati imena in naslove vseh zdravnikov, ki so zdravili bolezen, katera vas je onesposobila za delo.
S Z.
liciji se je po dolgem iskanju posrečilo, da je ujela vsaj pet članov roparske družbe in našla petino plena. Policijski akti o tem ropu še niso zaključeni.
Sedaj so isti roparji zopet pokapali, da so mojstri v svojem poklicu. Odpeljali so tudi ob 3.15 zjutraj na svobodo svojega tovariša Wilsona, ki je bil zaprt v eni najbolj zavarovanih angleških ječ v Winson Green. Wilson je dobil 30 let zapora. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo, toda roparja še ni ujela. Kako se je mogel načrt posrečiti, je za policijo uganka. Roparji so morali imeti dobro ponarejene ključe razen tistega od Wilsonove celice.
Angleški vladi je dogodek neprijeten, ker je ravno sedaj tudi tam doba volivne kampanje. Angleži se bodo sedaj bolj zanimali za rpparja Wilsona kot za tistega Wilsopa, ki vodi angleško delavsko stranko. Puščice bodo pa seveda letele na miništrskega predsednika ‘Home-a, ki ima že tako dosti drugih skrbi in težav.
-------o-------
— V Združenih, državah se smrtno ponesreči na svojih domovih letno okoli 27,000 oseb.
Angleški roparji mojstri na vseh področjih!
LONDON, Ang. — Dne 8. avgusta 1963 ob 3.15 zjutraj je roparska tolpa ustavila poštni vlak slizu Chedlingtona in ga izropala. Odnesla je 7.5 milijonov dolarjev v gotovini. Bil je to do-sedaj največji rop v Angliji. Po-
■ ■ i
Konferenca o edinosti potekala tako, tako
CLEVELAND, O. — Senator Goldwater je dal sklicati republikansko konferenco v Hershey z očitnim namenom, da do konca zdrobi svoje nasprotnike v okviru stranke. Načrt se mu je le deloma posrečil. Pridobil je na svojo stran bivšega predsednika Eisenhower j a, pa še tega ne popolnoma. Eisenhower je sicer Goldwaterja pohvalil, toda dal mu je razumeti, da zanj ne bo agitiral, ker bo kmalu 74 let star. Kot Eisenhower je medlo podprl Goldwaterja tudi Nixon.
Konferenca sama je trajala slabe tri ure, debata se je vršila za zaprtimi vrati. Časnikarji so se radi tega morali zadovoljiti s tiskovnimi konferencami, toda udeleženci konference zanje niso bili preveč navdušeni. Največ je seveda govoril na svoji tiskovni konferenci Goldwater, med poslušalci je imel tudi Eisenho-werja, Nixona in guv. Scranto-na. Mnogo republikanskih veljakov pa je rajše preje odšlo, da so se tako izognili razgovorom s časnikarji. Časnikarji so tudi opazili, da je dosti vidnih republikancev z vzhoda sabotiralo konferenco. Na njej ni bilo ne senatorjev Keatinga, Javitza in Case-a, ne voditeljev državnih republikanskih organizacij.
Konferenca je torej potekala po programu, samo njen cilj ni bil dosežen, kot ga je program predvidel. Goldwater bo moral najti druga sredstva, da pritegne nase tiste republikance, ki še zmeraj niso na njegovi strani.
VELIKI CHARLES JO NE ZANIMA — Punčka v o-spredju je slučajno prišla na fotografijo, ko je fotograf hotel posneti predsednika De Gaulla (v ozadju) tekom njegove nedavne poti po Franciji.
Warrenova komisija končala preiskavo o atentatu v Dallasu
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je takoj po a-tentatu v Dallasu imenoval posebno komisijo pod načelstvom predsednika naj višjega federalnega sodišča Warrena, ki naj preišče, kako je moglo priti do atentata in kdo vse je bil pri njem udeležen. Komisija je sedaj svoje delo dejansko že končala in njena pisarna sestavlja poročilo, ki bo v celoti objavljeno. Nastala je pa debata, kdaj in kako naj bo poročilo objavljeno.
V administraciji obstojajo težnje, da bi nekateri listi dobili poročilo preje, drugi pa pozneje. Proti temu so se uprli prizadeti časnikarji in nekatere radijske in televizijske postaje. Dalje je še odprto vprašanje, ali naj se poročilo objavi pred volitvami ali šele potem. Poročilo bi namreč lahko imelo vpliv ne samo na potek volivne kampanje, ampak tudi na volitve same.
“Ali si boste preskrbeli dobrega reklamnega agenta?” “Kdor zna prav in ubrano bobnati, je vseeno, kje ga kdo posluša.”
Zakaj si niste že oskrbeli avtomobila?”
“Kadar se nepotrebne reči kupujejo na obroke, je nevarno, da je treba potem one potrebne prodati za gotovino.”
Priklonil se je in s tem za-klučil tiskovno konferenco.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi tu živela; 2 otroka, 10 in 12 let stara. Kličite RE 1-1912.
(161)
Goldwater ima somišlje nike tudi med nemškimi reakcionarci
BONN, Nem. — V Nemčiji je reakcionarna struja še zmeraj močna, morda močnejša, kot si navadno domišljamo. Vanjo spadajo mnogi konservativci, nacionalisti, bivši nacisti itd. Zanje izdaja nemški založnik Schuetz poseben “Nemški tednik.”
Sedaj je Schuetz sklenil, da izda v nemškem jeziku Gold-water j evo knjigo “Vest konservativca.” Schuetz je prepričan, da pri knjigi ne bo imel nobene, zgube, in trdi, da je že sedaj zanjo veliko zanimanje.

4 fi\:1 7! *
Hranite denar za deževne dneve 2 lepimi perspekti- -kupujte U. S. Savings bende!
Kitajski komunisti imajo vojaške vaje ob vietnamski meji
TOKIO, Jap. — Rdeča Kitajska je tajinstvena zemlja. Od povsod drugod svet lahko kaj zve, iz Kitajske pa praktično ničesar važnega. Niti Moskva ni vedela, kaj se godi na Kitajskem tudi takrat, ko so jo v Peipingu smatrali za zaveznico. V največjo temo so bile zmeraj zavite razmere v kitajski narodni obrambi.
Sedaj je kitajska propaganda začela naenkrat pisati podrobno o manevrih kitajskih čet ob vietnamski meji. Poročila govorijo, kje vse so manevri, koliko in katere čete se jih udeležujejo, koliko časa bodo manevri trajali itd.
Kitajska zgovornost pa ni napravila na javnost v japonski prestolici nobenega vtisa. Pravijo, da je vse skupaj politična propaganda. Vojaške vaje ob vietnamski meji so verjetno res v teku, toda imajo samo namen, da pokažejo Vietnamu, da ga Kitajska še ni pozabila.
Tudi Sovjetska zveza ustvarila mirovni zbor
BERLIN, Nem. — Prihodnje leto bo Sovjetska zveza poslala v jugovzhodno Azijo in Afriko prvih 200 pripadnikov “Zbora prijateljske službe”, ki bodo podobno kot člani ameriškega Mirovnega zbora pomagali domačinom pri naporu za kulturni in gospodarski napredek.
Prostovoljci bodo prišli večinoma iz republik v Sovjetski Aziji, ki so domačinom v jugovzhodni Aziji rasno sorodni. ---------------o-------
Rusi so skrajšali obvezno šolanje
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je sklenila s koncem prihodnjega šolskega leta skrajšati obvezno šolanje od 11 na 10 let.
MALI OGLASI
Poslovno poslopje naprodaj
Mr. in Mrs. Matt Beros, od nekdanjega Beros Studio, se bosta selila v New Orleans, La., in prodajata svoje poslopje na St. Clair Avenue.
Poslopje je v zelo dobrem stanju. Pritličje je oddano prav ugodno v pogodbeni najem, zgornji del pa uporabljata lastnika za stanovanje. Z lahkoto bi ga bilo mogoče spremeniti v pisarno, če bi novi lastnik to želel.
Prodajo oglašata v “Domovini,” da bi dala “našim” ljudem (Slovencem in Hrvatom) kot prvim priložnost za nakup, ker bi rada videla, da bi ostalo v “rokah domačinov.”
Za ogled in ceno kličite Mr. Beros na 6116 St. Clair Avenue (stranska vrata), tel. 361-5517.
V najem
E. 58 St., 4 sobe, zidano poslopje; opremljene sobe $65.00, neopremljene $45.00.
Kličite 881-7138.	(158)
Lastnik prodaja
Blizu E. 185 St., 10 let stara lesena bungalow hiša, 2 spalnici, predeljena klet. Več udobnosti. Kličite IV 1-8022.
(158)
V najem
Vse prenovljeno štirisobno stanovanje se odda v najem na Bonna Ave. Kličite zvečer po 5. uri HE 1-1108.
(12, 14, 17 avg)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Lastnik prodaja
6-sobna enodružinska hiša, južno od Lake Shore Blvd., blizu St. Jerome ali Marije Vnebovzete fare. 3 zgoraj, 3 spodaj, moderna. Kličite IV 1-3461.	(158)
Nottingham okolica
Popolnoma prenovljena hiša, 3 spalnice, dvojna garaža, veliko ograjeno dvorišče; prijazni sosedje; lastnik pomaga
Skrajšana "doba obvez-jfinancirati- Kličite TV e-3177-
VSAKA REČ IMA SVOJO DOBRO STRAN — Slika kaže del zloglasnega “Zidu”, ki loči svobodni Zahodni Berlin in rdečega Vzhodnega. Trojica na sliki se je spravila cb zid, kjer je našla senco v poletni vročini.
nega šolanja naj bi zmanjšala pomanjkanje delovne sile v sovjetskem gospodarstvu.
Obvezno šolanje obsega v Sovjetski zvezi poleg osnovne šole še nekako nižjo srednjo šolo, kot je v navadi v Evropi. ---------------o-----
Kitajska modrost
Ten Yon Li, znani kitajski filmski igralec, je odšel v ZDA, kjer je v Hollywoodu sklenil pogodbo za več filmov. Časnikarjem, ki so ga ob prihodu v Hollywood obsuli z vprašanji, je odgovoril z globoko in slikovito kitajsko modrostjo. Vprašali so ga:
“Ali ste zadovoljni, da ste sklenili pogodbo s Hollywoo-dom?”
“Tudi najbolj gluha ušesa slišijo žvenket zlata.”
“Kaj mislite o Hollywoodu?”
“Mislim, da bi bil zelo bedast, tisti , ribič, ki bi slabo gbvoril o morju, v katerega je vrgel mreže.”
(160)
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DR2AVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS 't rialr Ave. & 6*th St.. EN 1-4213
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-4, v dobrem stanju, velika okna, moderna kuhinja in kopalnica, furnezi, garaža, velika trta. 1080 E. 78 St. HE 1-6444.
(158)
Kupim peč
Rad bi kupil peč za gretje sob. Kdor bi imel, naj pokliče HE 1-5397.	—(159)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th SL HE 1-6607
AMERIŠKA DOMOVINA,
!
Pierre Benoit
VELIKI JEZ
ROMAN IZ IRSKE
Bolniška strežnica je vstala, se naslonila na ramena gospoda Ralpha ter zdaj tudi sama brala.
“šele tu ste?” je vprašala.
“Da, miss Gertie, to je zato, ker me profesor Gerard kdaj pa kdaj ustavlja s kako opazko, ki se nanaša na sveto pismo.”
Naslednje jutro proti desetim sem zapustil bolnico s svetim pismom v eni roki, v drugi sem imel svojo skromno prtljago. Na pot me je spremil blagoslov miss Gertie, ni se mi pa posrečilo, da bi še enkrat videl gospoda Ralpha.
Dopoldne sem še naredil vse potrebne korake pri angleških oblasteh. Z ne preveč blagohotnimi besedami so mi dali dovoljenje, da smem potovati v Belfast. Tam sem moral dati še enkrat pregledati svoj potni list; kajti obsedno stanje je vladalo še vedno.
V skromni krčmi, ki so jo pravkar zopet odprli, sem hitro obedoval. Popolnoma sam sem bil v gostilni. Streglo mi je preplašeno mlado dekle.
Po porušenih ulicah, ki jih nisem več spoznal, sem skušal priti do mesta, kjer sem bil nekaj uric z Antiopo. Toda nisem se mogel znajti. Videl sem samo razvaline, ki so jih stražili angleški vojaki z nasajenimi bajoneti in ki so že od daleč dajali znake, naj ne hodim v bližino.
Obrnil sem torej hrbet okrajem, kjer so se vršili najsrditejši boji in sem krenil v North Kipg Street.
“Gospa Hughesova!”
“Vi ste, gospod profesor!”
šel sem v hišo, da bi mi ti revni ljudje, ki so za nas napravili največ, kar so mogli, kaj povedali. Ob pogledu na gospo Hughesovo, ki je bila vsa v črnem, nisem mogel spraviti besedice iz ust.
“Sedite, prosim, gospod profesor. Veseli me, da vas po vseh teh strahovitih dogodkih vidim še zdravega.”
V teh dvanajstih dneh je postala docela stara žena s tresočimi se rokami ter strtim glasom.
Slednjič se mi je iztrgalo:
“Denis?”
Gospa Hughesova je zamahnila.
“Hvala Bogu, da ga niso ujeli. Gotovo, se je skrival v
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WILLOW SPRINGS—BY OWNER. 5 Rm. Ranch, att. gar., gas heat, alum. S/S, sewers. Corner wooded lot on hill. New. decor., air-cond. $13,300. — WO 9-6454 after 5. (158)
WHEATON BY OWNER — 4 Bedroom Ranch, 2 car garage, new gas furnace, Close to schls. & shopping. $16,500. 653-3581.	(161)
2700 NORTH — 1300 WEST, By Owner. 2% Story Frame Bldg., 4-4’s, full bsmt., 2 car gar., modern appliances, 4 spare heaters & 4 hot water htrs. Priced to sell at $17,500. 588-6992.	(161)
MOUNT PROSPECT — BY OWNER. — 3 Bedrm. Split-level, 1% baths, fin. rec. rm., enclos. patio, S/S, Crptg., htd. gar. Approx. Vi acre. $27,900. — CL 5-7964.	(i59)
notranjosti dežele. Zanj ni bilo več govora, da bi se mogel vrniti k svojemu polku v Flandrijo. Ne delam si preveč skrbi z njim, kajti po vsem tem, kar se je zgodilo, vem, da ga bodo skrili in skrbeli zanj. V enem tednu je že dvakrat našel priliko, da me je popolnoma točno obvestil o sebi. Ne mislim nanj, gospod profesor, ampak na umrle.”
“Na umrle, gospa Hughesova?”
“Da, na svojega moža, ki so ga ubili.”
“Gospod Hughes je ubit?”
“Da, gospod profesor, sami ste ga videli. Tak mož, ki v vsem svojem življenju ni napravil nikomur nič žalega . . . Tudi gospoda Walsha so ubili . . .”
Brez solz i-n z brezkrvnimi rokami na novem črnem predpasniku je stala pred menoj.
“V soboto, kmalu potem, ko so odšli vaši prijatelji.”
Govorila je tiho, skoraj brez razburjenja, kakor ljudje, ki so utrujeni od prevelikega jokanja.
“Vojaki so prišli pri zadnjih in pri glavnih vratih. Padli so po nas in kričali: roke kvišku! Tekali so po vsej hiši in prebrskali prodajalno, kuhinjo in gornjo sobo. Povedali smo jim, da nismo imeli nič z uporniki. Vojaki so preiskali moške. Moj mož je irhel pri sebi nekaj dragocenosti, ki sem mu jih zaradi varnosti zaupala. Vojaki so jih pospra-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
NCRTHE^ ILLSM0SS MOST MODERN MARIKA m BEAUTIFUL CHAIN 0 LAKES
380 ft. on Hwy. frontage. Approx. 20 acres. Leading franchises. Modern show room and Coffee shop. Owners modern 6 room home included. Potential unlimited. $350,000 plus inventory. Call Antioch 395-2201.
(159)
GROCERY — Meats, Fruits and Vegetables. 45 hours a week. Gross $125,000. Apt. in rear. Only store in small town. Call JU 4-9570. (159)
FOOD MART
Have 2 Stores, must Sell 1. $5,000 plus inventory. By Owner. 2 East 103rd St. — Call CO 4-8188.	(158)
RESTAURANT — TRUCK STOP in Addison. Owner. Well established. Must sell due to illness. 543-9873.
(159)
REAL ESTATE FOR SALE
INCOME PROPERTY 1 Vs STORY 5 Rooms up and 6 rooms down. Large lot. 2 car gar. Close to everything. Reasonable. — Call CO 1-0641.	(158)
INCOME PROPERTY — BY OWNER. Oak Forest. Lot 60x260, zoned for business, 8Vz rms. in 3 apts., gas heat, 3 blks. to Rock It. & Bus. — 5148 W. 159th St. — 687-2761. (158)
2236 N. LeClaire — 5 Room expandable, Oil heat, Forced air. Lot 30x125, large living room and dining room. W/W crptg. Very low taxes. 1 Blk. to schools, churches, transportation. $19,500. PH. 763-1527.	(160)
vili v svoje žepe in jih nisem dobila več nazaj. Ženam in otrokom so ukazali, da moramo iti v klet, mojega moža so pa odpeljali gor. Gospoda Walsha so pripeljati v sobo v prvem nadstropju, od koder smo mi morali iti. Nekaj kasneje sem slišala glas, ki je govoril: zakaj delate to? Saj vam nismo nič napravili. Nato smo čuli zamolkel ropot, ob katerem smo se stresli. Bilo je, kot da so vojaki dvignili kos pohištva, morda omaro in jo prekucnili. Nisem mogla pomisliti, da bi to mogel biti eden obeh mož, ki je padel. Vso noč smo poslušali, kako so vojaki nad nami prihajali in odhajati. V vežo so prinesli nekega ranjenega vojaka; prečula sem pri njem in napravila zanj vse, kar sem mogla.”
“In potem, gospa Hughes?”
“Med dnevom sem nesla staremu slepemu možu — saj se ga gotovo še spominjate— čašo čaja. Ko sem šla po stopnicah navzgor, mi je neki vojak zaklical: ne smete iti gor. Začela sem postajati nemirna in nervozna. Ko sem prišla do vrat salona v prednji hiši, sem obstala in pogledala skozi ključavnico. Tedaj sem zagledala nekaj strašnega: ob kaminu je ležal neki moški. Vprašala sem vojaka: kdo je to? Odgovoril mi je:	neki
upornik, ne vem iž katere hiše. Nisem še bila povsem gotova. Tresla sem se po vsem telesu, šla dol in vprašala gospo Walsh, kakšne nogavice je nosil njen mož; videla sem namreč dobro noge moža, ki je ležal gori. Videla je, kako sem prestrašena in se je začela še sama razburjati. Za trenutek se mi je posrečilo, da
Vesela, ker je poslušala mamo
Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam
Vaša vedno vdana,
Gospa F. Eigenbauer
* * *
AU TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki povzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Ce so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih o'ajiate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZEI.ISCNEGA ČAJA it. I, za 60 skodelic, $1.10.
*	*	*
PECTORAL T-	PRSNI	ČAJ it. 2. Znan-
stvena mešanica najboljših zeli if za za časno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ca na zalogi. Zavitek $1.10.
*	*	*
REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10.
*	*	*
EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10.
•	*	*
RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporab'jajo vsi zaradi njegove zdravstvent in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10.
*	•	•
ZESTEA ČAJ Št.	6.	Slastno prijeten čaj,
uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen — ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10.
*	*	*
Vsak zavitek čaja stane $135, ŠEST ZAVITKOV KATEREKOLI VRSTE $7.00, vključno poštn na (prihranite $1.10),	12
zavitkov za $13-50, vključno poštnina (prihranite $2.70). Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji 10c za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročila naslovite takole:
Tatra Company, Dept. 10
Box 60, Morrisville, Pa. I
sem jo pomirila. Tedaj sem zaslutila resnico in sem nekajkrat vprašala vojake, kje je moj mož. Odgovorili so: ujetnik je; odpeljali so ga v vojašnico. Vztrajala sem pri tem, da hočem zvedeti kaj več. Vojaki so mi dejali, naj se obrnem na Častnika. Konč-
no je okoli desetih zvečer prišel častnik. Po dolgem čakanju mi je dovolil iti gor in pogledati. Prej pa je še zahteval skledo vode in brisačo ter odšel prvi gor. Gotovo je najprej izmil kri, kajti našli smo kasneje mokra tla. Ko je častnik to dogotovil, je prišel

ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR A VE. • EN 1-8042
čistilna razprodaja
••I


se nadaljuje do konca avgusta.
DVOJNE EAGLE ZNAMKE OB TORKIH
I:

*

	
	AVGUST S»!p«(lT» |WL [fal, ft) S* ~TTin fk
	L;|3JJ [pJi'i i it W!l7i!£iMl!22
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
22.—Piknik Štajerskega kluba na
Slovenski pristavi.
30.—Piknik pevskega dv. “Slavček” na Slovenski phistavi.
SEPTEMBER
5., 6., 7.—SAVA, društvo slovenskih akademikov, ima letno konvencijo v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
19.	—Slovenska moška zveza ima
konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Ha-batov orkester.
20.	—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani od 12. do 4. pop.
20,—Podr. št. 32 SŽZ ima obed v SDD na Recher Ave. Začetek ob dveh.
27.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih.
10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob1 sedmih.
18.	—Slovenski dom, 15810 Hol-I
mes Ave., praznuje 4;j-letnicol obstoja.
25.—Ohijska federacija K.S.K.J.
društev priredi proslavo 70-1
letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St.
25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev.
NOVEMBER
1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.”
8.—Pevski zbor Planina prire-
redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne.
14.—Jugovzhodna federacija SDZ
priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples.
14.	—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE.
15.	—Pevski zbor “Jadran” poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
G.—Pevski zbor Slovan priredi
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
JANUAR
24.—Dramatsko društvo NAŠA
ZVEZDA poda igro in priredi zabavni večer.
FEBRUAR
7.—Glasbena Matica priredi večerjo v čast svojemu pevovodji A. Šublju v SND na S. Clair Avenue.
dol in me spet s svečo v roki spremljal v gornjo sobo, kjer sem našla truplo svojega moža.”
“Napišite to, gospa Hughesova,” sem ji svetoval, “ne da bi kaj pristavili. Morda ne bo smrt vašega ubogega moža docela brez pomena. (Gospa Hughesova me je ubogala. Njena izpoved pred preiskovalnim sodnikom je dobesed-
no taka.)
Na neprijaznem kolodvoru na Amien Streetu, kjer je kar mrgolelo dvomljivih čet, mi je postalo slabo. Nenadno sem se odločil, da ostanem v tem mestu, kjer se bo odločila Antio-pina usoda, pa naj velja, kar hoče. Vrata pri vlaku so že začeli zapirati. Ležal sem na neki klopi na peronu in se tresel od mrzlice. Dve postavi sta
♦
MRKO AftTLOSA
6516 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-350«
♦
M. A. TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse EMIGRACIJSKE ZADEVE. ® Travel ® Notary • Translations * Immigration •
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
GRADBENA DELA • MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-1108, podnevi HE 1-09G5 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi za odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brezhibno gladko. ® Cena z delom po S8.00 za okno navadne velikosti.
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
♦
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE .
MED DELOVNIM ODMOROM —- Tisti, ki so zaposleni v bližini, hodijo ob lepem vremenu med opoldanskim delovnim presledkom v Bryant Park v New York Cityju, kjer je ob tem času redno radijska oddaja koncerta. Na sliki vidimo dve uslužbenki, ki uživata ob glasbi svojo malico, njun tovariš pa je enostavno začel vleči dreto.