8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PkimuPSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovini /-*	nnn i»
Abb. postale I gruppo LiCIlE iUU lir
Leto XXXV. Št. 25 (10.244)
TRST, torek, 30. januarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je h cimi v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NOV ZLOČIN TERORISTIČNE SKUPINE «PRIMA LINEA», KO SE ŠE NI POLEGEL GNEV PO UMORU GENOVSKEGA SINDIKALISTA
V Milanu ubit sodnik Emilio Alessandrini Razkril je ozadje pokola v Kmečki banki
Streljali so nanj pri semaforu v milanskem središču - Le nekaj minut prej je odpeljal osemletnega sina v šolo - Splošna stavka in manifestacija v Milanu - Ogorčenje vseh demokratov - Predsednik republike Pertini se bo jutri uradno udeležil pogreba
.
PADEL JE SODNIK KI JE VERJEL
V	DEMOKRACIJO
V	Milanu jc včeraj zjutraj, kot Prejšnji četrtek v Genovi, padel Pod streli teroristov «služabnik dr-
tokrat demokratični sodnik J-tnilio Alessandrini, ki je že celo desetletje bil na prvem okopu boja razkrinkavanje terorističnih in Prevratniških mrež, začenši s prestavo o fašistični odgovornosti J* Pokol v Kmečki banki na Trgu ontana. V obeh primerih je mo-rilska roka ista, čeprav sc morda organizacija «prima linčan razli-‘‘"ie od rdečih brigad po imenu in organizacijski strukturi.
Priča smo že pravi morilski ofen-”vi, ki ji žal ni videti konca tudi »aradi nemoči varnostnih organov. Napad teroristov se v teh dneh Mjpnjuje in spremlja v spirali krvi n smrti zaplet družbene in poli-jične krize, ki pretresa Italijo. V JN krizi je čutiti močan pritisk _ meruih in reakcionarnih sil. ki se krčevito upirajo naprednejšim re-Ivam in dejanski solidarnosti demokratičnih sil. Najbrž ni naklju-da so prevratniški krogi izbra-,. ^a trenutek za splošen napad, Kl te usmerjen proti vsem komponentam italijanskega demokratič-"e8a sistema. V Genovi so teroristi 'treljaii proti delgvcu, sindikalistu, otnunistu, v Milami so ubili sod-■“ka, demokrata in antifašista, Predstavnika zdravih sil v italijan-*kem sodstvu, ki so ga pri njego-em (jciu vodi|a pre(ivs,>m načela resnice in pravice. Tako je Ales-®8|>drini v svojih preiskavah raz-rjval mračna ozadja milanskega Pokola, beneške fašistične celice in ,e te dni nadaljeval preiskavo o eposredni odgovornosti bivše var-^ostno-obveščcvalne službe SID pri „i!*Volu teroristične dejavnosti zadkih let.
J^oriici sc torej niso znesli nad odnikom, ki bi predstavljal kla-en« tradicijo zgolj represivne dr-a'e, pač pa nad človekom, ki je Sledno poosebljal «novo državo*,
11 ršno pojmuje ustava republike, le nastala v zmagi odporništva, »ke države, demokratične soiidar-<*sti vseh slojev in predvsem de-vnih ljudi, teroristi ne marajo, ,er jim jc na poti in postavlja na njihove trditve, da se vojsku-^ Proti «imperialistični državi Pjnltinacionalnih družb*, v kateri ..°ia proletariat nobene teže. Kaj-
U te
:r°risti in krogi, ki jih usmerja-vedo, da je zanje prav
dobro
ejenje demokracije v dnižbi smrt-® nevarnost, ker jim krči ma-“•***! prostor.
v tcm PrinM‘ru se 1° 'zka-v a šibkost države, posebno še fnostnih organov, ki niso bili spojni zaščititi človeka, za katerega vendar vedeli, da je na «črnem na«?arnu>> teroristov, saj so celo njegovo sliko v skrivališču
** Corrada Alunnija.
^^zumljivo je, da ni mogoče po-. mično zaščititi vseh potencialnih n(le.v terorističnega nasilja, poseb-i,-**, ker je to lahko vsak izmed or»." '*e pa tedi res, da so varnostni vei,darle že dalj časa razpo-str»- .z indici, da Alessandriniju dn *ei° Po življenju. Najbrž se bo-o| V, krogih sodstva in drugje o-*tni * ,iudJe, ki bodo zahtevali kon	ve® represijskih za-
sVohV-ome-ievan,ie državljanskih ^ Poščin. Vedeti moramo, da vse ^'zadene zgolj preprostega dr-y jinna, ne pa teroristov, ki itak 1(0 1° v ilegali in povsem izven zasij ai. Ceneni bi zaostritev repre-Ran,i a samo voda na mlin propa-ndi prevratniških krogov.
lahk;
sBloš,
^zbrati je treba drugo pot, ki ni a> ker njenega uspeha ne jam-samo napisani zakoni, pač pa na mobilizacija in zavzetost Vsil" družbenih komponent, pred-dr..ni Pa aktivno sodelovanje vseh ^zav|jan(lv z organj javne varnosti g * sodstvom pri razkrinkavanju č ^ž-dkov demokracije. Večjo u-štiu ViU*st ^vžavnih organov za za-republiške ustavnosti pa mo-Pret Za'arr,čiti ustrezne reforme, k« katerih naj prodre v doslej ,|J,r?a svetišča duh demokracije in zhenc odgovoniosti.
|j2'f Povezavo in ta duh sta z živ-nik r-m smrtjo izpričala meha-Al» ^uido Rossa in spdnik Emilio n«J*Sandrini. Gorje nam, če bi se k»JPUsti*‘ strahu in ne sledili nju-
zgledu.
MILAN — Spirala terorističnega nasilja se zavija v vse bolj krvavih zavojih v poskusu, da s svojo morilsko silo zadavi italijansko demokracijo in njene najboljše sinove. Po sindikalistu in komunističnem aktivistu Guidu Rossu je včeraj padel v Milanu pod streli pripadnikov skupine «prima linea* namestnik državnega pravdnika Emilio Alessandrini, eden od najvidnejših milanskih sodnikov, čigar ime jc povezano predvsem s preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana.
Alessandrini, že četrta letošnja žrtev ultralevih teroristov v Italiji in prvi sodnik, ki je bil ubit v Milanu, je včeraj zjutraj kot običajno peljal v šolo R-letnega sina Marca in se nato odpeljal zopet proti domu, kjer bi, kot je bilo v njegovi navadi, parkiral avtomobil, preden bi se napotil peš na sodišče. Tero-
risti so mu postavili past na križišču med Drevoredom Umbria in Ul. Muratori, kjer se je moral nujno ustaviti zaradi dvojnega semafora. Najbrž so mu sledili že dalj časa in so dobro poznali njegove navade, da so lahko podrobno pripravili načrt za morilski napad. Komaj se je sodnik ustavil pred rdečim semaforom, je četverica morilcev obkolila njegov oranžni »renault 5» in ga umorila s šestimi streli v tilnik.
Prvi je pribil fašiste in SID na zatožno klop
Čeprav mu je bilo komaj 37 let in je bil le navaden namestnik državnega pravdnika, je bil Emilio Alessandrini tako zaradi svoje osebnosti kot zaradi poklicne sposobnosti in zahtevnih ter politično žgočih preiskav, ki so mu jih zaupali, eden izmed najvidnejših milanskih sodnikov. Svojo sodno kariero je začel 1967, leta kot sodni pomočnik v Bologni, že naslednjega leta pa je bil premeščen v Milan s funkcijo namestnika državnega pravdnika. V kratki, komaj desetletni karieri je vodil najrazličnejše preiskave, ki so zadevale tako davčne utajevalce kot protizakonito in podtalno delovanje mafije v severnoitalijanskih mestih, vendar njegovo ime je predvsem povezano s preiskavami o terorizmu in še zlasti s preiskavo o pokolu na Trgu Fontana.
Skupno s kolegom FLasconarom in preiskovalnim sodnikom D’Am-brosiom je tedaj Alessandrini odločno stopil na tako imenovano »črno sled* ter pribil na zatožno klop Fredo, Venturo In Giannettinija, predvsem pa je bil prvi^Jti-.SJ, jšu, uradno,, upal obtožiti varnostno in ob* veščevalno službo SID. Ko je kasacijsko sodišče z nezaslišano razsodbo iztrgalo Milanu preiskavo o pokolu in njegovem ozadju, je sklenil, da naslovi preiskovalnemu sodniku zaključke in tako seznani javnost vsaj z delom dotlej še nepoznanega ozadja pokola. V eni noči je, zaprt doma, sestavil dokument, ki neposredno obtožuje bivšega načelnika SID adm. Henkeja ter delno razkriva vlogo nekaterih častnikov obveščevalne službe pri iztirjanju preiskave in zabrisovanju sledi. Poznejše preiskave so dopolnile to gradivo, vendar Alessandri-nijevi zaključki so še vedno temelj za vsako preiskavo in študijo o strategiji napetosti.
Z isto vnemo in demokratično zavzetostjo se je lotil tudi preiskav o rovarjenju rdečih brigad. V nedavnem intervjuju urednici socialističnega glasila »Avanti* je pronicljivo analiziral pojav in poudaril, kako si brigadisti prizadevajo, da bi izzvali čelni spopad med desnico in levico. «Ravno zato — je naglasil — morajo odpraviti vmesni reformistični 'blažilnik', ki omogoča sedanjemu družbenemu ustroju, da preživi.* Teroristi so ga ubili, ker je bil kot demokratičen in družbeno angažiran sodnik, ena od bistvenih sestavin »naprednega, demokratično reformističnega blažilnika*, (vt)
Preden so redki očividci sploh doumeli, kaj se je zgodilo, so morilci že bežali z malim «fiatom 128», ki je bil ukraden pred nekaj meseci. Da bi še bolj zbegali morebitne priče in odtegnili njihovo pozornost, so teroristi med begom vrgli dve dimni bombi.
Deset minut po zločinu, ko se po Milanu še ni razširila vest o podlem umoru, 'e že zabrnel zvonec v uredništvu lista «La Repub-blica* in neznanec, ki je dejal, da govori v imenu skupine «prima linea*, si je prilastil odgovornost za atentat. Kratko sporočilo, ki je najbrž avtentično, ker se vest o zločinu še ni razširila in ker ni bila znana istovetnost žrtve, je ponovil trikrat, preden je prekinil zvezo.
Vest o uboju je dramatično odjeknila v Milanu in v vsej državi, še zlasti, ko se je skoraj z isto naglico razširila vest, da je bil Alessandrini že dalj časa na «črnem seznamu* «prima linee* in rdečih brigad. Njegovo ime so našli v številnih skrivališčih, po aretaciji Alunnija pa so «dosjeju» o sodniku, našli celo njegovo sliko, očitei. dokaz, da so ga zapisali smrti. Kaže nadalje, da je namestnik državnega pravdnika v zadnjih časih dobival vse več grozilnih i isem, tako da je za nekaj mesecev poslal ženo in sina v rodno Pescaro, kjer sta bila bolj varna. Kljub vsem tem opozorilom in dejstvu, da je bil zaradi nreis-kav, ki jih je vodil, eden od najbolj izpostavljenih milanskih sodnikov, ga organi javne varnosti niso zaščitili. Nad tem dejstvom je tudi predsednik republike Pertini poluradno izrazil svoje presenečenje in vsaj posredno grajo tistim, ki so dolžni, da poskrbijo za varnost dr žavljanov.
Reakcija na umor sodnika je bila takojšnja: proizvodna dejavnost v Milanu se je ustavila in v marsikaterem italijanskem mestu so delavci v znak protesta proti zločinu stavkali za nekaj minut.
Sodniki so ponekod prekinili z delom in se zbrali na skupščinah, drugod pa so, po kratki komemoraciji padlega kolega, nadaljevali procese, ker «z vestnim delom in z zavzetim bojem proti vsem sovražnikom demokracije najbolje počastimo spomin umorjenega kolega.*
Popoldne je bila na središčnem Trgu Medagli d’oro množična manifestacija, na kateri so Milančani že spet izpričali svojo privrženost načelom svobode in demokracije ter
so odločno obsodili teroristično nasilje. Med manifestacijo je načel nik državnega pravdništva Mauro Gresti pozval vse meščane, naj sodelujejo v preiskavi. «Kdor je bil priča umoru ali je opazil teroriste na begu, naj se javi sodnikom. Le z vašim sodelovanjem bomo lahko prišli na sled krvoločnim morilcem.* Predsednik republike Pertini je izrazil z brzojavkama svojcem in izvršnemu odboru združenja sodnikov ogorčenje vseh italijanskih demokratov nad podlim zločinom. Državni poglavar je tudi sklenil, da se bo jutri uradno udeležil pogreba, da bi s svojo prisotnostjo poudaril čustva vseh naprednih in demokratičnih sil v državi, (vt)
Sodnikovo truplo v avtomobilu takoj po smrtni zasedi v milanskem središču
(Telefoto ANSA)
..........................................IIIIMM...................mmiimmiimniiiimiimiiiiniMiiiiiiiiiniiiiiiiiiinMtia
GOVOR PREDSEDNIKA MINISTRSKEGA SVETA V PARLAMENTU
Pred vladno krizo skuša Andreotti omiliti polemike med strankami
Zagovor opravljenega dela in poziv k obnovi solidarnosti Zaenkrat nobenih reakcij, pač pa razprava o formulah
V PETEK JE UBITI SODNIK GOVORIL O RDEČIH BRIGADAH
Alessandrini: «Ubijajo reformiste ker preprečujejo nasilni spopad»
MILAN — Prejšnji četrtek, ko so rdeči brigadisti ubili v Genovi sindikalista Guida Rossa je urednica socialističnega glasila «Avanti» Marcella Andreoli zabeležila razgovor s sodnikom Emiliom Alessandri-nijem. Uvodoma poudarja, da se Alessandrini že celo desetletje ukvarja z vprašanjem «strategije napetosti*, začenši s pokolom v milanski Kmečki banki. V prvem vprašanju ugotavlja, da .je strategijo rdečih brigad predvidel pred 10 leti nacist Franco Freda v svoji knjižici «Sodstvo je kakor krmilo, kamor ga obrneš, tja usmerja*.
ALESSANDRINI: morda je izrazoslovje na las podobno, vendar so izhodišča povsem različna. Fenomena RB ne smemo opazovati z miselnimi okviri izpred desetih let, češ da RB slutijo desnici. To je morda veljalo pred petimi leti... Danes moramo to oceno spremeniti, ker je prelahka.»
tVideli smo RB kot skupino vrinjencev, provokatorjev, ki jih je najela desnica. Dokler bomo mislili tako. bodo RB nadaljevale s svojimi načrti. Pojav RB moramo proučevati v okviru splošne politike in razumeti, kaj predstavljajo v naši družbi.»
<iRazumeti moramo, da ni naključje, če ne napadajo desničarjev, pač pa napredne ljudi. Njihov cilj je na dlani: izzvati čimprej spopad in zato skušajo odstraniti s silo 're-formističi blažilnik’, ki v določeni meri jamči nadaljnji obstoj te družbe. Tudi neofašisti zasledujejo podobno strategijo: ne ubijajo samo 'rdečih’, pač pa tudi tiste, ki se na desni oprijemajo reform in oddalju jejo uro spopada.»
V čigavem interesu ta spopad? V časih strategije napetosti se je z njim okoriščala oblast. Kaj pa sedaj?
ALESSANDRINI: «Logika RB pri haja iz daljave, iz izkušenj drugih
držav. Na primer iz Nemčije. In ko se neko gibanje poraja pri tem narodu se moramo vedno vprašati kako se bo razvilo*
tZakaj? Zaradi specifičnih ideoloških matric. To je država, kjer ni močno organiziranega delavskega razreda, kjer je ekstremizem majhnih skupin porodil skupino Baader Meinhoff. V Italiji imamo močan delavski razred, toda imamo tudi gospodarsko krizo in brezposelnost. To pa je že dober humus za RB.»
Vi torej mislite, da se oblast ne zanima za RB?
ALESSANDRINI: «Vedno imamo opravka s kakšnim vrinjencem. Početje RB nas vedno sili k razmiš-
ljanju ’kdo sloji za njimi’.. * «Vse kakor so tu različni interesi, na primer mednarodnega značaja, zaradi geopolitične vloge Italije. Lahko trdimo, da se mednarodni interesi in početje RB ujemajo, zato pa so RB uspele pri nekaterih svojih nakle pih Na drugi strani pa ob sovpadanju mednarodnih interesov in dejanji RB, ki jih država ni sposobna izolirati. In jutri? Vprašujem se: glede na to, da se italijanska notranja politika razvija, kateri bo 'sponsor', ki bo prevzel, zaostril in spodbujal teroriste? Ne pozabimo, da je za obzorjem vedno neki 'sponsor'. ki je pripravljen prevzeti RB.* Alessandrini je v nadaljevanju iz-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
RIM — Govor predsednika vlade v poslanski zbornici in nato v senatu ni izzval posebnih reakcij, če izvzamemo zgovorno dejstvo, da so mu vljudnostno zaploskali samo demokrščanski poslanci in senatorji, medtem ko so vsi ostali mirno sedeli na svojih mestih.
Resnici na ljubo je prav to, kar je Andreotti hotel, saj je skušal o-biti glavne čeri, ne da bi se pri tem ranil. To pa je lahko dosegel samo tako, da je napisal suhoparno birokratsko poročilo. V pol ure je prebral 16 tipkanih strani poročila, ki je bilo osnovano na zgolj treh točkah: spominu vsega dobrega, kar je vlada storila od 1976 dalje, za kar se je treba «zahvaliti tako široki operativni solidarnosti političnih sil*, nadalje navdušenemu
POPLAVE
PRIZADELE
GORIŠKO
Že štirideset let ne pomnijo tako narasle Soče kot v zadnjih dneh. Na Goriškem so včeraj u-gotovili, da je voda narasla za pet metrov nad običajnim nivojem: na obeh straneh meje je Soča preplavila bregove in povzročila ogromno škodo. V vaseh in naseljih ob Soči so morali izseliti prebivalstvo, poplava pa je povzročila izredno škodo na poljih in v nekaterih industrijskih obratih. Nadvse kritično je stanje tudi v vsej Sloveniji, pa tudi na Tržaškem so nastale težave in sinoči so morali zaradi zemeljskega usada celo zapreti cesto pri Lazaretu. O škodi, ki jo je povzročilo slabo vreme, poročamo obširneje na tržaški in na goriški strani.
orisu »triletke*, ki naj bi dala »močan impulz dejavnosti druge polovice zakonodajne dobe* in končno pozivu k «obnovi operativni zveze, ki naj omogoči (po premostitvi najhujših problemov) novo obdobje dejanske in prave obnove*.
Demokristjani in republikanci so
poudarili, da jc Andreottijev govor bil »zmeren in resen*, drugi pa z njim niso bili zadovoljni. Niti tajnik PSDI Pietro Longo, ki je bil mnenja, da je poseg bil »notarski*. Gian Carlo Pajetta pa je bil mnenja, da Andreotti »ni hotel odgovoriti na stvarne zahteve KP*t’ mSfdš' v upanju, da je mogoče premostiti spore zgolj z navajanjem dobre volje*. član vodstva KPI je tako zaključil: »Mi nočemo novih obljub, jač pa rešitve*.
Je pa tudi res, da se Andreotti ni mogel spuščati v odgovore na zahteve KPI, saj bi takoj izzval polemiko pri drugih strankah, Andreottijev interes pa je «pluti čim bliže obali*, da bi ne tvegal preveč.
Danes se bo razprava v parlamentu nadaljevala s posegi načelnikov skupin, čemur bo najbrž sledil formalni odstop vlade. Še ta teden bo — kot vse kaže — predsednik republike vrnil Andreottiju mandat, kot pač zahteva tradicija,
za tem pa se bodo začela prava politična pogajanja.
Andreotti je včeraj popoldne začel govoriti potem, ko je predsednik zbornice Ingrao počastil spomin zadnjih dveh žrtev terorističnega nasilja.. Teinu je Andreotti dodal žTdje T^Rmašljanje o terorizmu in nasilju in željo, da bi se enotnost demokratičnih sil ohranila vsaj na ravni boja proti terorizmu in' prevratniški dejavnosti.
Narava tč parlamentarne debate je sicer čudna in zapletena, Andreotti pa jo je prikazal tako, kot če bi se v vladni večini nenadoma vneli spori o nekaterih problemih in jih je sedaj treba razčistiti.
Andreotti je v uvodu v šestih točkah strnil pozitivne učinke dejavnosti sedanje vlade: inflacija je padla Cd 23 na 12 odstotkov; plačilna bilanca ni več pasivna', pač pa aktivna; obnovljene so italijanske denarne rezerve; Italija je plačala večji del svojih dolgov s tujino; izvoz na-
rašča; začela se je reforma državnega računskega sistema.
Spretno je Andreotti »pozabil* vse sporne točke. Tako je nekaj časa govoril o Evropi, ne da bi z besedico spomnil na pristop k evropskemu denarnemu sistemu, ki je izzval o-stre polemike v večini.
Na koncu se je Andreotti zahvalil vsem za pomoč, ki so mu jo nudili.
Na hodnikih Montecitoria poslanci sploh niso komentirali Andreot-tijevega poročila. Glavna tema je bilo »iskanje formul*. Poleg tistih, ki so že znane in o katerih je tisk poročal, se omenja možnost dvobarvne vlade, ki naj bi ji predsedoval Zaccagnini, njegov namestnik pa naj bi bil La Malfa. Drugi pa trdijo, da bi bil možen tudi »kabinet za narodno rešitev*, ki naj bi ga vodil bivši predsednik republike Saragat. Vsekakor so to zgolj ugibanja in domneve, brez trdne stvarne podlage.
P. P.
■iiiii im m m 111111111111111 m n n n iiiiiiiiuii m im •1111111111111111111111111111111 mi iimii m iiiiii minil m im n n iiiiiii imiii mi um iiniiiii ii im im n iiiiii|l»ni mn, m,| |,n ||IIV
ZGODOVINSKI OBISK KITAJSKEGA DRŽAVNIKA V ZDA
Carter in DengXiaaping potrdila predanost načelom miru v svetu
Slovesen sprejem podpredsednika vlade LR Kitajske - Jutri podpis listin o znanstvenem in kulturnem sodelovanju-Ali bo ta obisk povzročil trenja med Sovjetsko zvezo in ZDA?
WASHINGTON - Kitajski podpredsednik vlade Deng Xiaoping, je včeraj začel svoj zgodovinski uradni obisk v ZDA. Sicer je v Washing-ton dopotoval že v nedeljo in takrat ga je sprejel posebni Carterjev svetovalec Brzezinsky, vendar je bilo zgodovinsko srečanje z ameriškim predsednikom včeraj, ko je Carter kitajskega gosta sprejel v Beli hiši.
»Danes smo napravili še en korak naprej na poti zgodovinske normalizacije, ki smo jo začeli prav letos*, je v svojem pozdravnem nagovoru dejal Jimmy Carter. Ame-
riški predsednik Je nadaljeval z besedami, da »sta si bila oba naroda preveč časa odtujena, končno pa je le napočil čas, da sklenemo znanstveno in kulturno sodelovanje, ki ga bomo formalno zapečatili v sredo*. Ameriški predsednik je še o-menil politične in družbene oblike življenja, ki so v obeh državah različne, »to pa še ne pomeni, da ne bi smeli biti radovedni in stremeti k zbliževanju in splošni, dobrobiti.* »ZDA imajo velike interese v azijskih deželah in na Pacifiku ter m farno, da bo prav normalizacija med
■rll■■■■lll■ll«■■lll■■lll■■gllll■■ll■ll■■ll■•■•l■l«■tll■llla■«■l■•l■l■l■lllll•ll■llM■l■ll•■•Blttll•••lBllaaaBBalMalav•sv•tllla(g•lt■■■■lllavaalMllllllltlllgaalllIVlall,tllllBllVvaBtvf a,s|,VBitil|iaaiiVtlt,tViiaiia||iaraaaaiav,iiilvvttaawvnitVilvaiBnailiiiaiitB«iaafiftiiii«iiiiiiiMiBiiiiatiiitifMtifiitiiiaaMiiiiiiigaagigii||iaiaaiaas
Papež v Puebli: Kristus ni bil politik niti revolucionar
(Poseben dopis)
CIUDAD DE MEXICO — Veliko potovanje papeža Wojtyle v Mehiki se počasi nagiba h koncu. Tudi v nedeljo so se ob cestah zbrali tisoči in tisoči Mehikancev. Dva milijona ljudi, moških, žensk, otrok je prespalo noč na prostem, da je lah ko videlo papeža. «Kakšno srečo smo imeli —■ mi je dejal campesi-no, ki je razumel nekaj italijan ščine — da je prišel papež v Me hiko.» »Poljubil je mehikansko zem ljo — je pripomnil drugi — kako sem bil ganjen v tistem trenutku.* Na stotine takih vzklikov bi lahko našteli.
In med tolikšnim navdušenjem je prišel na vrsto najpomembnejši govor Janeza Pavla n. 42 strani, pre-čitanih z vzvišenega odra visoko nad ljudstvom, ki ga je pričakalo Tako visoko, da je bilo na televi
ziji — tudi zaradi iznajdljive snemalne tehnike — videti, kot da je med oblaki.
Govor je Ml trd in ni dopuščal vmesnih rešitev. Tisti katoličani, ki so upali v umirjene besede, ki bi puščale odprta vrata dialektiki skupščine, so bili razočarani. Poljski papež ni imel dvomov: Janez Pa vel II. je že v Rimu predvideval tolikšen uspeh (uradni viri poročajo o 8 milijonih Mehikancev ob cestah in v mestih) in zaigral je vse. Tam, kjer bodo škofje razpravljali o bodočnosti Cerkve in o bodočnosti ljudstva v Latinski Ameriki jr papež Wojtyla z enim stavkom sin tetiziral svojo «pastirsko» linijo: «Cerkev mora ostati svobodna pred nasprotujočimi si družbenimi ustro ji in izbrati človeka,* ie dejal To rej, ne v levu in ne v desno: po tretji poti.
Po kateri? Po poti Krščanske demokracije, ki se ponovno ustanavlja v Čilu ali po poti socialdemokracije? V ospredju zasedanja v Puebli bi morale biti izkušnje in iskanje svobode naprednih škofov in številnih skupin duhovnikov in laikov, ki že 20 let Vodijo ta boj in so ga pred desetimi leti potrdili v Medellinu v Kolumbiji. Papež pa je to vprašanje rezko odpravil: «Marsikje se danes pojavljajo no va tolmačenja svetega pisma, sad teoretičnih špekulacij in nepravil nega razumevanja božje besede. Greši, kdor hoče prikazati Dolitič-no angažiranega Kristusa, morda celo zavzetega za razredni boj. Po litični, revolucionarni Kristus iz Na zareta se ne sklada s1 Cerkvijo. Gre morda za učinkovito tolmačenje, ki pa je obenem zelo krhko: nanj in na njegovo ljubimkanje z
marksizmom je treba kazati s pr stom.
Prav tako trde besede so padle na račun teorije »državne varno sti* trdih južnoameriških režimov. Cerkev pa mora na vsa vprašanja odgovoriti z evangelijem, z vero, ne da bi se pristransko opredeljevala za eno ali drugo ideologijo. S časom se te ideologije skrhajo, pot doktrine Cerkve pa ie mnogo, mnogo daljša. Janez Pavel II. je nato dodal, da ni mogoče skrivati težkih pogojev latinskoameriškega ljudstva in da se morajo škof je zanimati za ta vprašanja (pravica, svoboda, policijski režim, nasilje) ter da ne smejo pristati na teptanje »človekovega dostojanstva*. Cerkev mora pridigati, vzgajati, u-stvarjati mnenje in usmerjati odgovorne pri narodih, preprečiti, da bi močnejše države izvajale oblast nad
šibkejšimi.
Tisti, ki so pri posameznih narodih odgovorni za oblast morajo razumeti, da bo mir mogoč le, če bo gospodarstvo pravično. Cerkev bo svoje cilje dosegla — je še dodal papež — če bo v celoti spoštovala dogmo, odpravila notranja ločevanja in spoštovala hierarhije.
Časopisi v Mehiki, kjer je črta ločnica med Cerkvijo in državo o-stra, so takoj osvojili papeževe besede. Tako smo brali v naslovu: «Kristus ni ne politik ne revolucionar*. Vprašanje pa je, kako bodo na papeževe besede reagirali škofje, ki so se zbrali v Puebli. Govori se že o »alternativni konferenci*, kar pa je malo verjetno. Latinskoameriška kultura, ki je stoletja igrala podrejeno vlogo, ne bo mogla preslišati besed vrhovnega poglavarja Cerkve
GRAZ1A GASPARI
Kitajsko in našo državo pripomogla k temu, da bodo vsi narodi živeli v miru in medsebojnem spoštovanju*.
Odgovor Deng Xiaopinga na Carterjevo zdravico so ocenili kot zelo pomirjujoč, saj kitajski podpredsednik vlade ni orfienil Sovjetske zveze niti Formoze, ki je vir -velike zaskrbljenosti- ameriških političnih krogov in javnega mnenja. Narobe, Deng Xiaoping je izrazil Vero v mir in svetovno stabilnost: «Pomen normalizacije gre preko naših bilateralnih odnosov. Prijateljska kooperacija med dvema velikima državama je porok za mir na svetu. Danes pa zemeljsko oblo razjedajo prenekatere vojne, zato je dolžnost vseh narodov sveta, da si prizadevajo ohranjevati mir. In prav naši deželi morata stremeti k temu cilju.*
Kitajski podpredsednik vlade se bo s Carterjem sestal tudi danes, medtem ko je za v sredo predviden podpis listin o znanstvenem in kulturnem sodelovanju. Uradni ameriški krogi pripominjajo, da bosta Carter in Deng Xiaoping obravnavala vprašanja svetovnega pomena, zaustavila pa se bosta tudi na bolj specifičnih problemih
Ustalilo pa si je tudi mnenje, da bo obisk Denga negativno vplival na odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ugotavlja se, da zaenkrat se Washington in Peking še nista sporazumela o skupnem končnem dokumentu, kjer naj bi obe državi obsodili sovjetski ekspanzionizem, kot so Kitajci ožigosali zunanjo politiko SZ. če pa bi do tega res prišlo, potem bi bil skorajšnji obisk Brež-njeva v ZDA v močni nevarnosti.
ODMEVI NA UMOR MILANSKEGA SODNIKA E MILI A ALESSANDRINUA
v v
OGORČENJE TRŽAŠKE JAVNOSTI NAD RAZRAŠČANJEM TERORIZMA
Predsedstvo dežele februarja na rimskem posvetu o zaščiti demokratičnega reda
Umor namestnika državnega pravd-nika v Milanu dr. Emilia Alessan-drinija je globoko odjeknil tudi v naši deželi. Tukajšnje napredne družbenopolitične sile so toliko bolj zaprepadene, ker je ubiti sodil v ožji krog sodnikov, ki so se res zavzemali za razkrinkanje neposredno odogovomih za pokol v milanski Kmečki banki in poznejše atentate, oziroma za izsleditev tistih, ki teroriste navdihujejo.
Predsednik deželnega odbora Co-melli je naslovil na milansko državno pravdništvo sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da pomeni sodnikov umor hudo žalitev za vsakega omikanega državljana. Podobno brzojavko je poslal v Milan tudi predsednik deželnega sveta Colli, ki na-glaša potrebo po učinkoviti mobilizaciji vsega državnega aparata za strt je prevratniškega terorizma, o-ziroma v obrambo sodstva. Colli je z druge strani pristopil k pobudi predsednikov deželnih svetov Lacija, Kalabrije, Piemonta in Umbrije, da se februarja v Rimu skliče sestanek med predsedstvi vseh italijanskih dežel na temo o zaščiti demokratičnega in republiškega reda.
Tržaška avtonomna federacija KPI Je izdala protestni letak, v katerem idealno povezuje zadnji žrtvi: Alessandrinija kot demokratičnega sodnika, ki je pribil k zatožni klopi fašiste v zvezi s pokolom na Trgu Fontana, Rosso kot komunističnega delavca, ki je pričal proti brigadi-stom. Ubita sta bila, da bi ne prišle na dan odgovornosti glede atentatov iz 1. 1969, kot tudi glede škandala Sindona, SLD itd.; v ta namen je bil omogočen tudi beg Fredi in Venturi. Zlasti hoče terorizem preprečiti vstop KPI v vlado, kajti to bi pomenilo začetek odkrivanja resnice.
»Takšna je usoda tistih, ki se bore za neko načelo in proti vsakršni obliki oportunizma*. Tako, grenko, meni dr. Sergio Serbo, bivši preiskovalni sodnik in sedaj predsednik tistega odseka tržaškega sodišča, ki se bavi s prestopki n . delovnih mestih. »Zgled ooštenjaka in demokrata je bil, nepristranskega in moralno neoporečnega sodnika, ki je bil do skrajnosti dosleden v svojem poklicu. Venomer se je boril proti konformizmu in nravstveni ohlapno sti, ki sta kriva, da imamo še danes opraviti z široko razpredenim parazitstvom, ki pospešuje razkrajanje zdravega družbenega in državnega tkiva. Prav zato so ga u-morili.» Več nam dr. Serbo ni mogel povedati zaradi ganjenosti: pokojnim Alessandrinijem sta bila prijatelja.
Pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Dušan Košuta potrjuje stališče, ki ga je združenje partizanov zavzelo pred tremi leti na florentinskem kongresu. Ne glede na raznoliko o-barvane krinke, za katerimi se skriva, nima ta terorizem nobene politične osnove. Za nas gre vselej za črn terorizem, ki je naperjen proti pridobitvam odporniškega gibanja in narodnoosvobodilne vojne. Vsi demokrati, posebno še tisti, ki smo bili v vojnem času živi priče na-cifašističnim grozodejstvom, obsojamo včerajšnji in vse druge teroristične zločine, katerih edini cilj je zrušenje še ne dovolj utrjene republiki*.
Po mnenju gostinca Draga Škrinjarja, ki je na lastni koži občutil grozote tržaške Rižarne, vodijo niti terorizma italijanski konservativni politični in gospodarski krogi v sodelovanju z mednarodno reakcijo, da bi preprečili nastop prave demokracije.
«To niso ljudje, ampak zverine*, je prizadeto izbruhnil predsednik in pevovodja Tržaškega partizanskega pevskega zbora Oskar Kjuder. Star partizan torej in še danej neumoren borec za svobodo in demokracijo, ki rte more doumeti, kam pravzaprav merijo teroristi. »Ali bolje, to dobro vem, toda sprašujem se, le kdo od teh morilcev je kdaj okusil vojne grozote in trpel pravo lakoto. Le kam rine danes človek, morda nazaj v preteklost?*
Študent Sandor Terice in predsednik kriškega ŠD »Mladina* Boris Košuta se vprašuje, zakaj ni Ales-sandrini razpolagal s spremstvom,
kakršno imajo po navadi osebe, ki so spričo specifične narave svojih službenih dolžnosti prav posebno izpostavljene terorističnim napadom. Z druge strani sodita, da treba enkrat za vselej od besed preiti k dejanjem: izoblikuje naj se trdna vlada, v kateri naj bodo primerno zastopani tako socialisti kakor komunisti.
Še bi lahko naštevali izjave, ki so nam jih dali predstavniki raznih organizacij in posameznika, vse pa odražajo soglasno obsodbo protidemokratičnega rovarjenja, (dg)
Izvršni odbor SKGZ odločno obsoja terorizem
Izvršni odbor SKGZ je sinoči na svoji redni seji (o njej bomo še poročali) razpravljal tudi o divjanju terorizma v Italiji, katerega namen je, neglede na sigle pod kateri-
mi se krije, zrušiti demokratično družbeno ureditev, zrastlo iz protifašističnega boja.
Umor genovskega delavca Rosse in včerajšnji umor milanskega sodnika Alessandrinija potrjujeta, da je terorizem vperjen proti interesom delavskega razreda in istočasno proti tistim predstavnikom sodstva, ki so odločno nastopili pot razkrinkavanja ne le izvrševalcev terorističnih zločinov, pač pa tudi političnih sil, ki so v ozadju.
Izvršni odbor SKGZ je v razpravi poudaril, da je politični terorizem prav zato, ker je vperjen proti utrditvi demokratičnih odnosov v italijanski družbi, vperjen tudi proti življenjskim koristim naše narodnostne skupnosti. Zaradi tega je terorizem še enkrat odločno obsodil in pozval vse demokratične družbene sile, da se mu uprejo z brezkompro-mistnostjo in z enotnostjo, ki je danes potrebna bolj kot kdaj koli v povojnih letih.
NADALJEVANJE PRORAČUNSKE RAZPRAVE NA TRŽAŠKI POKRAJINI
Poudarjena upravičenost zahteve Slovencev po globalni zaščiti
Pokrajinski svet sklenil ponovno zahtevati ustanovitev slovenskih šolskih tečajev za geometre in elektrotehnike
Sinoči je tržaški pokrajinski svet nadaljeval razpravo o proračunu za letošnje leto, ki se bo zaključila v četrtek, 1. februarja z glasovalnimi izjavami in glasovanjem. Umerjeni ton, ki vseskozi označuje posege tudi svetovalcev, ki ne pripadajo strankam, na katerih sloni odbor (PSI, KPI, PSDI in SSk), daje slutiti, da bo proračun odobren in da se bo pokrajina izognila nevarnostim krize ali komisarskih uprav. Po uvodnih besedah predsednika Ghersija, ki je po ponovni obsodbi novih terorističnih izpadov poudaril, da je ravno v teh trenutkih potrebna čimvečja enotnost demokratičnih sil, da se jim učinkovito u-prejo, so včeraj spregovorili (če odmislimo reven poseg misovca) komunist Vascotto, socialist Carbo-ne, republikanec Foscarini in demokristjan Zanetti.
Posegi so bili v glavnem izrecno političnega značaja in so izhajali iz ocene krajevnega političnega položaja po prihodu melonarjev na tržaško občino. Vsi so obsojali ravnanje voditeljev LpT, ki čedalje bolj odražajo interese tržaških nazadnjaških buržoaznih krogov, ki hočejo braniti svoje privilegije, upirajoč se odpiranju krajevnega gospodarstva zaledju in ohranjajoč diskriminacijo do slovenske narodnostne skupnosti. Obenem so pa poudarjali potrebo po novem in stalnejšem odnosu strank in krajevnih uprav s prebivalstvom, kateremu je treba povrniti zaupanje v demokratične ustanove.
Vascotto je naglasil nujnost reforme krajevnih uprav, pri čemer mora biti vmesni ustanovi med občinami in deželami priznana koordinacijska in načrtovalna vloga z
•umu,..................................................«iniiiiMiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiii....
ŽARAM DEŽJA IN MOČNEGA JUŽNEGA VETRA
Voda poplavila mestne ulice in pritlične prostore
Poplavljena mestna nlica
uiimiMiiiiiiiHMiimimiiHiiiiiiitiinniiN
fiiiiiMiuitiiinmiiiimimimiiiiiiiiMitHiiiiiiiiiiiHitiiiiiiUNMmmmmmnMi
Z VČERAJŠNJEGA POSVETA NA DEŽELI
Načrt za preosnovo državnega ladjedelstva je nesprejemljiv
Njegova izvedba bi močno oškodovala gospodarske strukture v tržaški in goriškl pokrajini • Napovedana vrsta skupnih pobud v obrambo tukajšnjega ladjedelstva
Načrt za preosnovo italijanskega ladjedelstva, ki ga je pred kratkim predložila vlada in s katerim se sedaj ukvarja senatna komisija za javna dela, predvideva občutno kr čenje ladjedelskih zmogljivosti, kar bo nujno oškodovalo italijansko gospodarstvo, še posebno pa ekonomske strukture v tržaški in goriškl pokrajini. Načrt se poleg tega ne ujema s triletnim vsedržavnim razvojnim načrtom ter ne upošteva razvojnih smernic, ki se nanašajo na pristaniško in prometno politi ko. Končno je bil načrt »diktiran* od zgoraj, ne da bi se njegovi sestavljavci poprej kakor koli posvetovali z zainteresiranimi dejavniki, predvsem z deželami, krajevnimi ustanovami in sindikalno zvezo CGIL-CISL-UIL. Iz vseh navedenih razlogov je načrt v sedanji sestavi nesprejemljiv ter ga je treba temeljito predelati, preden bi kar koli sklepali o nadaljnjih posegih na področju ladjedelstva.
V NEDELJO V FINŽGARJEVEM DOMU
Vrsta problemov na skupščini Združenja za zaščito Opčin
Precejšnja pozornost je bila posvečena vprašanju dvojezičnosti
To so glavne ugotovitve, ki so prišle do izraza na včerajšnjem posvetu o problemih ladjedelstva, ki ga .je sklical deželni odbornik za industrijo Rinaldi. Prisotni so za vzeli soglasno odklonilno stališče do »ciljev*, ki si jih postavlja načrt, in ki jih lahko strnimo v naslednjih dveh pokazateljih:	skupna
zmogljivost državnih ladjedelnic v Italiji naj bi se skrčila za 35%, skupen obseg zaposlene delovne sile pa za 30% v primeri s stanjem konec leta 1975. Zmanjšanje števila zaposlenih bi dosegli predvsem s tem, da bi ukinili tako imenovani »tum over», se pravi nadomeščanje upokojenih delavcev z mladimi silami.
Na posvetu so med drugim sprejeli sklep o sestavi posebne spomenice, ki .jo bodo poslali parlamentu, vladi ter vodstvu državnih soudeležb. Prav tako je bilo sklenje no, naj se še v letošnjem letu skliče 2. deželna konferenca o državnih soudeležbah in naj se v Tr stu čim prej organizira širši posvet o ladjedelstvu. na katerem nai bi nastopili predstavniki vseh prizadetih socialnih, političnih in gospodarskih krogov. Vse te pobude naj bi imele kot glavno vodilo odločen in skupen nastop proti vsakršni nadaljnji okrnitvi ladjedelske industrije v naši deželi, ki jo je že
V	Finžgarjevem domu na Opčinah Je bila v nedeljo dopoldne skupščina Združenja za zaščito Opčin, to je pred nedavnim ustanovljene organizacije, ki si je zadala nalogo kot je bilo rečeno v uvodnih posegih, da se sproti seznanja s problemi, ki zadevajo krajevno skupnost, ter da zahteve te skupnosti posreduje naprej.
Na nedeljski skupščini so posebej obravnavali nekaj specifičnih problemov, kot so problem prometne varnosti ter obvoz načrtovane hitre ceste, zahteva po namestitvi zdravstvenega centra za prvo pomoč, problem šol, gradenj in posebej dvojezičnost, , pri čemer je bilo še enkrat poudarjeno načelo enakosti in sodelovanja med obema skupnosti-ma, oziroma med avtohtonim slovenskim prebivalstvom ter priseljen ci, ki so v večini italijanske narodnosti. Med drugimi so o teh problemih govorili tudi člani Združenja Aleksander Jerič. Pavel Milič in Dario Vremec.
V	razpravi, ki je sledila poročilom, je prišla do izraza predvsem
skrb nekaterih, da bi s strani določenih krogov, ki so v tej organizaciji tudi zastopani, ne prišle na dan in prevladale takšne težnje, kakršne v sedanjem političnem trenutku konkretno ponazarja LpT in ki so v nasprotju z interesi naše manjšine ter sploh demokratične javnosti, pač pa da bi bila ta organizacija dejansko prispevek k reševanju številnih perečih problemov ter dejavnik zbliževanja med slovensko in italijansko skupnostjo.
• Danes bo na pobudo sekcije KPI
pri Magdaleni »Che Guevara* javni sestanek, kjer bo govor o perečih problemih rajona. Sestanek bo ob 17. uri na sedežu sekcije KPI na Reški cesti.
• Včeraj so iz Rima sporočili tajništvu deželnega odbora Furlanije ■ Julijske krajine, da sta bir prora čuna za leto 1979 in finančni načrt za razdobje 1979 - 82 odobrena. Oba zakona bosta sedaj objavljena v deželnem uradnem vestniki, in bosta takoj stopila jr .veljavo.
tako močno prizadel načrt Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) iz leta 1966.
Posveta so se udeležili senatorja Bacicchi in Tonutti, parlamentarci Cuffaro, Marocco in Tombesi, predsednik deželnega sveta Colli, podpredsednik skupščine Varisco, predsednik pristojne komisije deželnega sveta Zorzenon, nekateri deželni svetovalci, predsednik pokrajin ske uprave Ghersi, predsednik go-riške pokrajine Pagura, tržaški župan Cecovini, občinski odbornik Gambassini, predsednik goriške trgovinske zbornice Lupieri, predstavniki deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, sindikata FLM in prizadetih tovarniških svetov.
Že več dni trajajoče deževje, kateremu se je ob močnih južnih vetrovih pridružila izredno visoka plima, je tudi v našem mestu kot v vsej Furlaniji in na Goriškem povzročilo precej nevšečnosti in škode. Samo včeraj so gasilci morali poseči več kot tridesetkrat, ko je voda preplavila nabrežje in zalila kleti ter pritlične prostore v mestnem središču, številni klanci v predmestju pa so se spremenili v prave hudournike. Vendar se ni ponovil prizor, ki s: -jo mu bili priča predvčerajšnjim ko je voda dosegla rob pomolov in so se čolni in jadrnice pozibavali v njihovi višini, spodnje prostore pristaniškega poveljstva in gledališča Verdi pa je zalila voda, ki so jo gasilci črpali ves dan vse do začetka popoldanske predstave.
Kljub temu pa gasilci, kot rečeno, niso bili tudi včeraj nič manj zaposleni. V Ulici Orlandini se je s pročelja neke stavbe odtrgal velik kamen, ki na srečo ni terjal človeških žrtev in materialne škode, na Scala dei Lauri v bližini Videmske ceste je prišlo do usada.
Dež pa je botroval tudi prometni nesreči v Ul. Flavia. Na križišču z Ul. Casale se je precej globoka luknja na cestišču napolnila z vodo, vanjo pa je s svojim motornim vozilom zavozil 44-letni Renato Fle-go iz Skednja, ki se bo moral zdraviti mesec dni.
Na ortopedskem oddelku pa so s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli 73-letnega upokojenca Vittoria Gustinčiča iz Miramarskega drevoreda 240. Ponesrečil se je predvčerajšnjim zjutraj pred domom, ko mu je spodrsnilo na razmočenih lepakih, ki so se zaradi dežja odlepili z zida.
resnično avtonomijo. Carbone je poudaril mednarodno vlogo našega mesta, na osnovi njegovega etničnega, kulturnega in političnega pluralizma. Pri tem je dejal, da je pomen Osima v filozofiji odprtosti, ki jo narekuje, glede Slovencev pa je poudaril, da v letu 1979 o priznanju globalne zaščite bi sploh ne bilo več treba razpravljati, če bi LpT ne sprožila strupene polemike. Prav zaradi tega, je zaključil Carbone, je vsak politični odnos s to listo nemogoč.
Po zelo kratkem posegu Foscari-nija (PRI), ki je obžaloval, da so naložbe za šport premajhne, je spregovoril bivši predsednik Zanetti (KD). Priporočil je odločnejše pobude pokrajinske uprave, da bo mogel Trst zares izvrševati vlogo glavnega mesta dežele in gospodarsko uspevati, pri čemer je treba izkoristiti bogastvo različnih jezikov in kultur. Poudaril jr-, da so zahteve Slovencev glede zaščite upravičene, po njegovem pa za njihovo zadostitev ne bo odločilen globalni zakon, ampak ustvarjanja ugodnih pogojev v družbeni skupnosti.
Pred zaključkom seje je pokrajinski svet odobril tudi vrsto običajnih upravnih sklepov, med njimi izdajo (v italijanščini in slovenščini) vodiča za botanični vrt »Carsiana* in ponovno zahtevo po ustanovitvi slovenskih šolskih tečajev za elektrotehnike in za geometre.
SLOVENSKI KLUB v Trstu
vas vabi v svoje prostore danes, 30. januarja 1979, ob 20.30
SVOBODA
JE TERAPEVTIČNA
Naslov večera je tudi naslov filma o psihiatrični bolnišnici v Trstu, ki ga po predstavil Aljoša Žerjal
Danilo Sedmak in drugi slovenski psihiatri pa bodo nato vodili razgovor o izkušnjah Basaglieve šole.
Prosveta
PD Vesna iz Križa prireja toto grafski tečaj. Ki ga bo vodil strokovnjak fotografije. Zainteresirani naj se javijo pri odbornikih društva ali na tel. štev. 225320. Ob začetku tečaja ni potreben fotoaparat.
Namesto cetja na grob Else Per-tot darujejo družine Pertot, Poljšak in Schilani 40.000 lir za poimenovanje šole v Barkovljah.
V počastitev spomina mame Dore ob 6. obletnici smrti darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu.
Ob 4. obletnici smrti Lovrenca Ma-verja darujejo žena Stana ter sinova Sergij in Stojan z družinama 10.000 lir za ŠD Breg.
Starši in dijaki nižje srednje šol« v Križu izrekajo iskreno sožalje prof Ileani Kakcž ob bridki izgubi drag« matere.
Ravnateljstvo, učno in neučno v sebje srednje šole F. Levstik izreka1 jo prof. Ileani Kakež - Ferlat iskreno sožalje ob smrti drage mame.
Teniški klub Gaja izraža svojem« dolgoletnemu članu Sergiju Pertot« iskreno sožalje ob težki izgubi m«' tere.
Ob izgubi drage mame
Elze Pertot
izreka iskreno sožalje svoji sodelavki Majdi
kolektiv Centralspeda
30.1.1975
30. 1. 1979
Ob 4. obletnici smrti dragega
Lovrenca Maverja
se ga spominjajo žena Stana ter w nova Sergij in Stojan z družinama/.
Bojjunec, 30. januarja 1979
Bazoviški starši danes pri županu Cecoviniju
Tržaški župan Cecovini bo danes ob 11. uri sprejel odposlanstvo staršev slovenskih i<n italijanskih otrok, ki obiskujejo otroški vrtec v Bazo- j vici. Delegacijo bo spremljalo predstavništvo vzhodnokraškega rajonskega sveta ter občinski svetovalci KPI, PSI in SSk. Od občinske u-prave bodo zahtevali, da čimprej preskrbi bazoviškim malčkom nov vrtec, za kar se je bila obvezala že prejšnja upirava.
Rezultate srečanja z županom bodo preverili na sestanku v Bazoviškem domu ob 18. uri.
ZADNJA VEST
Danes praznuje 50. rojstni dan naš neutrudni sodelavec
ATILIJ KRALJ
Iskreno
Tabor.
mu čestita SP D
Danes se sreča z Abraha-
mom
ATILIJ KRALJ še mnogo let zdravja in veselja mu želi
ŠD Primorec
Danes praznuje 50. rojstni dan
ATILIJ KRALJ Teta Lucija in stric Seraf mu čestitata in telita še mnogo zdravih in plodnih let.
Nekaj po enajsti uri včeraj zvečer so nam z gasilske postaje sporočili, da je na cesti proti Lazaretu, nekaj sto metrov pred kopališčem na Tankem rtiču, prišlo do velikega zemeljskega usada. Masa kamenja in zemlje je v dolžini o-krog sedemdeset metrov zasula cestišče, ogromna teža pa je za sabo v morje potegnila tudi del ceste. Na kraj so prihiteli gasilci iz Trsta in Milj, s tržaškega pristanišča pa so odpluli tudi policijski motorni čolni. Bojijo se, da ni morda ostalo zasuto kakšno vozilo. Za sedaj je nemogoče predvidevati, kdaj bo cesta ponovno usposobljena za promet, saj ogromna masa še vedno drsi navzdol.
Baje se je zaradi usada porušila tudi neka zapuščena hiša, delo motornih čolnov pa otežkoča oseka, ki jim ne dovoljuje, da bi se preveč približali obali.
Pomen ljudske glasbe danes
V slovenskem Kulfumem domu v Trstu je bila sthoČf žatiimiva razprava na temo tLjudska glasba danes». Uvodna poročila so podali dr. Julijan Strajnar ž Ljubljanskega etnografskega inštituta iz Ljubljane, muzikolog prof. Pavle Merku, dr. Diego Carpitel z rimske univerze in dr. Giampaolo Gri s tržaške univerze.
Osrednja tema srečanja je bila današnja vrednost ljudske glasbe in možnost, da najde tovrstno kulturno izročilo svoj odmev med širšim občinstvom. V poročilih in med razpravo je bilo veliko povedanega, vsi so si bili edini, da je ljudsko glasbeno izročilo pomembna kulturna vrednota, niso pa vsi soglašali glede današnje cuporabnosth ljudske glasbe, oziroma glede njene bodočnosti v javnosti. O sinočnji razpravi bomo obsežneje poročali v eni naslednjih številk
Profesorji iz Japonske gostje slovenske šole
Skupina japonskih srednješolskih profesorjev, ki se te dni mudi na o-bisku v Trstu, je včeraj obiskala nižjo srednjo šolo v Čampi Elisi. Gostje so prisostvovali pouku in se zanimali za ustroj in delovanje šole s posebnim ozirom na delovanje raznih izvoljenih šolskih organov. Delegacija japonskih profesorjev bo danes obiskala nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom »Fran Levstik* na Proseku. Na tej šoli i-majo učenci celodnevni pouk. Gostje so izrazili posebno zanimanje za ustroj slovenskega šolstva v Italiji.
• Drevi s pričetkom ob 19. uri bodo v dvorani občinskega naravoslovnega muzeja, Ul. Ciamician 2, predvajali barvni film o biocenozi borovega prelca. Film bo objasnil dr. Luigi Corradini.
...m................................um..iinitimiiii...im................
Omogočiti je treba pogostejša srečanja med mladinskimi krožki in organizacijami
V nedeljo se je zaključil tridnevni obisk predstavnikov Republiške konference ZSM iz Slovenije, Zveze slovenske mladine iz Celovca, ter Kluba slovenskih študentov z Dunaja, ki so se odzvali vabilu Mladinskega odbora SKGZ. Gostje so obiskali Beneško Slovenijo, razgo-varjali so se z beneškimi predstavniki, ogledali so si uredništvo Novega Matajurja, imeli so konstruktivne razgovore s člani teritorial nega odbora SKGZ v Gorici in s člani izvršnega odbora SKGZ. Predsednik Boris Race je goste seznanil s sedanjim oolitičnim in narodnostnim položajem v Furlaniji Julijski krajini. Skratka, spoznali so najnovejše premike za dokončno uresničitev globalne zaščite Slovencev v Italiji, obenem pa so začrtali smernice za nadaljnje sodelovanje. Tristransko mladinsko srečanje zamejskih delegacij s pred stavniki matične domovine ie bilo na visoki ravni, saj je Slovenijo predstavljal predsednik Republiške konference Zveze socialistične mla dine Slovenije Boris Baudek. ki je tako koroškim kot primorskim Slovencev zagotovil najvišjo stopnjo sodelovanja in podpore.
Medkrajevna razdalja je večkrat stvarna ovira, ki preprečuje, da se lahko mladi iz zamejstva in matične domovine pogosteje srečujejo, si izmenjujejo mnenja, izkustva ter informacije o vsem. kar se novega pripeti. Stiki z mladimi iz matične domovine so sicer lažji in zato tudi pogostejši. Trst - Dunaj na primer ločuje 600 kilometrov, to je 8 ur vožnje z avtomobilom. Ne da se torej kar čez noi obiskati Klub slovenskih Študentov, zato je razumljivo, da so srečanja s koroškimi študenti, ki študirajo na dunajski univerzi, redka. Sicer pa so delegacije članov Mladinskega odbora pri SKGZ redno prisotna na njihovem občnem zboru, na seminarjih na Koroškem, na kulturnih dnevih in pomembnejših manifestacijah. Prav tako se klubaši in seveda tudi predstavniki ZSM iz Celovca udeležijo tradicionalnega seminarja v Bohinju, manifestacij ob 1. maju. uradnih srečanj v Trstu in Gorici. Srečanja so v glavnem na ravni delegacij.
Posebno važne so zato besede tovariša Baudeka. ko pravi, da morajo potekati stiki tudi med posameznimi organizacijami, klubi in
krožki, tako da lahko vsakdo st>a zna obstoječe probleme in položaje. Ko so se delegacije prejšnjo soboto mudile na obisku na župan stvu devinsko-nabrežinske občine je župan Albin Škerli predlagal kon kretno možnost, ki bi se lahko u-resničila. Povabil je mlade iz matične domovine in mlade rojake s Koroške, da preživijo nekai časa ob obali našega zaliva. Povabilo pa ni veljalo samo prisotnim, ampak širšemu krogu Slovencev, ki bi rad' spoznali naš položaj in naše probleme. Mladi bi tako prišli v stik s stvarnostjo, to je z vsakdanjim slovenskim k raškim in mestnim živPenjem. Tudi na neuradnem o bisku bi lahko obiskali Rižarno. Kulturni dom, Beneško Slovenijo in pomembnejše ustanove.
Na poslovilnem nedeljskem se stanku, ki je bil na sedežu tržaške SKGZ je Jani Osvvald v ime nu prisotnih Korošcev zaželel, da bi do take vrste stikov res prišlo. Kot prvi korak ie predlagal obisk na Dunaju konec marca, pestrejšo izmenjavo literature ter morebitno prirejanje skupnih razstav vseh za mejskih umetnikov, (kt)
Dne 28. t.m. nas je zapustila naša predraga
ELZA UPANJE vd. PERTOT
Pogreb bo jutri, 31. t.m., ob 11.15 iz kapele na barkovljanskem pokopališču
Žalostno vest sporočajo: sin Sergio, hčerka Majda, brat Franc, ljubljeni vnuki Marko, Borut in Vasja ter drugi sorodniki.
Jtik 38. januarja. l%9
Dne 27. t.m. nas je v 34. letu starosti zapustila naša draga
MARIA PAOLA GR0PPAZZI
(MERI)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 30. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: oče Pepi, zaročenec Drago, sestre Miranda, Vera in Tilda z družinami, nečaki in drugi sorodniki.
Dolina, Domjo, Trst, Hrušica, Zagreb, 30. januarja 1979
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
PAVEL SULČIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 30. januarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalujoči: žena, sinova z družinama ter drugo sorodstvo.
Križ, 30. januarja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega
DANILA MERLAKA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
Posebna zahvala osebju onkološkega inštituta v Ljubljani, vsem članom ljubljanske Opere in direktorju dr. Cirilu Cvetku. Dirigentu Radu Simonitiju, župniku Dušanu Jakominu ter drugim govornikom iskrena hvala za poslovilne besede.
Trst, 30. januarja 1979
DRUŽINA MERLAK
.
l '$k'-	....
Zgradbo črpalne postaje CAFO pri Petovljah, ki oskrbuje z vodo vse kraje v so vedenjski in doberdobski °*Xini vidimo običajno »redi njiv. Včeraj pa sta poslopji Štrleli iz jezera. Naprave so sc pokvarile in zato so bile številne slovenske vasi brez piuie vode

■

IšSSksI
pri tovarni SAFOG ustavlja vodo Soče majhen jez. To varuje tovarno in dovaja vodo v malo električno centralo. Včeraj pa je tudi tu voda drla preko vsake mere. V ozadju Podgora

■
potok Pevmica, ki je običajno širok le nekaj metrov, je včeraj, kot kaže naša slika, prekoračil bregove in tako je ob izlivu v Sočo spremenil običajno pokrajino


mm*
ŽE ŠTIRIDESET LET NE POMNIJO TAKŠNEGA POJAVA
Zaradi odjuge in močnega deževja pobesnela Soča narasla za 5 metrov
Tolmin je bil v nedeljo izoliran - Voda poplavila hiše v Bovcu, Mostu na Soči, Gradišču in Zdravščini - Za promet zaprta ločniški cestni most ter avtocestni priključek Majnica-Vileš - Sovodnje in Doberdob včeraj brez pitne vode
cestnim ločniškim mostom so včeraj zjutraj tehniki ugotovili, da je bila Soča narasla za celih pet metrov. To pomeni, da je bila brez dvoma Soča pri pevmskem mostu pet in pol - šest metrov višja kot običajno, kajti južno od Gorice se Soča razširi, medtem ko teče pri pevmskem mostu v ožjem kanjonu.
Da je bila gladina Soče izredno visoka v nedeljo in tudi včeraj zjutraj, so nam povedali tudi nekateri ljudje, ki bivajo v neposredni bližini pevmskega mosta. Povedali so nam, da se spominjajo, da je bilo nekaj podobnega tik pred vojno. Tudi strokovnjaki vodnega gospodarstva v Novi Gorici so novinarjem že nedeljo izjavili, da ni bilo toliko vode v Soči celih štirideset let.
Polne vode so bile vse druge reke in hudourniki, na Soči pa so stvari zavzele izreden pomen, kajti večdnevnemu deževju se je pridružila še odjuga. Zaradi tega so v vsem gornjem toku Soče že v soboto zabeležili izredne količine vode in struga te naše prelepe reke ni mogla sprejeti tolikšnih količin In zato so bile že v soboto zvečer poplavljene nekatere stavbe v Bovcu in v Mostu na Soči. V nedeljo zjutraj je bil v celoti odrezan od sveta Tolmin, kajti Soča je v ravnini okrog tega mesta prestopila bregove in poplavila travnike, polja in ceste.
V bazenu pri Mostu na Soči, kjer se Idrijca izliva v Sočo, se je nabralo toliko vode, da so pričeli ojd. pirati zapornice že v soboto popoldne. Ker je v nedeljo obstajala no-varnost, da bo še huje s poplavami na Mostu na Soči in v Tolminu, so še bolj odprli te zapornice. Strokovnjaki Soških elektrarn so nam včeraj povedali, da je bilo v obeh ba zenih vzdolž Soče v nedeljo zelo nevarno, zato so ustavili proizvodnjo električne energije in spustili vodo v strugo Soče.
Pri postaji krminsko-gradiščanske-1 javila resna nevarnost okužbe vo-ga namakalnega konzorcija, tik pod dovoda. Površinska voda je res do-
........... .......1------1segla podtalnico, od koder črpajo
vodo za potrebe sovodenjske in do-berdobske občine. Včeraj zjutraj je voda v hranilniku postajala iz ure v uro bolj motna, zato so okrog 10. ure prekinili dobavo vode, v u-panju, da se bodo razmere do večera izboljšale. Že od prvih popoldanskih ur je bila na delu skupina delavcev, da bi na kraju samem ugotovila posledice narasle vode na napravah in obseg onesnaženja.
Kakor nam je v telefonskem pogovoru včeraj popoldne zagotovil direktor konzorcija, naprave niso u-trpele nikakršne škode, pač pa so črpalke izključili preventivno, zaradi infiltracije soške vode v podtalnico. V tem času pa naj bi se z usedanjem prečistila tudi kalna voda, ki je že dosegla hranilnike. Vsekakor nevarnosti za okužbo ni, ker kakovost vode stalno nadzirajo, dodajajo pa tudi razkužilo. Sicer pa je bila črpalna postaja pri Petovljah do sedaj že nekajkrat pod vodo. Po zadnjih večjih poplavah so celo zamenjali črpalke in vgradili take, ki delujejo tudi pod vodo in jim torej poplava ne more škoditi. Žal pa še zmeraj ostaja odprto vprašanje onesnaženja podtalnice s površinskimi vodami, kar bo težko ali skoraj povsem nemogoče preprečiti tudi v bodoče. Vodovod pri Petovljah se namreč napaja iz posebnega sistema podtalnice, ki ni povezan s soškim vodnim sistemom, čeprav je zajetje le nekaj sto metrov stran od soške struge.
Ker je voda včeraj popoldne začela precej hitro upadati, je pričakovati, da bo dobava že danes povsem običajna. '
Čeprav so narasle vode dosegle vrhunec v nedeljo popoldne in ponoči in so včeraj že začele upadati, pa so tudi včeraj zabeležili v Posočju vrsto nevšečnosti in težav. Tako je bila dopoldrte še zmeraj poplavljena cesta med križiščem pri Perš,eju in Tolminom, o težavah pa poročajo iz zgornje soške doline, kjer je zaradi Usada prekinjena cesta med Bovcem in Predelom. Na novogoriškem območju ni večjih težav, le da so ceste zaradi zmrzali v začetku meseca, zdaj pa zaradi teden dni trajajočega deževja, v izredno slabem stanju.
Pri vstopnem kanalu namakalnega sistema tržiškega' področja v Zagraju nam je čuvaj _pQvedal,_da se kaj takega ne spominja. Voda Soče je sicer že večkrat narasla za meter in pol. tako kot včeraj, a je to trajalo uro ali dve. Sedaj pa imamo že dva dni tako ogrom ne količine vode.
Tudi v Vilešu so bili v nedeljo in včeraj zelo zaskrbljeni. Voda Tera je v nedeljo popoldne tako narasla, da se je dvignila do štirideset centimetrov pod rob okopa in ljudje so se bali, da bo prekoračila bregove. Včeraj zjutraj je voda že u-padla, bilo pa je vseeno hudo na drugi strani vasi, kjer so vode Soče poplavile številna polja in travnike.
Zaradi velikega zemeljskega usada so včeraj zaprli tudi pokrajinsko cesto med Bračanom in Dolenjim.
Zaradi južnega vetra pa so včeraj tudi v Gradežu in Tržiču zabeležili pojav nenavadno visoke plime. Medtem ko v Tržiču ni bilo večje škode, pa je morska voda zalila
precej prostorov v neposredni bližini pristanišča v Gradežu. Če se vremenske razmere ne bodo spremenile, se bo močna plima ponovila tudi danes.
Pred zaključkom redakcije so nam sporočili, da so vodovod Cafo že usposobili in da je dobava vode spet redna.
Voda je seveda drla proti morju in že v nedeljo popoldne, ko je pridrla do Gorice, so zaradi nevarnosti zaprli za ves avtomobilski promet cestni most pri Ločniku ter preusmerili promet čez pevmski in nov štan-dreški most. Prav tako so morali nedeljo proti večeru zapreti za promet avtocestni priključek Maj-nica - Vileš tia odseku med Majnito in Gradiščem, ker je V začetnem delu priključka deroča voda izkopala teinelje heke|a’kanala, tako da se je vdrlo za nekaj metrov cestišče avtoceste.
Istočasno so začeli delati s polno paro gasilci, ki so jih klicali ljudje iz raznih krajev, ki jim je voda vdirala v kleti.
Najhuje je bilo pri Doblarjih v nedeljo zvečer okrog 19. ure. Včeraj zjutraj pa je dež v gorah ponehal in tako se je stanje počasi normaliziralo. Prav tako je bil v gornjem toku Soče že mimo val, ki ga je povzročil odtok vode iz obeh hidroelektričnih bazenov.
Včeraj zjutraj je dosegla Soča pri Gorici najvišjo gladino, v popoldanskih urah pa je ta pričela padati in že v prvih popoldanskih urah je bila skoro za meter nižja.
V noči med nedeljo in ponedeljkom je bila na goriški prefekturi izredna seja nekaterih strokovnjakov. V Gradišču so gasilci in vojaki pe isto noč poskrbeli, da se je približno petdeset ljudi izselilo iz hiš, ki so zgrajene v nižinskem predelu in ki jih je voda Soče poplavila. Podobno je bilo tudi v Zdravščini, kjer so bile vse kleti več desetin hiš pod vodo, ta pa je poplavila tudi pritlične prostore stanovanj in povzročila precej škode. Zaradi tega so tudi zaprli za ves promet, ne samo mostiček čez Sočo med Gradiščem iz Zdravščino, marveč tudi nekatere vaške poti v Zdravščini.
Zaradi izrednih padavin na območju Sabotina in v Brdih je izredno narasla tudi Pevmica in tik pod Štmavrom smo videli, kako je ta potok, brez dvoma tudi zaradi naraslih voda Soče, prestopil bregove. K sreči je bila tu poplavljena le ena stavba, ki služi kot skladišče.
Voda je tudi vdrla na dvorišče in v nekatere dvorane tovarne Sa fog v Gorici ter tovarne Lacego pri Sovodnjah, niso pa tega žabe ležili v podgorski predilnici. Včeraj zjutraj so v strahu, da ne bi povodenj poškodovala opornikov za nov cestni most, ki ga gradijo po leg mosta «9. avgusta*, dajali injekcije cementa v te opornike. Bližnji cestni most pa je bil zaprt za ves promet. Zaradi tega se je Ves promet odvijal, kot že takoj po potresu, po pevmskem in štandreškem mostu, kar je seveda povzročilo prometne zastoje tako v Podgori kot v Štandrežu. Narasla voda je tudi poplavila nekatere stroje, ki jih gradbeno podjetje uporablja pri gradnji novega cestnega mosta.
Kot je bilo pričakovati, je kalna voda iz Soče, ki je že v nedeljo popoldne prestopila bregove, zalila tudi področje, kjer stoji črpalna postaja vodovoda Cafo pri Petovljah. Včeraj zjutraj je slednja sta la sredi velikega jezera umazane vode, ki je na nekaterih mestih dosegalo globino tudi dveh metrov Kakor že nekajkrat dosedaj (morda zaradi neprimerne lege) se je po-
Na zadnji strani: Alessandrlni se je zanimal za petoveljski aten-
Scji rajonskih svetov v Stražicah in Pevmi
Danes ob 20.30 se bo V prostorih knjižnice v Ul. Brigata Pavia sestal rajonski svet za Stražice. Glavna točka na dnevnem redu je razprava o rajonskem športnem središču.
V četrtek, 1. februarja, se bo na sedežu prosvetnega društva Naš prapor v Pevmi sestal rajonski svet za Pevmo, Oslavje in štmaver. 0-
bravnavali bodo načrt o gradnji jeza na Soči in razpravljali o zahtevah, ki jih bo rajonski svet predstavil občinski upravi v zvezi s posvetovanji o občinskem proračunu.
Jutri bo seja rajonskega sveta v Ločniku. Seja bo ob 20.3U v sobi občinske telovadnice. Občinski odbornik za javna dela Zucalli bo poročal o možnostih za gradnjo železniških nadvozov in podvozov. Govoril bo tudi o uporabi stavbe, kjer je sedal srednja šola, potem ko bodo zgradili novo stavbo.
Novi tajnik PRI
Gianfranco Gandin je novi tajnik mestne sekcije republikanske stranke v Gorici. Izvolili so ga na sestanku prejšnji večer. Na tej seji so izrekli tudi nekatere kritike na račun občinske uprave in konzorcija za industrijsko cono.
Obračun humanitarnih akcij Rdečega križa
Pokrajinski odbor italijanskega Rdečega križa je te dni objavil poročilo o opravljenih humanitarnih akcijah v preteklem letu. Gre za dejavnost, ki so jo s svojimi prispevki v denarju in blagu omogočili številni občani in nekatera podjetja. Rdeči križ je v lanskem letu opravil 1.137 akcij. Razdelil je 538 | živilskih zavojev, 189 vreč drv za ogrevanje, 14 posod goriva, 76 kosov oblačil, precej posteljnine, invalidski voziček, otroški voziček in nekaj pohištva.
Omembe vredna je pomoč otrokom iz revnejših družin. 24 malčkov je preživelo skoraj štiri tedne v počitniški koloniji v Fomi di Sopra. popolnoma brezplačno. Pomembna je tudi pomoč, ki jo ie goriška sekc >a Rdečega križa nudila po potresu prizadetemu prebivalstvu v Reziji, Kanalski dolini in drugod.
Na področju zdravstvenega izobraževanja velja omen'ti tečaj Drve pomoči, ki ga je vodil prof. Pier-iuigi Ferrari ob sodelovanju nekaterih zdravnikov splošne bolnišnice.
Rdeči križ je organiziral tudi ak-cjjo zbiranja krvi v nekaterih občinah na Goriškem ter nabiralno akcijo ob tednu Rdečega križa. Vse to je bilo mogoče izpeljat, je poudarjeno v tiskovnem poročilu, ki nam ga je te dni dostavil pokrajinski odbor Rdečega križa, katerega predsednik je Bruno Staffuzza. zaradi visoko razvitega čuta solidarnosti Goričanov.
...................llltliiliil.ml«
V SOBOTO ZVEČER NA SEDEŽU DRUŠTVA «7. TRINKQ»
Benečani so se v Čedadu poslovili od generalnega konzula I. Renka
Zahvalili so se mu zlasti za nesebično pomoč Jugoslavije po potresu
Precej uglednih benečanskih zastopnikov se je v soboto zbralo ha sedežu društva «Ivan Trinko* v Čedadu, da bi se poslovilo od jugoslovanskega generalnega konzula Ivana Renka, ki odhaja, po več kot štirih letih bivanja pri nas, na novo službeno mesto v domovino. Slovo od, jugoslovanskega diplomatskega predstavnika je bilo tem bolj prisrčno, ker je v težkih trenutkih po po-' tresti zastopal v teh krajih jugoslovansko državo, tisto državo, ki je toliko pomagala najprej pri neposredni pomoči, potem pa pri obnovitvi od potresa porušenih krajev in vasi.
To so v svojih posegih poudarili razni govorniki in to velja tem bolj poudariti, ker so spregovorili1 ljudje najrazličnejših " političnih nazorov jn iz raznih krajev videmske pokrajine. Najprej je spregovbHl predsed-
zahvalil tudi msgr. Valentin Birtič, ki mu je daroval leseno skulpturo? pesnika in buditelja beneških Slovencev Ivana Trinka.
Sledili so" še pozdravi demokristjan-skega pokrajinskega svetovalca Jožeta Chiabudinija, ki je poudaril univerzalnost bratstva, urednika Novega Matajurja Izidorja Predana, ki je govoril v imenu več kot tisoč naročnikov tega beneškega glasila. Še poseben je bil pozdrav bivšega župana iz Rezije Enza Letiga, ki je govoril v imenu prebivalstva te doline, ki jo je potres močno prizadel. Tudi glas beneških partizanov se je čul na tej svečanosti, ko je spregovoril Anton Birtič.
Generalni konzul Ivan Renko je v svojih besedah poudaril dejstvo, da •je normalno zanimanje jugoslovanskega diplomatskega zastopnika za te kraje in ljudi bilo povečano za-
ki naj javnost opozori na neljubo zadevo, ki naj bi jo zagrešili pri tem združenju proti nekdanji uslužbenki. Šlo naj bi za očitno kršenje zakonskih določil v korist žensk mater ter za pravico do svobodnega včlanjevanja v sindikalne organizacije.
Tiskovno poročilo namreč namiguje, naj bi do takega zadržanja prišlo, ker je bila uslužbenka, ki so jo medtem odslovili, niso pa ji priznali vseh po zakonu predvidenih dohodkov, vpisana v sindikat CGIL. Vsekakor se glede tega dogodka obeta še zanimiv razplet, ki bo morda imel svoj eo:!og pred sodnikom.
Kino
nik društva <Im Trkilu* prof.-Vi- .radi-katastrofe, ki je zajela te kraje
ljem Črno, ki je govoril v imenu vseh slovenskih beneških kulturnih društev ter mu ob zaključku daroval lesen krožnik z beneškim motivom, delo domačega umetnika Vogriča. Jugoslovanskemu diplomatskemu zastopniku se je za njegovo delo
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V SODELOVANJU S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Sezona 1978 79 CARLO GOLDONI
nergač
komedija v 3 dejanjih (2 delih)
Jutri, 31. januarja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici (goriškj abonma)
iiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiuiiiinMniiMinuiiuniiHiiiiiiiiuiiiniNHiiiimiiinnimiiHiMiiiifiiifmiHiiiiMiiiiuiii
PO SKLEPU PROSVETNEGA MINISTRSTVA
Dijaške izlete v Slovenijo dovoljuje šolsko skrbništvo
S tem je odstranjena težava, ki je doslej motila prirejanje poučnih izletov slovenskih šol na Goriškem
pred dvema letoma in pol. Nesebična jugoslovanska pomoč je koristila ljudem v teh lepih dolinah in hribih, ki so toliko pretrpeli.
Važno je, je poudaril Renko, da niste pozabili izročila svojih očetov in mater v težkih gospodarskih pogojih, v katerih ste živeli. Veliko ste pretrpeli v preteklosti, izražam vam željo, da bi bilo v bodoče boljše.
Sledilo je zatem prijateljsko pogovarjanje. Med številnimi prisotnimi so bili tudi mnogi beneški duhovniki, župan iz Podbonesca Anton Manzini in pokrajinski svetovalec prof. Petricig.
Prosvetno ministrstvo je pooblastilo šolsko skrbništvo, da izstavlja dovoljenje za poučne šolske izlete v Slovenijo. To vest so šolska ravnateljstva prejela od deželnega šolskega skrbništva. S tem je bila odstranjena največja težava, ki se je pogostoma pojavljala na slovenskih šolah v Gorici, kadar je bilo potrebno prirediti šolski izlet v Jugoslavijo. Zadnja izmed takšnih težav sega v lansko leto, ko goriški slovenski dijaki uradno niso mogli prirediti svojega izleta v Jugoslavijo, ker do samega dneva izleta dovoljenja iz Rima ni bilo ter je prišlo, ko bi se izlet moral vršiti. To se je dogajalo v času, ko se druge slovenske in italijanske šole s tržaškega in videmskega s temi zaprekami niso srečevale.
Ministrsko odločitev je potrebno vsekakor pozdraviti, saj poenostavlja dovoljevanje šolskih izletov v inozemstvo. škoda, da se rimski organi poprej niso spomnili, da bi to svojo kompetenco za obmejne kraje kot so naši, prepustili periferični šolski o-blasti, ki bolj od blizu pozna položaj tej zato tudi pravilneje, predvsem pa hitreje ukrepa. Znano je, da je Rim za vse stvari, ki nas zadevajo, preveč oddaljen, da bi jih poznal in zato je tudi nesposoben za hitro odlo Čanje.
Poslej naši dijaki ne bodo imeli več težav, kadar se bodo odločali za prirejanje izletov v Slovenijo, s tem pa bo konec tudi hude krvi. ki je te izlete ponavadi spremljala. Prireditelji in z njimi tudi vsa slovenska javnost se namreč ni moglo izogniti
prepričanju, da so šikane okoli izletov enostavno preprečevale izvajanje elementarne pravice vsake narodnostne skupnosti, da vzdržuje stike z matično domovino.
Zaključen tečaj prve pomoči
Te dni se je zaključil teoretično-praktični tečaj, ki ga je pripravil goriški Zeleni križ, v sodelovanju z zdravniki goriške splošne bolnišnice. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, se ga je udeležilo 75 slušateljev, od slednjih pa se bo samo 41 predstavilo h končnemu izpitu, ki bo 10. februarja na sedežu organizacije, v Crispijevi ulici v Gorici. Med tistimi, ki bodo lahko opravili zaključni izpit je kar trinajst pripadnikov gasilskega korpusa.
Tekmovanje mladih pevcev v Gorici
V dvorani Ginnastioe gariziane v Gorici je bila v soboto (v nedeljo pa ponovitev) zanimiva prireditev, nastop mladih pevcev ki se potegujejo za nastop na vsedržavnem tekmovanju «Zecchino d’oro», ki bo v Bologni.
Pred in med tekmovanjem je igral priznani ansambel «Mejaši», nastopil pa je tudi rokohitrc Grion.
Prireditev se je zaključila z znano pesmijo «Heidi», v izvedbi otroškega zbora in orkestra.
DREVI V GORICI
«11 galantuomo e il mondo»
Drevi ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču v Gorici gostovala skupina Rema Giovamprietra z delom «11 galantuomo e il mondo». Gre za nekakšen recital Leopardijevih del ter ocen, poročil in kritik iz obdobja pesnikovega življenja. Poleg režiserja in igralca Renza Giovampietra nastopajo še Carlo S’moni. Amerigo Saltutti, Alessandra Giacomin, Carla Varisco, Angela Lelio in Giancarlo Cavazza.
Predstavitev knjige Darka Komaca v Novi Gorici
V sodelovanju z založbo Obzorja iz Maribora priredi Goriška knjižnica Franceta Bevka v petek, 2. februarja. ob 10. uri v hotelu Argo navti predstavitev knjige primorskega literarnega ustvarjalca Darka Komaca. Urednik založbe Herman Vogel bo spregovoril o knjigi, prisoten pa bo tudi avtor. Naslov knjigi je «Meh. Prozne odlomke iz novitete bosta recitirala dramska i-gralca Breda Urbič in Jože Zupan.
Zaradi neupravičene odslovitve
Sindikalni spor med ACLI in delavsko zbornico
Goriška delavska zbornica je v obsežnem tiskovnem sporočilu najavila, da bo te dni pred goriškim sedežem združenja ACLI (ki je samo nekaj korakov stran od sedeža delavske zbornice) simbolična manifestacija,
Gorica
CORSO 17.30—22.00 «11 merlo ma-schio*. S. Antonelli in L. Buzzan-ca. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 20.30 Gledališki nastop - «Q galantuomo e il mondo*.
VITTOR1A Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 «La paura dietro la porta*.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Geppo il tol-le».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »črni pirat*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Paul Kerzi ne oprašča*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Pretnja». Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Dapes ves tian in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
dežurna lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 4. februarja, smučarski izlet z avtobusom na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva do 31. t. m. Prednost imajo člani društva. Za izlet sta predvidena dva avtobusa, vendar bo drugi odpeljal le če bo dovoli prijav.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20.15, Aleksej Arbuzov: Staromodna komedija. Predstava za red S torek.
Koncerti
Gojenci šole Glasbene matice iz
Gorice bodo imeli v četrtek, 1. februarja, ob 20. uri interno produkcijo. Koncert bo na sedežu šole v Ul. Malta 2.
Prosveta
Jutri ob 20. uri bo astrofizik dr. Zdenko Hvala, predaval o temi «Iz-venzemeljske civilizacije in UFO* v dvorani prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu. Predavanje sta o-skrbela SPZ in mladinski odsek do-berdobskega prosvetnega društva.
Dne 28. januarja nas je zapustila naša draga
SILVIJA KOGOJ FERLAT
Pogreb bo danes, 30. januarja, ob 9.30 iz Bolnišnice sv. Justa v stolnico in od tam na goriško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo mož Branko, hči Ueana, zet Borut vnukinja Martina, sestre, bratje in vsi drugi sorodniki.
Gorica, Nabrežina, Miren, Piran, 30. januarja 1979
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Poraz Milana v Avellinu
Zasledovalci le delno izkoristili spodrsljaj vodeče enajsterice Inter in Torino nerodno zapravila točko - Juventus zmagal
Po nedeljskem, šestnajstem kolu, postaja italijansko prvoligaško nogometno prvenstvo gotovo zanimivejše. Kot so mnogi upali, je namreč prvouvrščeni Milan poražen zapustil igrišče Avellina in je tako dal zasledovalcem še kako možnost. Če bi Milančani nadaljevali prvenstvo s takim tempom kot doslej, potem bi seveda prvenstvo postalo vse preveč dolgočasno. Nasprotno pa so neposredni zasledovalci Liedholmove e-najsterice le delno izkoristili priložnost, saj so vsi dosegli neodločen < izid.
Milan je v Avellinu čakal zelo nav dušen ambient in psihološko pripravljen za podvig. Avellino je zmagal z lepim golom branilca Romana. Nepopisne so bile scene veselja v mestu po doseženi zmagi. Za Milančane pa je to vsekakor koristna šola.
Vodeče moštvo pa še ni dobilo pravega tekmeca. Perugia ima dve točki zaostanka, Inter in Torino pa štiri. Nedeljsko kolo b moralo biti najbolj naklonjeno Interju, ki je bil pred ne posebno težko tekmo z Bologno. Milančani pa so dosegli le točko, pa čeprav so skozi vso tekmo silovito napadali. Res zelo nerodno zapravljena priložnost.
Perugia in Torino pa sta odnesla dve zadovoljivi točki iz nevarnih gostovanj. še nepremagana Perugia je igrala v Vicenzi, Torino pa v Firencah.
Castagnerjevi varovanci so se kmalu znašli z golom zaostanka, zadetek Rossija pa so izenačili po samih desetih minutah. Bila je to res zelo lepa tekma, saj sta obe enajsterici predvajali kakovosten nogomet.
Torino bi pred srečanjem takoj pristal na točko, saj je Fiorentina na svojem igrišču dobra ekipa. Isto pa ne morejo Turinčani reči po srečanju, saj so domačini igrali celo uro v desetih po izključitvi Paglia-rija, strelec Pulici pa je celo zgrešil enajstmetrovko.
Juventus je samo štiri minute pred koncem strl odpor solidnega Lazia. Turinčani se sedaj borijo le za vstop v pokal UEFA. Ascoli in Napoli sta si delila točki po dokaj nezanimivi tekmi.
Za krepko presenečenje pa je poskrbel Catanzaro, ki je v gosteh premagal neposrednega tekmeca za izpad Atalanto. Roma pa je z dvema goloma Ugolottija v sami minuti igre odpravila Verono, ki je tako ostala osamljena na dnu lestvice.
IZIDI 16. KOLA	
Ascoli - Napoli	0:0
Atalanta - Catanzaro	0:2
Avellino - Milan	1:0
Fiorentina - Torino , ,,,	0:0
Inter - Bologna	0:0
Juventus - Lazio	2:1
LR Vicenza - Perugia	1:1
Roma - Verona	2:0
LESTVICA
Milan 25: Perugia 23; Inter in Torino 21; Juventus 19; Napoli 17; Fiorentina in Lazio 16; Catanzaro in Vicehza 16; Ascoli in Roma 14; Avellino 13; Atalanta 10; Bologna 9 in Verona B.
PRIHODNJE KOLO (4. 2.)
Bologna - Ascoli; Catanzaro - Vi-cenza: Lazio - Avellino; Milan - Ro ma: Napoli - Fiorentina, Perugia -Inter; Torino - Atalanta; Verona -Juventus.
NAJBOLJŠI STRELCI 10 — P. Rossi (Vicenza) in Giordano (Lazio)
8 — Pulici (Torino)
7 — Savoldi (Napoli) in Speggiorin (Perugia)
sionalce. V finalu je premagal rojaka Arthurja Asheja, ki je na svoji poti do finala opravil prave podvige, saj je premagala Argentinca Vilasa, Američana Gottfrieda in Ge-rulaitisa. V tekmovanju dvojic sta zmagala Fibak (Poljska) in Okker (Nizozemska), ki sta v finalni tekmi premagala ameriški par McEnroe-Fleming.
Finale posamezno;
Connors - Ashe 6:3, 6:4, 6:1.
Finale dvojic:
Fibak in Okker - McEnroe in Fleming 5:7, 6:1, 6:3.
V POKALU PRVAKOV
Emerson - Bosna
Evropski pokali prihajajo v živo. Ta teden so na sporedu tekme četrtega kola, danes pokal R. Korača, jutri pokal pokalnih, v četrtek pa državnih prvakov.
V treh od štirih skupin Koračevega pokala je stanje še nekoliko zapleteno, saj ima samo Partizan kvalifikacijo že skoraj zagotovljeno. V prvi skupini čaka Arrigoni iz Rie-tija odločilno srečanje v Bratislavi, Cibona pa igra v gosteh, z Orthezom. V drugi skupini, ki je v bistvu že
odločena, igra Pagnossin v Gorici s Hapoelom iz Haife, Partizan pa doma z Antibesom. V tretji skupini čaka splitsko Jugoplastiko lahka tekma z belgijskim Monceauom, v četrti skupini pa se Iskra Olimpija pomerj na domačem igrišču z izraelskim Gvatom.
V prvi skupini pokala pokalnih prvakov igra beograjski Radnički lahko tekmo z dunajskim UBSC, bolonjski Sinudyne pa mora nujno premagati na domačem igrišču nevarno Barcelono. V drugi skupini igra Gabetti doma proti vodečemu Den Boschu iz Belgije, v drugi tekmi 1» se pomerita Slask in Villeurban-ne.
Najzanimivejše pa bo seveda v pokalu državnih prvakov, kjer vsako kolo nudi res tekme na višku. Treba je reči, da je finalna skupina samih šestih ekip res uspela formula. Tokratno kolo nudi Emer son - Bosna, Olympiakos - Juventud in Real - Maccabi. Spopad v Va-reseju je anticipiran na jutrišnji dan. Težko si je zamisliti zmago Sarajevčanov, saj ne izgledajo dovolj zreli za tekme na tujem igrišču. Prava poslastica pa je madridski dvoboj, čeprav bi morali domačini vsaj na papirju slaviti brez posebnih težav.
2.	ITALIJANSKA LIGA
Udinese zmagal tudi v Palermu
Komentar Mirka Novosela
SPODRSLJAJ LJUBLJANČANOV
Značilnost prvega povratnega kola prve jugoslovanske košarkarske lige je gotovo veliko število zmag gostujočih ekip, če so bile nekatere gostujoče ekipe v tem kolu vsekakor favorizirane (Jugoplastiko, Cibona in Partizan), pa gotovo predstavlja največje presenečenje kola zmaga Rečanov v Ljubljani.
Po zmagi nad Borcem doma je Iskra Olimpija drugič imela v tem kolu še lat jo nalogo. Igrala je namreč z reškim Kvarnerjem, ki je bil sam na zadnjem mestu lestvice z bornimi štirimi točkami.
No, Ljubljančani so v soboto v hali Tivoli odigrali svoje najslabše srečanje in tudi zasluženo izgubili.
Kaj sedaj? Na dlani je. da postaja borba pred izpadom izredno ogorčena in po svoje zelo zanimiva. Reška peterka je bila po prvem delu prvenstva praktično že v drugi ligi. Po sobotni zmagi v Ljubljani pa so Rečani z dvema zlata vrednima točkama dobili tudi samozaupanje v svoje sposobnosti. Če še dodamo, da sestavljajo reško ekipo kakovostni in izkušeni košarkarji, potem je jasno, da se bodo Rečani le težko predali.
Izredno dramatično je bilo v beograjskem derbiju, v katerem sta se spoprijela dva kandidata za izpad: Beko tn Crvena zvezda, Beku je uspelo prav v zadnji sekundi z žižičem doseči zmagoviti koš, s tem pa je verjetno tudi zapečatil usodo svojih mestnih tekmecev.
Tokrat smo posvetili več pozornosti ekipam, ki se borijo pred izpadom, saj so vsa moštva, ki se borijo za državni naslov, zmagala. Partizan je namreč brez vsakršne težave z izrednim Kičanovičem (34 točk) premagal Radnički LMK, Jugoplastiko je z Vilfanom v veliki formi (kar 44 točk) v Zadru osvojila dalmatinski derbi, zagrebška Cibona je, čeprav z dokajšnjo težavo, osvojila novi točki na nevarnem igrišču v Valjevu.
IZIDI 12. KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija - Kvarner Reka 88:97
V	ZADRU: Zadar ,- Jugoplastika Split	98:104
V	VALJEVU: Metalac - Cibona Zagreb	78:81
V	BEOGRADU: Radnički LMK Partizan Beograd 89:119
V	BEOGRADU: Beko - Crvena zvezda Beograd 100:99
V	SARAJEVU: Bosna - Borac čačak	91:86
LESTVICA
Partizan 22; Jugoplastika in Cibona 18; Radnički LMK in Borac 14; Bosna 12; Zadar 10; Iskra Olimpija, Metalac in Beko 8; Crvena zvezda in Kvarner 6.
PRIHODNJE KOLO (3. februarja)
Radnički LMK - Beko; Partizan - Iskra Olimpija: Kvarner -Bosna; Borac - Metalac; Cibona - Zadar; Jugoplastika - Crvena zvezda.
NOGOMET
.M*'
3. ITALIJANSKA LICA
Lepa igra Triestine
VI. polčasu 2 gola (Franca in Panoizo) in razvel/av-Ijen zadetek - Odlični gostje ■ Prečka Lenarduzzija
Triestina —* Alessandria 2:1
(2:0)
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Luc-chetta, Politti, Schiraldi, Masceroni, Quadrelli, Lenarduzzi, Panozzo, Franca, Andreis (Mujesan).
ALESSANDRIA:	Lucetti, Gardi-
man, Contratto, Avere, Colombo, Ferrari, Calisti, Bongiomi, Picco, Picot-ti, Barozzi.
STRELCI: Franca v 14. min., Panozzo v 44. min. in Calisti v 53. min. SODNIK: Cherri (Macerata) GLEDALCEV: 5.000 KOTI: 4:9
Kljub do skrajnosti razmočenemu igrišču sta obe ekipi prikazali lepo in zanimivo igro. Triestina je v prvem polčasu navdušila ne preveč številne gledalce z lepimi akcijami po krilih. Odlični Franca, ki je tokrat zaigral morda svojo letošnjo najboljšo tekmo, je vodil Triestino kot pravi veteran (ima pa le 22 let). Tržačani so zadetek dosegli že v 8. minuti po zaslugi Lenarduzzija, sodnik pa je gol razveljavil zaradi pasivnega (!) «offsida» Panozza. Veljavni zadetek so Tržačani dosegli šest minut kasneje iz prostega strela. Delno krivdo pa nosi, tudi sicer odlični vratar Lucetti. Alessandria, ki je v Trstu zapustila zares lep vtis, je igrala v prvem polčasu podrejeno vlogo. Vseeno pa je dvakrat zaposlila domačega vratarja Bartolinija z lepimi in ostrimi streli. Okoli 30. minute je Triestina zopet zagospodarila na sredini igrišča. Hitri Cei je po krilih stalno zaposloval domače napadalce (slabega Andreisa in zelo nevarnega Panozza). V 44. minuti ga je posnemal Lucchetta, ki je v solo prodoru odlično podal Panozzu, ki je podvojil. Tekme je bilo takrat konec. Premoč Triestine je bila več kot o-čitna. Kljub temu je Tržačanom u-spelo »ustrahovati* domače navijače s skrajno lagodno igro v drugem delu. Solidni gostje so ves drugi polčas oblegali tržaško «Bastijos>, Maschero-ni in tovariši na so dokazali, da je tržaška obramba zares odlična. Devet kotov je vse, kar so dosegli gostje. Edina napaka Ceia pa je stala Bartoliniju prvi gol na domačem terenu. Le minuto kasneje pa je Triestina dokazala, da je res v odlični formi. Quadrelli je z dobrim prodorom po desnem krilu omogočil Le-narduzziju, da z glavo sam pred vrati premaga Lucettija. Prečka pa je odbila strel.
Z nedeljsko igro Tržačanov smo torej lahko zadovoljni. Negativni vtis pa je le prevelika in neupravičena trema, ki je zajela Tržačane v dgugem.polčasu. Z bolj mirno igro bi lahko bila zmaga domačinov namreč še izdatnejša.
OSTALI IZIDI 17. KOLA Biellese - Lecco	2:1
Como - Trento	2:0
Juniocasale - Cremonese 0:1 Novara - Forli	1:0
Padova - Parma	0:1
					
LtllllUII					IM
1.	— 1.	Anciclopeda	X
2.	Drupa	1
Z.	— 1.	Decomiso	1
2.	Aspremia	1
3.	—	1.	Migor	2
2.	A g isto	\
4.	—	1.	Ttger	2
2.	Tur mi <iise	X
5.	—	prekinjena
6.	—	prekinjena
KVOTE 8 — 705.000 lir
trtfiiliiiilMitiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiilllimiiliiiiiiiiiiillilllllllillllllllfUlillillilllllliliiiiMllimimiiiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliliiiiiliiiiiiiii
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
0:1
Palermo — Udinese
(0:0)
STRELEC: De Bernardi v 56. min.
Zmagoslavna pot Udineseja se nadaljuje. Na gostovanju v Palermu so Giacominijevi varovanci izbojevali novo in dragoceno zmago. Uspeh jim sicer ne zagotovi boljšega položaja na lestvici, ker so tudi ostali neposredni tekmeci za napredovanje v A ligo osvojili obe točki. Zmaga pa je vsekakor pomembna, predvsem zaradi prikazane igre. V prvem polčasu so Videmčani igrali obrambno in povsem onemogočili domače napadalce.
V drugem delu pa so očitno zagospodarili na igrišču in že v uvodnih minutah dosegli zmagoviti zadetek po zaslugi De Bernardija s silovitim strelom izven kazenskega prostora.
DISCIPLINSKI UKREPI
Evropska komisija stroga s Hajdukom
ZORICH — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je v nedeljo dokaj strogo ukrepala v zvezi s tekmami raznih e-vropskih pokalov. Komisija, ki ji predseduje Italijan Alberto Barbe, je diskvalificirala za tri kola Gian-carla Pasinata (Inter). člane splitskega Hajduka Krstičeviča za dve koli Vujočiča m Luketina pa za eno kolo.
Poleg tega so igrišče španske e-najsterice Valencie diskvalificirali za eno kolo, trener te ekipe Marcel Domingo pa ne bo mogel sedeti na svoji klopi za tri kola.
TUNIR V PHILADELPHII
Connorsu 1. mesto
PHILADELPHIA - Domačin Jim-my Connors je osvojil prvo mesto na letošnjem mednarodnem teniškem
prvenstvu ZDA v dvorani'za profe-
Tržačani in Goričani praznih rok
Hurlingham je izgubil v Rimu, Pagnossin pa v Cagliariju
A-2 LIGA
Eldorado — Hurlingham 111:88 (54:46)
ELDORADO: Manzotti 4, Sforza 2, De Angelis 6, Vitali 10, Antonelli 8, Ciaralli 8, Cornolo, Jeelani 47, McDonald 24, Samoggia 2.
HURLINGHAM: Ritossa 3, Pieri, Čuk, Scolini 11. Bechini 6, Meneghel 4 Forza 6, Jacuzzo 8, Laurel 25, Boston 25.
SODNIKA: Soavi in Graziani iz Bologne
PROSTI METI: Hurlingham 16:18; Eldorado 13:14
PON: Boston (34)
Hurlingham je na gostovanju v Rimu doživel enega od hujših porazov v tem prvenstvu. Eldorado se ie izkazal za izredno solidno in uigrano ekipo, ki razpolaga poleg tega z dvema odličnima tujima igralcema. McDonald in Jeelani sta pokazala res lepo igro in zaman so bili vsi napori Bostona in Laurela, da bi se jima upirala. Odločilen «break» je bil v uvodnih potezah drugega polčasa, ko so Rimljani z nekaterimi odličhimi poteza mi Jeeianija (ki sodi med najboljše košarkarje, ki igrajo v Italiji) odločno prešli v vodstvo.
Acentro — Pagnossin 111:108 (55:50)
ACENTRO: Firpo 8, Doyle 16, Ser-ra 22. Romano, Giroldi 35, Sjutter 30, Schlich, Vascellari, Escana, Persod.
PAGNOSSIN: Valentinsig 10. Pon-dexter 40, Soro 1, Premier 21, Truc-co 2. Laing 12, Antonucci, Bruni 22, Turel, Cortinovis.
SODNIKA: Bianchi in Rosi iz Rima
PROSTI METI: Acentro 9:16; Pagnossin 16:23	v
PON: Laing in Bruni Pagnossin je zamudil izredno priložnost, da bi si priboril zmago v Cagliariju ih s tem 4 točke prednosti pred neposrednimi zasledovalci (letos bodo namreč prestopile v A-l ligo kar štiri ekipe).
Domačini so takoj prešli v vodstvo ter ga praktično obdržali do konca. Goričani pa so bili, predvsem s koši Pondexterja in Premiera, stal-i o za petami nasprotnikom. Le ti pa so v svojih vrstah imeli odličnega Giroldija, ki je s koši iz razdalje zagotovil zmago lastni ekipi.
IZIDI 14. KOLA
Šarila - Manner	111:106
Acentro - Pagnossin 111:108 Eldorado - Hurlingham 111:88 Superga - Postalmobili 97:82 Mobiam - Bancoroma 90:78 Pintinox - Jollycolombani 75:68 Caserta - Rodrigo	78:73
LESTVICA
Eldorado in Superga 20; Pintinox 18; Pagnossin 16; Hurlingham, Jolly-coLmbani in Bancoroma 14; Rodrigo, Postalmobili, Mobiam, Acentro, Caserta in Šarila 12; Manner 8.
PRIHODNJE KOLO (4. 2.) Šarila - Pagnossin; Mobiam -Postalmobili; Pintinox - Hurlingham; Eldorado - Acentro: Superga - Jol-lycolombani; Caserta - Bancoroma; Manner - Rodrigo.
A-1 LIGA
IZIDI 14. KOLA Harrys - Gabetti	90:101
Arrigoni - Mercury	76:66
Emerson - Billy	74:70
Mecap - Perugina	99:75
Xerox - Chinamartini	105:90
Sinudyne - Scavolini	94:90
Canon - Antonini	70:69
LESTVICA
Emerson 24; Chinamartini, Antonini, Billy, Xerox, Canon, Sinudyne in Arrigoni 16; Gabetti 14; Perugina in Scovolini 12; Mercury 10; Harrys in Mecap 6.
PRIHODNJE KOLO (4. 2.) Xerox - Mercury; Antonini - Perugina Jeans; Arrigoni - Canon; Harrys - Scavolini; Sinudyne - Billy; Mecap - Chinamartini; Emerson -Gabetti.
MARKO
ATLETIKA
Ortisu kros v Latini
LATINA — Evropski prvak iz Prage na 5.000 m Venanzio Ortis je v nedeljo osvojil prvo mesto v krosu za trofejo «Casali pontini».
V	odsotnosti Franca Fave je bil Ortis skorajda brez konkurence, o-meniti treba pozitiven nastop Lui-gija Zarconeja, ki se je po daljši poškodbi spet udeležil atletskega tekmovanja.
V	ženski konkurenci je nemoteno osvojila prvo mesto Agnese Possa-mai.
Rono v slabi formi
PORTLAND (ZDA; - 4-kratni svetovni atletski prvak, Kenijec Henry Rono, je potrdil, da je trenutno v izredno slabi formi, saj je tudi v nedeljo na atletskem mitingu v Portlandu v teku na milji zasedel zadnje mesto, medtem ko je zmaga pripadla Američanu Rudyju Chapu.
Piacenza - Modena	1:0
Reggiana - Treviso	2:1
Spezia - Mantova	1:1
LESTVICA
Como 24; Reggiana 23; Novara 22; Triestina 21; Biellese 20; Parma 19; Piacenza 18; Forli 18; Juniocasale, Alessandria 17; Cremonese 16; Mantova 15; Spezia, Treviso, Padova 13; Lecco, Modena 11; Trento 10.
Cremonese, Triestina, Mantova, Forli, Trento, Spezia tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (4. 2.) Modena - Biellese; Trento - Forli; Como - Juniorcasale; Parma - Lecco; Alessandria - Padova, Novara - Piacenza; Spezia - Reggiana; Cremonese - Treviso; Mantova - Triestina.
NAMIZNI TENIS
Janžlč predsednik STSJ
BEOGRAD — Vlado Janžič, izvršni sekretar predsedništva CK ZKJ, je kot predstavnik Slovenije novi predsednik namiznoteniške zveze Jugoslavije (STSJ).
USTI NAD LABEM (ČSŠR) - 16-letna Jugoslovanka Gordana Per-kučin, lanska mladinska evropska podprvakinja v namiznem tenisu, je zmagovalka MP Češkoslovaške. V finalu je premagala sovjetsko pred-
ROKOMET
1. ITALIJANSKA LIGA
Cividinu novi točki Danes
z Železničarjem
Cividin — Bancoroma 29:19
(16:10)
CIVIDIN: Manzin, Curnbat, Sivini, Baroni, Pischianz 7, Pellegrini, An-dreašič 6, Pisani, Miljak 10, Gere-bizza, Scropetta 6, Bozzola.
Po začetnem vodstvu gostov s 4:2 so Miljak in tovariši prevzeli pobudo in tekme je bilo taikoj konec. V nadaljevanju so domačini i-grali dokaj akademsko, le za zabavo številnih navijačev. Miljak, Pischianz, Andreašič, Scropetta so se razigrali s streli iz vsake razdalje, tako da so tudi ostali soigralci in gostje le opazovali ekshibicijo štirih. škoda le, da Cividin ne zaigra tako dobro, ko je to res potrebno.
Danes s pričetkom ob 17.30 bodo Tržačani igrali prijateljsko mednarodno tekmo s sarajevskim Železničarjem, lanskoletnim državnim prvakom.
Nova priložnost torej za ogled vrhunskega rokometa v našem mestu.
AVTOMOBILIZEM
Huberti umrl
LANGRES (Francija) — Luksemburški pilot Norbert Huberti je v noči med soboto in nedeljo izgubil življenje v prometni nesreči v bližini Langresa. Huberti, ki se je vračal iz rallyja Montecarla, je u-trpel zlom lobanje in podlegel poškodbam v bolnišnici v tem mestu.
< > V	I—
Jadranovi mladinci (na sliki v tekmi s Hurlinghamom) so v nedeljo brez večjih težav premagali tudi skromno Stello Azzurro
stavnico Bakšutovo z gladkim 3:0.
KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Bor in Jadran uspešna
Košarkarji Stelle Azzurre izzivali jadraitovce - Važna zmaga »plavili*
Jadran — Stelia Azzurra 97:50 (49:21)
JADRAN: Daneu 12 (0:3), I. Ambrožič 2, B. Vitez 21 (1:2), Ban 22, I. Starc (k) 12 (2:5), Vdpi 5 (1:5), Ferluga 4, V. Sosič 6, Perini 13 (1:7).
SODNIK: Perisinotto in Fomasari Jadranovi košarkarji so v nedeljo premagali v četrtem kolu povratnega dela mladinskega prvenstva 1 z veliko lahkoto zadnjega v lestvici Stello Azzurro, vendar moramo takoj povedati, da je bila tekma, kljub veliki premoči slovenskih košarkarjev, nadvse groba in živčna in to po krivdi tržaških košarkarjev; ki so iz povsem nerazumljivih razlogov skušali provocirati naše igral-, ce na fizični obračun. Žal, jim je to tudi uspelo, saj je zelo negotovi sodnik Fornasari v 12. min. d.p. izključil igralca Stelle Azzurre Bru-sadina, ki je nešportno udaril Marka Bana in istočasno tudi jadranov-ca, ki je na udarec reagiral. Sedaj lahko pričakujemo enotedensko izključitev Bana in to lahko drago stane Jadrana, ki -bo v nedeljo igral zelo delikatni derbi z Borom tudi brez Prašlja, ki ima roko v mavcu.
O nedeljski tekmi naj povemo to, da je po visokem vodstvu Jadrana v začetku (31:6 v 10. min.) trener zvrstil na igrišče vse razpoložljive igralce in prav vsi so se izkazali, predvsem še David Perini, ki je bil požrtvovalen v obrambi in točen v napadu in Ivo Volpi, ki je dosegel dva lepa koša. Zelo dobro je zaigral končno tudi playmaker Pavel Ferluga, ki premaguje dolgo krizo, ki ga je pestila od začetka prvenstva.
Sergij Tavčar
Bor — Ferroviario 86:82 (43:35)
BOR: Trevisan z3 (7:11), Dovgan 8 (2:2), Male, Jančar, Mesesnel 1 (1:3), Udovič 6, Slobec 10 (4:7), Pellan 4, Race 21 (5:6), Kneipp (k) 13 (3:4).
SODNIKA: Gilleri in Klamert. Peto zaporedno zmago so borovci osvojili proti sicer skromni ekipi Ferroviaria. Z igro pa, ki smo jo Videli, še zdaleč niso zadovoljili, saj je bila dolgočasna, raztrgana in precej pasivna.
Začetek »plavih* je bil kot ponavadi nekoliko slab; kaj kmalu pa so se le zbudili in z uspešnejšim skokom pod košem le začeli igrati hekoliko bolje.
Z medlo igro. v kateri je bilo mnogo individualizma, pa so naši fantje. žal, nadaljevali še v drugem polčasu. Vodili so sicer vso tekmo, nekaj časa celo za 15 pik, kljub temu pa so proti koncu dokaj tvegali. Vodstvo pa so le obdržali in zmagali. Nekoliko boljšo igro s i v tej tekmi prikazala Kneipp in Slobec.
Meko
OSTALI IZIDI 11. KOLA Bor - Ferroviario	86:82
Hurlingham - Inter 1904	94:69
Servolana - Alabarda 79:73 Jadran - Stelia Azzurra 97:50 LESTVICA
Jadran in Hurlingham 20; Bor 14; Ferroviario 12; Alabarda in Servolana 8; Inter 1904 6; Stelia Azzurra 0.
PRIHODNJE KOLO Hurlingham - Servolana; Bor - Jadran (3. 2. ob 17.00 v Dolini); Ferroviario - Stelia Azzurra; Alabarda -Inter 1904.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Jadran — Cartaria Milje 133:64 (67:32)
JADRAN: Daneu 16 (6:8), I. Ambrožič 8 (2:6), B. Vitez 28 (0:1), Ban 13 (1:3), A. Sosič (k) 19 (1:1), M. Vitez 7 (1:5), E. Sosič 13 (3:6), I Starc 6, S. Ambrožič 4, Kraus 19 (1:1).
SODNIK: Spizzamiglio in Galante. «Osel gre le enkrat na led», pravi stari slovenski pregovor. Jadranovi košarkarji zato niso ponovili neo-
pravičljive napake, ko so prejšnjo soboto neverjetno izgubili proti šibki Stelli Azzurri z nepopolno postavo, in ob veliki meri podcenjevanja, marveč so proti zadnjeuvrščeni Cartarii iz Milj v zadnjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva zaigrali s polno paro in z veliko zbranostjo. Rezultat take igre ni mogel biti drug kot ta, da so najšibkejšo peterko prvenstva naravnost pregazili z rekordno razliko v koših.
Boris Vitez je na primer, v manj kot enem polčasu igre, dosegel 28 točk in tudi Edi Kraus je tokrat končno zaigral tako,,, J^qt bi vedno moral. Omenili' bi še sproščeno in točno igro kapetana Adrijana Sosiča in predvsem n,še visokega beka Evgena Daneva, ki je letos zelo napredoval.
Sergij Tavčar
Bor - DLF Dalia Via 77:69 (37:37)
BOR: Trevisan, Žerjal 19 (1:3), R. Kneipp, Ražem 6 (2:3), Parovel, Klobas 12, Race 4, Vatovec 12, Krečič 10 (2:3), B. Kneipp 14 (2:4).
PM: Bor 7:13, DLF 31:42.
PON: Race (35), Ražem (38) in Klobas (39).
ON: Bor 28, DLF 18.
SODNIKA: Modolo in Dalfovo (TS)
Borovci so ze nedeljsko zmago nad presenetljivim Ferroviariom dokazali, da so praktično popolnoma preboleli hudo krizo, ki jih je zajela decembra meseca. Ta je bila prav gotovo najlepša tekma, ki so jo naši fantje odigrali v letošnjem prvenstvu. Moramo pristaviti, da tudi tokrat so nastopili v okrnjeni postavi in sicer brez Korena, ki je bil v zadnjih tekmah eden izmed najboljših centrov Borove peterke.
Prva polovica tekme se je v glavnem odvijala na izenačeni ravni. V 12. minuti so sicer «plavi» vodili s 27:19, tedaj pa sta sodnika dosodila Klobasu četrti osebni prekršek in tako so morali borovci odigrali sedem minut brez enega izmed svojih najboljših višjih igralcev.
Poleg odličnega Žerjala je treba tudi omeniti učinkovito delo Klobasa v obrambi (igral je ves drugi polčas s štirimi osebnimi napakami) in dragoceno igro Bruna Kneippa
'<» j
in Krečiča v zaključnih in tudi odločilnih minutah srečanja.
-fp-
OSTALI IZIDI 9. KOLA
Jeans - Grandi Motori	61:58
CUS - Barcolana	78:72
Stelia Azzurra - Scoglietto 65:66 •LESTVICA
Jadran 16; Jeans Corner 14; Bor, Ferroviario in Scoglietto 12; Grandi Motori 8; CUS in Barcolana 6; Stelia Azzurra 4; Cartaria 0.
PRIHODNJE KOLO
Jadran - Barcolana (17. 2. ob 17.30 v Dolini); Jeans Corner - Stelia Azzurra; Scoglietto - Cartarig; -Bor -! Grandi Motori (18.'L ob ll.Ot) v lini); CUS - Ferroviario.
..1 SIICOI3 'JSUUI'1 OS Ar
V PRVENSTVU KADETOV
Spet poraz Doma
Grado — Dom	105:80
DOM: Košuta 7; Dornik 23; Wal-tritsch; Merrriolja 2; Vižintin; Can-telli 7; Sancin 7; Klanjšček 26; Devetak 10.
V Gradežu so se naši fantje spoprijeli z domačo ekipo in odšli z igrišča poraženi. Igra se je odvijala hitro. Bili smo priča lepim akcijam. Peterka iz Gradeža je v prvem polčasu nadoknadila zamujeno predvsem po zaslugi. hitrih protinapadov. Tudi .domovci so izvajali dinamično igro s protinapadi, vendar jih je conska oDramba domače peterke pogosto spravljala v težave.
Drugi polčas se je odvijal drugače. V sedmi minuti je moral zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče Devetak. Čeprav bi lahko izgledalo, da so domovci odtlej popuščali, ni bilo tako. Prav nasprotno: skoraj oblegali so nasprotnikov koš, v u-panju, da bodo nadoknadili zamujeno. Vendar jim to ni uspelo.
Vzrokov za poraz je več: nerazpoloženost Devetaka (le deset točk), slaba tla igrišča (domovcem je na ploščicah večkrat zdrsnilo) in ne nazadnje nizka temperatura. Prikazana igra je zadovoljila; čutiti je, da ekipa napreduje, vendar se je še drži smola.
Igor Košuta
CIKLOKROS
SP PROFESIONALCEV
Švicar Zweifel zopet najboljši
SACCOLONGO (Padova) - Švicar Albert Zweifel je četrto leto zaporedoma osvojil svetovni naslov v ciklokrosu za profesionalce. V nedeljo je namreč na svetovnem Prvenstvu v tej disciplini, ki je bil® na sporedu v Saccolongu, po predvidevanju osvojil prvo mesto. N* splošno lahko rečemo, da je švicarska reprezentanca potrdila, da trenutno nima konkurence, saj so zadnjem krogu bili na prvih treh mestih le Švicarji (Peter Frisch' knech je moral odstopiti malo pr«® ciljem zaradi poškodbe na nogi). j® so potem na koncu uvrstili kar Štih kolesarje na prvih šest mest. Belgijca Vermčire in Teugels, ki st® bila na koncu 3. oz. 4., sta bila edina, ki sta se enakovredno zoperstavila Zvveiflu in tovarišem. Italijani ski kolesarji so v nedeljo pripravi*1 svojim domačim navijačem deln® razočaranje, saj niso posegli P® prvih mestih. Najboljši je bil Fat®' to, ki je na cilj dospel 9. Marsikd® je verjetno po zmagi Di Tana me® amaterji pričakoval, da se bo tu®1 med profesionalci zgodil isti čude*' a ni bjlo tako. Naj povemo, da j® trenutno profesionalcev v tej disciplini v Italiji izredno malo in j* zato tudi kvaliteta zelo nizka.
VRSTNI RED
1.	Zvveifel (švi.), 1’28"33
(poprečna hitrost 14,239 na uro)!
2.	Blaser (Švi.) po 4’03”
3.	Vermeire (Bel.) po 8’21”
4.	Teugels (Bel.) po 9’27"
5.	Lienhard (Švi.) po 10’33”
Ascoli -	Napoli	X
Atalanta	-	Catanzaro	2
Avellino	-	Milan	t
Fiorentina - Torino	X
Inter - Bologna	X
Juventus - Lazio	1
LR Vicenza - Perugia	X
Roma - Verona	1
Cagliari - Foggia	X
Palermo - Udinese Pescara	-	Sambenedettese 1
Imperia - Montecatini Casertana - Siracusa	1
KVOTE
13 - 112.826.500 lir 12 — 3.288.300 lir
>
JUTRI
31. JANUARJA
ZAPADE ROK ZA PLAČILO TELEVIZIJSKE NAROČNINE BREZ DODATNIH KAZNI,
KI JIH PREDVIDEVA ZAKON
(ZAK. ŠT. 90 Z DNE 31. 3. 77)
f!
VSOTE ZA VPLAČATI PRI POŠTNIH URADIH DO 31. JANUARJA:
NAROČNINA ZA ČRNO-BELO TV LIR 26.170
NAROČNINA LIR 52.345
ZA BARVNO TV
RAI
RADIOTELEVISIONE ITALIANA
9 PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
30. januarja 1979
SMUČANJE
PO GARMISCH-PARTENKIRCHNU
Stenmark zaostal
Švicar Liischer ima pred njim po dvojni zmagi v GA-PA na lestvici za SP že 38 točk naskoka
GARMISCH - PARTENKIRCHEN 7" Vse kaže, da se je Stenmark le-„ res dokončno poslovil od svetovji3 pokala. Kaj prida možnosti mu ,lc|er (po spremembi tekmovalnih °ločil) že prej niso pripisovali, to-,a. njegovemu glavnemu tekmecu uscherju je v nedeljo uspel veliki iljU dokaj nepričakovano je zma-“al V slalomu (njegova prva zma-®a v letošnjem SP) in ker je obe-etn osvojil tudi 1. mesto v kombi-an>ji je zbral skupno kar 38 točk ee od Šveda. M^rda pa ne bo <> lovli H'*-', Pri tem, saj bi se prav a»ko zgodilo, da se'bo moral Sten: (nsrk otepati še Wenzla, ki zaosta-Ja za nt'm *e za 13 točk.
Med Italijani se je v nedeljo naj-™je odrezal Gros; do točk za SP Ra.Je prispel tokrat tudi Jugoslovan
aj- Zelo dobro 13. mesto je do-bl1 tudi Strel.
Lestvica slaloma: r Liischer (švi.)
“• Mahre (ZDA) f Popangelov (Bol.)
\ Stenmark (Šve.)
I Gnos (It.)
?• wenzel (Liecht.)
I Thoni (It.) q Križaj (Jug.)
Luthy (švi.) i, ?nn (Av.)
Mahre (ZDA)
"• Jakobsson (Šve.)
Ortner (Av.)
15 .^rol (Jug.)
Woerndl (ZRN)
,5' Johannessen (Nor.) i« AeHig (švi.) o' Hardy (Fr.)
6. Steiner (Av.)	28
7. Zeman (ČSSR)	18
8i Planck (It.) in	
S. Mahre (ZDA)	14
10. Thoni (It.)	12
Bachleda (Polj.)
Grauber (Av.)
Lestvica kombinacije:
1’26”11 1’26’'14 V26"26 1’2S”76 I’27”10 1’27”15 1'27”22 1’27’’79 1’28”34 1’28”67 1’28”78 1’29”53 1’29”58 1’29”58 1'29”59 i'29"71 J '29”72 1’29"87 1’30’Tl 1'30”57
1- Liischer (Švi.)
P- Mahre (ZDA) ?■ Wenzel (Liecht.) J- Gros (It.)
*' Stock (Av.)
S- s- Mahre (ZDA) '■ Zeman (ČSSR)
I P'anck (It.)
- • Stap’eton (ZDA)
In „ r era izu/u	i.
u' Gasienica - Ciaptak (Pelj-
1.420,80
1.427,35
1.433,58
1.448,49
1.448,92
1.452,87
1.472,37
1.477,63
1.482,79
1.483,53
ska)
Lestvica za SP: i' Luscher (švi)
, Stenmark (šve.)
7 Wenzel (Liecht.)
2' P- Mahre (ZDA)
“ Gros (It.)
, stock (Av.)
'■ Neureuther (ZRN) l MUUer (švi.)
Pead (Kan.)
. Lestvica kombinacije za SP:
-• Wenzel (Liecht.)
, Liischer (švi.) •"nnu.. -S' P- Mahre (ZDA) j- Gros (It.) g- Stock (Av.)
173
135
122
106
77
71
65
61
60
Naslednje tekmovanje za ' SP bo v Villarsu v Švici, nato pa bodo tekmovalci nastopili še na Češkoslovaškem, v Skandinaviji, v ZDA in na Japonskem.
Na zadnjih treh tekmovanjih v vsaki discip’ini bodo podelili točke za SP vsem tekmovalcem, ki se bo-d«' iivrnMM na prvih 20 m*st.
BOKS
ZL A — SZ 6:5
LAS VEGAS — Amaterska boksarska reprezentanca ZDA je v nedeljo premagala reprezentanco SZ s skupnim izidom 6:5.
SALERNO — V dvoboju za italijanski boksarski naslov welter kategorije je Moiesini v osmem krogu premagai s k,o. domačina Seto.
SMUČANJE
V NEDELJO NA ZONCOLANU
Slabo vreme zagodilo našim smučarjem
Drugo društveno smučarsko prvenstvo SPDT, ki bi se moralo odvijati preteklo nedeljo v Ravasclet-tu oziroma na Zoncolanu, je odpadlo zaradi zelo slabih vremenskih razmer.
Komaj so namreč naši smučarji prispeli v Ravascletto jih je zajel dež, vodstvo SPDT pa je skupno s smučarskimi učitelji iz Ravascletta odločilo, da se tekmovanje preloži na kasnejši datum, katerega bomo seveda še javili. Kmalu po prihodu avtobusov so iz varnostnih razlogov vse vlečnice celo ustavili.
Po petih nedeljah lepega vremena, ko se je odvijal smučarski tečaj SPDT, torej vreme tokrat ni bilo naklonjeno, vendar pa je vodstvo SPDT takoj priredilo v restavraciji «Alla pace alpinas družabnost, na kateri so se končno tečajniki med seboj dodobra spoznali, saj so se pogovorili, peli in plesali. Na tej družabnosti je ravnatelj smučarske šole iz Ravascletta podelil vsem tečajnikom srebrne oz._ zlate zvezdice, odvisno seveda od smučarskega znanja posameznika.
Povratek v Trst je bil v popoldanskih urah.
D. J.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
Juventina v nedeljo zapravila priložnost
V zaključnem delu tekme se ji je izmuznila iz rok zmaga nad Italo
Juventina — Itala	1:1
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Zin, Mikluš, Čevdek, Medeot, Pani-co, Devetak, Radikon, Lepore, Go-mišček.
ITALA: Sonson, Perco, Lorenzon, Marega I., Mamiassi, Pitta, Marega II., Minen (Papparella), Anzolin, Ca-landra, Miniussi.
STRELCA: v 16. min. d.p. Radi-kpn, v 38. min. Lorenzon.
SODNIK: Orsini iz Trsta.
Juventina je v nedeljo na domačih tleh zapravila izredno priložnost, da bi v tem prvenstvu slavila svojo drugo- zmago. Spessotovi varovanci so namreč zaigrali odločno bolje od gostov in to še posebno v drugem polčasu, ko so ustvarili več dobrih priložnosti za zadetek.
Kljub slabemu igrišču (zaradi ©• bilnega deževja) je bila igra v prvem polčasu dobra. Ekipi pa sta v
HiMifiiiiiliininiiiiiiiiiiiiiMiiitiiHiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiUiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
V ŽENSKI C LIGI
Prva letošnja zmaga Sloge
Sokol v slovenskem derbiju naraščajnic premagal Kontovel - V 3. moški diviziji spet uspeh Juventine
Sloga —■ Bolzano	3:2
(15:8, 9:15, 15:5, 13:15, 15:3)
SLOGA: Čuk, Mire, Suzana in Neva Grgič, Gulič, Hrovatin, Milena in Ticijana Križmančič, Milič, Ražem.
BOLZANO: Zampieri, Andreatta, Rossi, Mellina, Rubbo, Minati, Mar-chetti, Libori, Kuska, Masci.
V tem kolu so slogašice končno le prišle do svoje prve letošnje zmage, ko so na domačem igrišču odpravile Bolzano. Obe ekipi sta pred tem srečanjem delili zadnje mesto na lestvici in bili brez točk. Bolzano pa kljub temu ni tako slaba ekipa, kot kaže njegova uvrstitev. Igralke so sicer mlade, vendar zelo borbene.
Sloga je bila pred to tekmo psihično zelo obremenjena, saj so i-gralke vedele, da morajo zmagati za vsako ceno. Zato. je .bllh, tudi njihova odbojka nekoliko slabša od tiste, ki jo slogašice , znajo predvajati, saj so igralke stopile na igrišče z vejiko mero treme.
Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, saj sta se obe šesterki za-
Pfvenstvu naraščajnic sta se na Proseku pomerila Sokol in Kontovel
vedali njene važnosti. Zato pa je v vseh setih prevladoval izreden ago-nizem, ki je dal privlačnost tudi igri.
Sloga je z učinkovito igro osvojila prvi set, v drugem so bile boljše bocenske igralke, tretji pa je zopet pripadel domačinkam. V četrtem je bila v začetku sicer boljša Sloga, vendar so jo v nadaljevanju povsem zmedli izredno močni in u-činkoviti servisi nasprotnic. Treba je bilo tako odigrati še odločilni, peti set, v katerem so bile naše igralke občutno boljše in so tako tudi zasluženo osvojile svojo letošnjo prvo zmago.
Upajmo, da bo ta uspeh dal naši ekipi novega elana za bodoče u-spešne nastope.
INKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Spilimbergo — Kontovel 0:3 (3:15, 0:15, 7:15)
KONTOVEL: Cibic Vallea, Štoka, Čemjava, Rupel, Ban, Daneu, Ci-bic Tatjana.
SODNIK: Fagotto.
Kontovelke so pospravile drugi zaporedni par točk. Zmagale so namreč v tekmi z zelo skromno ekipo iz Spilimberga. Tekma je bila selo dolgočasna in na nizki kakovostni ravni. Domačinke namreč niso bile dorasle Kontovelkam. Te pa so v slabi uri igre srečanje z veliko lahkoto osvojile.
Še opazka na račun domače publike, ki se je vedla zelo nešportno.
Jutri čaka naša dekleta zelo težka zunanja tekma v Krminu, kjer se bodo pomerila z Libertasom.
H. L.
3. MOŠKA DIVIZIJA Juventina — Fides (Gradež) 3:0 (15:13, 15:12, 17:15)
JUVENTINA: Mucič David, Cor-va Sandro, Marchi Lado, Brešan Milan, Marušič Edvard, Golob Edi, Faganel Renzo.
FIDES: Simona Stefanoil, Abeti-ni Lorenzo, Castelli Roberto, Cor-battonello Giovanni, Di Mercurio Alessandro, Gasparetti Alessandro, Gordini Roberto, Tarlao Piergior-gio, Verginella Paolo, Trevisan Sandro.
Odbojkarji Juventine, so uspešno premagali tudi drugo oviro v letošnjem prvenstvu. Tekma je bila zanimiva, saj sta bili ekipi na enaki ravni, vendar se štandrežci niti tokrat niso pustili presenetiti.
Juventina se je zelo dobro izkazala, igra je bila prijetna, napadalne akcije so bile zelo dobro povezane. Pri obrambi pa so bile vidne nekatere pomanjkljivosti.
Ekipa iz Gradeža ni igrala slabo. Zlasti v obrambi, kjer je imela dober blok. Napada pa ni znala izkoristiti.
V	prvih dveh setih so bili štandrežci nekoliko boljši. Najbolj izenačen je bil tretji set. Prva je povedla ekipa iz Gradeža in kazalo je, da ji bo uspelo presenetiti štan-drežce. Juventina pa je prevzela pobudo ponovno v svoje roke. V zadnjih trenutkih igre je izenačila in nato osvojila zadnji set ter drugo zaporedno zmago na tem prvenstvu.
Po prvih dveh uspešnih nastopih so torej štandrežci dokazali, da znajo zaigrati umirjeno in solidno.
Naslednjo tekmo bo Juventina i-grala v gosteh, v soboto, 3. febr.
M. E.
NARAŠČAJNICE Kontovel — Sokol	1:2
(14:16, 15:11, 13:15)
KONTOVEL: Peric, Pertot, Regent, Guštin, Nadja Menegatti, Cer-noli, Vallea Cibic, Karmen Menegatti, Štoka, Starc.
SOKOL: Caharija, Milič, Pertot, Gulič, Milič, Roi, Legiša.
SODNIK: Iacobucci.
V	drugi tekmi naraščajniškega pr-
venstva so Nabrežinke po zelo izenačeni in borbeni tekmi premagale Kontovelke. Za nekatere igralke domačega kluba je bil to krstni nastop. Kljub temu, da so bile v začetku še precej prestrašene in v zadregi, so se kaj kmalu otresle začetniške treme in so zaigrale povsem sproščeno. K:	pa je še naj-
bolj razveseljivo, je navdušenje, ki so ga igralke pokazale. S takim navdušenjem (in seveda s pogostejšimi treningi, saj trenirajo samo enkrat tedensko) tudi rezultati ne bi smeli izostati.
Kar se tiče tekme same, je ta bila zelo zanimiva, saj so se morale Nabrežinke pošteno potruditi, da so strle žilav odpor domačink.
H. L.
DEKLICE
Danes ob 20. uri bo na Proseku v šolski telovadnici finalna tekma deklic med Kontovelom in Bregom.
V četrtek pa se bosta ekipi zopet srečali v Dolini.
tem delu srečanja igrali pretežno na sredini igrišča in le redkokdaj so domačini opravili kak napad.
V drugem polčasu pa so juventin-ci startali na vse ali nič. Pričeli so z napadalno igro, ki je že v prvih minutah spravila v zadrego Son-sona in tovariše. Prizadevanja Štan-drežcev pa so se uresničila v 16. minuti, ko je Radikon dobro izko-
Obilno deževje, ki je povzročilo precej škode tudi na Goriškem, je v nedeljo preprečilo, da bi se 18. kolo 2. AL normalno izteklo. Zaradi namočenih in blatnih igrišč so namreč preložili 5 od 8 srečanj. I-grali so namreč samo v Štan-drežu, Moraru in Seveglianu.
Vodeči Sevegliano je pred domačim občinstvom slavil svojo 12. zmago in s tem še utrdil svoje prvo mesto m lestvici. Sedaj ima namreč 3 točke prednosti pred Romano, ki pa ima tekmo manj.
Na dnu lestvice je položaj Juventine, kjub nedeljskemu remiju, še vedno kritičen, tako da je Standrežcem težko napovedati boljšo bodočnost. V ekipi pa smo v zadnjih tekmah le nekaj opazili: igrajo namreč bolj samozavestno in odločno, kar bo ekipi vsekakor veliko pomagalo v njenem boju proti izpadu.
IZIDI 18. KOLA Juventina - Itala	1:1
Moraro - Terzo	1:1
Sevegliano - Torre	1:0
(Ostale tekme so bile odgodene)
LESTVICA
Sevegliano 27; Romana 24; Moraro 23; Torriana, Fiumicel-lo, Itala 22; Stanranzano, Ter-zo 18; Pro Romans 17; Villesse, Torre 15; Malisana, Ruda 14; Juventina 9; Aiello 8; Audax 6. PARI PRIHODNJEGA KOLA
Staranzano - Torriana; Itala -Ruda; Aiello - Juventina; Terzo - Audax; Torre - Romana; Pro Romans - Sevegliano; Fiu-micello - Moraro; Malisana -Villesse.	(pr)
NOGOMET
V 3. AL NA GORIŠKEM
Mladost odpravila vodečo Pro Farro
Sovodnje izenačile v zelo razburljivem srečanju
Mladost — Pro Farra 2:1 (0:0)
MLADOST: A. Gergolet, D. Gergo-let, Pahor, Barbana, Frandolič, Rosin, K. Ferfolja, Šuligoj, G. Ferfo-lja, Ferletič, M. Gergolet (80. min. Gellini).
PRO FARRA: G. Spessot, Zampar, Blason, Donda, L. Spessot, Pellizon, Visintin, Disegna, Beltramini, Bres-san, Radovcich.
STRELCI: v 55. min. in 68. min. Gabrijel Ferfolja, v 84. min. Radovcich.
Mladost je na domačih tleh odpravila vodečo Pro Farro, ki je doživela prvi poraz v tem prvenstvu. Že od začetka je bilo opaziti terensko premoč domačinov. Ti so s hitro in učinkovito igro spravili v nevarnost obrambo gostov. Lepo priložnost je imel v 18. min. Karel Ferfolja, ki se je po osebni akciji sam predstavil pred vratarjem, toda njegov strel je ubranil vratar. Po tej priložnosti so naši fantje skušali za vsako ceno priti do zadetka. Gostje pa so redkokdaj spravili v nevarnost domačo obrambo.
V 55. minuti je Gabrijel Ferfolja po osebni akciji ukanil vratarja go-
stov. V 68. min. je Gabrijel Ferfolja izkoristil dobro podajo in vdrugič zatresel nasprotnikovo mrežo. V 80. min. je prišlo do menjave v taboru Mladosti. Poškodovanega M. Gergo-leta je zamenjal branilec Gellini. ta je s svojim vstopom ojačil obrambo, štiri minute kasneje pa je Radovcich izkoristil nesporazum domačih branilcev in premagal domačega vratarja.
Tekma se je zaključila ob navdu-
šenju domačih navijačev. Za ta u-speh moramo pohvaliti celotno ekipo.
D. GERGOLET
Sovodnje — Brazzanese 2:2
SOVODNJE: Petejan R.. Florenin, Ferfolja, Bagon, Kovic, Vižintin, Petejan E., Musolin, Butkovič, Marson, Frandolič (v d.p. Costantini).
BRAZZANESE: Nicolausig, Nada-lutti, Roldo, Tuni, Borraccia, Buiatti, Scrignaro, Dibarbora, Visintin P., Dibarbora, Lo Presti.
STRELCI: v d.p. v 25. min. Vi-sintini P., v 32. min. Dibarbora, v 38. min. Tuni (avtogol), v 42. min. Florenin.
Na razmočenem sovodenjskem i-
ristil prosti strel Leporeja. Po golu so se »belo-rdečim* ponudile še številne priložnosti za zadetek. Gradiščanska obramba pa se je vedno rešila v zadnjem trenutku. Ko je že vse kazalo, da bodo štandrežci'končno slavili svojo drugo zmago, je branilec Lorenzon z glavo ukanil Plesničarja in prislužil svoji ekipi dragoceno točko.
(pr)
grišču sta se nasprotnika »prijateljsko* sporazumela za neoiločen izid. Tekma prav gotovo ni bila na visoki tehnični ravni, toda v zameno je bila polna presenečenj in razburljivih trenutkov.
V prvem polčasu so Sovodenjci zapravili celo kopico dobrih priložnosti, a tudj gostje se niso nič bolje odrezali. Vendar je prav Brazzanese v 25. min. drugega polčasa prvi prišel v vodstvo, ko je Vis;ntin P. z lepim sLelcm, z roba kazenskega prostora, premagal sovodenjske, a vratarja. Komaj tri minute kasneje je Forfolja v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil nasprotnika in tudi sam ostal lažje poškodovan. Za domače moštvo je bil to seveda kritičen trenutek, saj je VaJle že prej izkoristil zamenjavo. Pete anu je sicer uspelo ubraniti enajstmetrovko, toda gol je bil samo odložen; že v 32. min. je namreč Dibarbora drugič zatresel sovodenjsko mrežo.
Brez velikega prepričanja so domačini skušali reagirati, toda čisto slučajno so prišli do zadetka: Marson je poslal v kazenski prostor lep prediožek, na žogo se je prvi pognal Tuni, ki pa je nerodno zadel lastna vrata. Gol je Sovodenjce osvestil, začeli so napadati z večjo odločnostjo in Uk pred koncem jim je uspelo celo izenačiU s Floreninoim, ki se je tako vnovič izkazal kot najuspešnejši strelec domačega moštva, (df)
SMUČARSKI TEK
Zmaga Finca na «marcialongi»
32-letni Finec Jorma Kinnunen je osvojil letošnjo 8. smarcialdrgo* v Cavaleseju, katere proga je merila 70 km. Nastopilo je več tisoč teka-: čev, med katerimi tudi 300 žensk. LESTVICA
1.	Kinnunen (Fin.)
2.	Kapeller (Av.)
3.	De Zolt (It.)
4.	Sadtonen (Fin.)
5.	Kuosko (Šve.)
6.	Ripatti (Fin.)
7.	Tomi (Fin.)
8.	Groehn (Fin.)
9.	Virtanen (Fin.)
10.	Andersson (Šve.)
4.19'OT
4.20’51’*
4.21T9”
4.22'42”
4.23’42”
4.24'52”
4.25’38"
4.25'43”
4.25’54”
4.26T5”
ODBOJKA
Borovec Klobas je ubranil svoj koš pred nevarnostjo med tekmo s Ferroviariom
niiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiitiiiimmNiiiiiiiiiiMtMiifniiimtMiiHiin
NAMIZNI TENIS
PO ZMAGI V PRATU
Drevi v Gorici:
Dom — Solaris
Danes bodo v Gorici odigrali zaostalo odbojkarsko srečanje drugega kola 2. moške divizije, med go-riškim Deanom ter tržaško šesterko Solaris.
Solaris spada med najboljše še. sterke letošnjega prvenstva 2. MD, zato naloga belo-rdečih goriških fantov ne bo lahka. Toda Dom bo po sobotni prvi zmagi v letošnjih nastopih proti AGI iz Gorice hotel na vsak način doseči, da bi ta par točk ostal v Gorici. Tekma Dom - Solaris bo v občinski telovadnici v Ločniku (pri Gorici), s pričetkom ob 21. uri.
I. K.
Miličeva praktična že prvakinja
Za dokončno osvojitev naslova državne prvakinje ji zdaj zadostuje že uvrstitev v polfinale zaključnega državnega turnirja
Na državnem namiznoteniškem turnirju v Pratu je v absolutni ženski kategoriji odigrala vodilno vlogo igralka Krasa Sonja Milič, ki je z veliko lahkoto odpravila vse svoje tekmice in prepričljivo zasedla končno prvo mesto. Z gladkim 3:0 je premagala Santifallerjevo, Ame-jevo, Strinovo in Mauriellovo. Njeni najnevarnejši nasprotnici Bevi-lacqua in La Gioia sta izpadli že v četrtfinalu.
Po tej zmagi je Miličeva utrdila svoje vodstvo po točkah in ima dejansko že v žepu naslov državne prvakinje.
Letos je namreč namiznoteniška zveza uvedla nov sistem, ker točkuje tri najboljše nastope na državnih turnirjih. Miličeva je zabeležila tri zmage in ima torej maksimalno motno število točk, njeni tekmici
Bevilacqua in La Gioia pa sta bili le enkrat uspešni in tako občutno zaostajata.
Sedaj bo na sporedu le še zaključni turnir najboljših igralk na katerem bo točkovanje za 50 odst. višje kot na dosedanjih turnirjih. Miličevi bi za osvojitev državnega naslova zadostovala uvrstitev v polfinale.
V Pratu so v kategoriji tretjeka-tegomic nastopile tudi Alenka Furlan, Darma Purič, Anica Rebula, Damjana Sedmak in Nataša Škrk, medtem ko se zaradi bolezni niso mogle udeležiti tekmovanja sestri Doljak in Škrljeva. Mlade Kraševke so zaigrale na višini svojih možnosti in so se prebile do drugega kola, kjer pa so klonile objektivno močnejšim nasprotnicam.
Ta nastop pa je bil zanje nedvomno zelo koristen, saj so si dekleta nabrala novih tekmovalnih izkušenj.
B. S.
KOLESARSTVO
NICA — Veteran Felice Gimondi je skupaj z rojakom Ricciardijem zmagal na kolesarski dirki za dvojice v tem mestu. Italijana sta na cilju prehitela Francoza Lanterija in Šveda Nilssona.
KOŠARKA
Kljub porazu Dom zadovoljil
TOTIP odpovedan
Ker je na italijanskih hipodromih zbolelo za influenco veliko število konj, v nedeljo ne bo konjske stave TOTIP.
Na sporedu bo ponovno 11. februarja.
Pom — Dom 108:101 (54:32)
DOM: Mauro Dornik 19, Nanut 1, Semolič 42, Prinčič 2, čubej 4, Hvalič 30, Ugo Dornik 3, Devetak, Kont in Bresciani.
V zadnjem kolu prvega dela letošnjega promocijskega prvenstva sta se v soboto spoprijeli ekipi domačega Doma in Pom iz Tržiča. Pom je izredni solidna ekipa, saj je v devetih odigranih kolih le dvakrat izgubila. Malo bi manjkalo, da bi iz Gorice odšla praznik rok, saj je našim fantom le za las ušla zmaga. Srečanje Je bilo izredno razburljivo, za veliko napetost pa sta poskrbela še oba sodnika, ki sploh nista bila kos svoji nalogi. Naše igralce sta oškodovala v tolikšni meri, da je pravi čudež, če so naši fantje kljub vsemu nudili nasprotniku tak odpor. Omenimo lahko izredno lahkotno in neutemeljeno žvižganje, kar je spravilo na klop zaradi petih osebnih napak kar pet domovcev.
!
i
i
i
i
I
ŠVARA

ŽALOSTNI IN VESELI SPOMINI IZ TEŽKIH ČASOV
vmmmm:-
■■mm-.
Si
I
Si
Š!
Si
6.
^ Sellano je lepa in zelo čista vas v pokrajini Perugia. ^ na 940 m nadmorske višine, takrat je imela občino, p Pnišče, lekarno, otroški vrtec in triletno osnovno šolo.
peljal sem se z avtobusom okoli sedmih zvečer 17. ja-pUarja 1942. Bil je hud mraz in kak meter snega. Dva dni j/6j sem prišel v Foltgno, kjer sem dobil ukaz, da se daTani iaviti na kvesturi v Perugi, kjer bom dobil na-navodila. Slučaj je nanesel, da je bil tega dne aznik in kvestura zaprta. Nisem vedel kaj storiti. Ko j 0:1 srečal nekega karabinjerja, in mu povedal, da sem Trsta, je rekel: «Purtroppo. 11 c’č ancora del marcio.» hlibog, tam je še dosti gnilega). Samo pomilovalno sem ^ Pogledal in šel z njim. Ko sem prišel pred karabi-lerskega oficirja in mu povedal o svoji zadevi ter da je , a kvesturi zaprto, me je nagnal, rekoč. »Pojdite kamor k°čete, če delamo mi, naj delajo tudi tisti gospodiči.* sem prenočišče in se drugi dan javil na kvesturi, oslali so me v že omenjeni Sellano. Javil sem se na ^Pi in spravil oblastnike v zadrego, ker jim ni nihče
najavil mojega prihoda. Občinski paznik me je potem peljal v gostilno s prenočiščem in jim rekel, naj mi dajo jesti in sobo na račun občine, dokler ne bodo dobili nadaljnjih navodil od kvesture. Z istim avtobusom so prišle tudi učiteljice, ki so učile v okoliških vaseh. Vrnile so se z novoletnih počitnic. Zdi se mi, da jih je bilo pet. V okoliških vaseh so imeli samo en razred osnovne šole, v Sellanu pa tri razrede; kdor je hotel naprej, je moral v 24 km oddaljeni Foligno ali 35 km oddaljeno Perugio. Tisto noč so učiteljice prespale v Sellanu in šle drugi dan naprej. V isti gostilni — imenovali so jo «albergo» — so stanovali še zdravnik, veterinar in učitelj, tako da je bila tam tisti večer prava gneča. Vse je zanimalo, zakaj sem interniran. Ko sem povedal, da sem Slovenec in da sem učil v cerkvi slovensko petje itd., so bili z mano vsi zelo pr^azni. Po zelo dobri večerji smo ostali še skupaj in se pogovarjali skoraj do polnoči. Ko smo skuhali še moj čaj, sem se z učiteljicami prijazno pozdravil in odšel spat, potem ko mi je «prete» (taka lesena priprava s kozico oglja) segrel posteljo. Drugi dan sem vstal okoli devetih. Na mizi me je čakal zajtrk, nakar sem šel malo po vasi. Blizu cerkve sem srečal nuni, ki sta me prijazno pozdravili z «buon giorno professore!*. Odzdravil sem misleč, da so me zamenjale s kom drugim. Ko sem se vračal, sta pravkar prišli iz cerkve in me spet pozdravili kot prej. Pri kosilu sem povedal, da so me nune gotovo zamenjale, pa je učitelj dejal: «Niso vas zamenjale. Jaz sem jim povedal, da ste organist, pa so že rekle, da vas bodo vprašale, če bi orglal v cerkvi.«
Po pravici povedano sem si prav želel, da bi po dveh letih in treh mesecih zopet položil roke na manual. Se bolj pa sem bil vesel vesti, da imajo v otroškem vrtcu
dober klavir. Na občini sem vprašal, če bi lahko kaj zaslužil, ker sem elektromehanik, in že čez nekaj dni je prišlo iz Perugie dovoljenje za delo. Popravljal sem vse, od radia do zvončkov po hišah; potem so me vprašali še za orglanje v cerkvi in da bi učil peti okoli 30 deklet. Ko sem to sprejel, sem že čez nekaj dni začel z vajami za velikonočne praznike.
Prišla je velika noč. Na kor sem prišel malo prej in čakal na dekleta in nune. Ko sem videl, da ni nikogar, sem šel pogledat v cerkev in glej: vse so bile pod korom. Ko sem vprašal, zakaj ne pridejo na kor, mi je nuna prednica odgovorila, da ne smejo na kor, če orgla moški in da morajo zato peti v cerkvi. Nisem utegnil ugovarjati, ker se je maša začela in sem moral k orglam, četudi so pele enoglasno, v gregorjanskem stilu, me pevke niso slišale, če sem orglal tiho, če sem orglal močneje pa jih nisem slišal jaz.
Drugi dan sem se uprl in nisem hotel orglat, če ne pustijo pevk na kor. Ker je bila nuna prednica precej naprednejša od osemdesetletnega župnika, je pripeljala dekleta na kor in jih že prej naučila, da se pripognejo in skrijejo, da jih ne bi videl župnik, kadar se obrne. Župnik me je povabil na kosilo in ko sem mu dejal, da se pri nas poje v cerkvah v mešanem zboru, mi je odgovoril, da nismo kristjani, ali pa da lažem. Ker sem potem odpovedal orglanje, so šle nune v Spoleto k škofu. Ta jim je dal dovoljenje pod pogojem, da so dekleta vsaj meter od mene in vmes na vsako stran po ena nuna. Neke nedelje so oddajali po radiu iz prestolnice v Rimu mašo, kjer je pel mešan zbor. Tedaj sem šel k župniku, mu to povedal in ga prosil, naj odpre radio. Odgovoril mi je, da mu ni treba odpirati radia, ker to
ne more biti res, medtem pa so nune z zanimanjem prvič poslušale petje mešanega zbora. Ker sem poznal dosti naših cerkvnih pesmi, sem spisal note in nune so mi dale knjigo z besedilom italijanskih pesmi in ta besedila sem napisal pod naše skladbe. Začel sem jih učiti dvoglasno, kar je bilo za njih nekaj novega, a župnik se je celo temu nekaj časa upiral, končno pa je dvoglasno petje navdušilo tudi njega. Gotovo je potem poslušal tudi maše iz Rima. Že za božične praznike sem naučil Vodopivčevo mašo «Na čast svetogorski kraljici* in to dvoglasno. Tudi božične in kasneje velikonočne pesmi so bile naše in so jim zelo ugajale. Naučil sem orglati tudi neko dekle, vedno v navzočnosti nune. Ko sva bila pred desetimi leti z ženo na obisku v Sellanu so nama povedali, da še vedno pojejo pesmi, katere sem jih jaz naučil.
V gostilni kjer sem stanoval, je bila petčlanska družina: oče, zelo brihten človek, mati dobra in prijazna, okoli šestdeset let stara, hči učiteljica in dva sinova, eden z osemletko, drugi še študent.
Nekega popoldne sem bil sam z gospodinjo, pa me je nagovorila: »Gospod Švara, rada bi vedela, zakaj nas sovražite kljub temu, da smo vas osvobodili Habsburžanov in da smo vas civilizirali?* Za trenutek sem ostal skoraj brez besede, a tista beseda »civilizirali* me je tako spekla, da sem ji popolnoma mirno odgovoril: «Veste gospa, Habsburžanov smo se tudi sami osvobodili, ker jih nismo imeli radi; kar se pa tiče civilizacije, nam je res ni bilo treba šele dajati, še posebno pa nam je ni imel dajati fašizem. Tukaj v vaši vasi, ki je trikrat večja od moje rojstne vasi, nimate kulturnega društva, nimate knjižnice in še v cerkvi, kakor ste mi povedali, ni 17, let nihče orglal,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|ej
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	30. januarja 1979
Za SFRJ
Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska I
f j založnikov FIEG
PO HOMEINIJEVI ZAVRNITVI NJEGOVIH PREDLOGOV
Bahtijar ne gre v Pariz in tudi odstopil ne bo
Linčan general, ki jc ukazal streljanje na množico
DANES V MOZAMBIŠKEM GLA VNEM MESTU MAPUTU
Na ministrski ravni seja biroja neuvrščenih držav
Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Vrhovec se je sestal z mozambiškim kolegom Chissanom
TEHERAN - V pičlih nekaj u-rah se je razblinilo upanje za mirno rešitev iranske krize s sporazumom med predsednikom vlade Bah-tijarom in ajtulahom Homeinijem. Verski vodja ni hotel sprejeti predsednika vlade v svojstvu državnika, Bahtijar pa se seveda noče brezpogojno predati. Direkten spopad je torej neizbeže .
Bahtijar ne bo odstopil in ne bo šel v Pariz. T. je potrdil na tiskovni konferenci. V nekaj tednih, je poudaril Bahtijar, sem odstranil šaha in pripravil načrt za prehod iz diktatorskega na demokratični režim. Načelno je celotna opozicija sprejela načrt, ki naj bi bil podlaga za pogajanja in morebitni sporazum. Platforma, dogov. rjena s Homeinijevimi sodelavci, ki jih je tudi imenoval, je torej bila, manjkalo je le privoljenje ajtulaha. V zadnjem trenutku pa je šiitski vodja zaloputnil vrata in postavil Bah-tijaru nesprejemljive zahteve. »Hotel sem v Pariz,* je dodal Bahtijar, «ne kot predsednik vlade, temveč kot Irančan in domoljub. Zato ne bom odstopil in ne bom dovolil, da nova diktatura prevzame mesto prejšnje.* Pogajanja pa so še vedno možna, je še pripomnil Bahtijar.
Homeini se lahko vrne kadarkoli, je bilo rečeno v Teheranu. Odprto je seveda vprašanje varnosti: če je ta prepuščena državi, bo treba čakati, da vlada vzame ponovno vajeti v roke, če pa bo prepuščena Homeinijevim somišljenikom, bo moral šiitski duhovni vodja prevzeti nase vso odgovornost.
Na teheranskih ulicah so spopadi med ljudstvom in armado na dnevnem redu. Po nedeljskih incidentih z mrtvimi in ranjenimi (ranjen je bil tudi dopisnik Espressa Giancesare Flesca), so včeraj ma-nifestanti zažgali več kinodvoran in javnih lokalov ter se znesli nad teheranskim »področjem pogube*, kjer je najbolj cvetela prostitucija.
Sovraštvo do vojaških kadrov, posebno vodilnih, je včeraj doseglo višek, še posebno po vesteh o streljanju in deportaciji Homeiniju zvestih letalcev. Včeraj je skupina razjarjenih Irancev prepoznala gene-
(Od našega poročevalca)
CELOVEC — Včeraj sta se Koroška in z njo ves slovenski narod poslovila od svojega zaslužnega sina dr. Joška Tischlerja. V slavnostni dvorani obrtniške zbornice v Celovcu .je bila za pokojnim dr. Tischlerjem žalna seja osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev ter razširjenega odbora Krščanske kulturne zveze.
Žalne seje so se poleg vidnih predstavnikov koroškega manjšinskega življenja udeležili tudi Beno Zupančič in Jože Hartman v imenu republiške konference SZDL. Bojan Lubej za skupščino SRS, Andrej Ujčič v imenu izvršnega sveta SRS, zvezno avstrijsko vlado je zastopal dr. Ludwig Adamovitsch, prisoten jc bil tudi celovški župan, mariborski škof Vekoslav Grmič, predstavniki jugoslovanskega konzulata v Celovcu in veleposlaništva z Dunaja. Slovensko manjšino v Italiji sta zastopali delegaciji SKGZ in Slovenske skupnosti.
Pokojnikov lik sta prikazala predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj in predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc. Kot je slednji poudaril, se Koroška poslavlja od moža, katerega življenje je simbol trpečega, a trdoživega naroda ob Karavankah, moža. ki ni nikdar klonil, ki ni nikdar okleval. Matevž Grilc je nato prikazal plodno življenjsko pot pokojnika. Gibalo vsega njegovega delovanja je bila vera v lepšo bodočnost slovenskega naroda na Koroškem. Ljubezen do tega cilja mu je omosoče-vala prebroditev največjih težav. Njegova požrtvovalnost jc obrodila ogromno sadov, od katerih je najvažnejši ustanovitev zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki ji je bil ravnatelj do leta 1967.
Kaj je predstavljal pokojnik za kulturno in politično življenje Koroške, je najbolj zgovorno dokazala velika udeležba na pogrebu v Žrelcu pri Celovcu. Pri c 'ortem grobu so se ob petju zalostink vrstili govorniki, ki so iz vseh strani osvetlili pokojnikov lik. Od nek danjega učenca Matevža Grilca do dr. Francija Zvvitterja, predsednika Zveze slovenskih organizaci., ki je med drugim dejai, da je imel pokojnik kakor vsaka samonikla o-sebnost svoje lastna poglede na svet, ki jim je ostal zvest ne glede na neprijetnosti in jih je do konca zagovarjal. Ob tej svoji neizpros ni zvestobi lastnemu nazoru pa je cenil, spoštoval in upošteval tudi po-
rala policijskih sil, ki je predvčerajšnjim ukazal streljanje na ma-nifestante. V hipu so ga potegnili iz mercedesa in ga linčali.
«Oborožen spopad* je geslo, ki najbolj kroži po Teheranu, medtem ko presunljivo tuljenje siren reševalnih avtov komaj preglašuje kričanje množice ki zahteva Bahtija-rovo smrt.
ROBERTO L IVI
SHANNON — Bivši ameriški predsednik Gerald Ford je včeraj zaključil svoj dvotedenski obisk po Bližnjem vzhodu.
ADDIS ABEBA — Kenijski predsednik Daniel Arap Moi je včeraj prispel v Etiopijo na dvodnevni u-radni obisk.
TURIN — Mnogo domnev, a nobenih točnih, uradnih vesti, razen imen seveda, o rezultatih množične antiteroristične akcije, ki so jo izvedle skupine agentov javne varnosti jn karabinjerskega oddelka gen. Dalla Chiese, med katero sp od klili nekaj oporišč rdečih brigad in aretirali 4 ženske in 2 mladeniča. Tem, 20-1etni Rosarii Biondi, sestrama 29-letnj Carmeli in 22-letni Claudii Ca-deddu, 35-letni nemški državljanki Ingeborg Keiznach ter 24-letnemu Nicoli Valentinu in 28-letnemu An-dreu Coiu so že izročili sodno obvestilo. Vsi so obtoženi »pripadnosti
glede drugjh. Te vrline so bi.j jamstvo, da sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev tudi v naj bolj viharnih dneh medsebojnega trenja vedno spet r.ašli skupni jezik in potrebno akcijsko enotnost, ki jo je vedno *nova terjala družba. Dr. Zwitter je nato obudil spomine na srečanje s pokojnikom.
Sedanji ravnatelj celovške gimnazije dr. Vospernik pa je dr. Tischlerja prikazal kot čutečega šolnika, ki je vzgojil več rodov koroških Slovencev, ki ga je mladina ljubila. «Tu ob tvojem zadnjem domu stojijo tudi profesorji, ki so bili nekdaj tvoji učenci. Bii si jim središče, ognjišče, bil si dober kot domači kruh in — kar je bilo potrebno — rezek ii neizprosen.* Od pokojnika se je poslovil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Drago Štoka, ki je poudaril, da se je dr. Tischler z vsem srcem zanimal ne samo za probleme Koroške, zanimal se je tudi za probleme Slovencev v Italiji i je bil vedno pripravljen na bodrilne besede. Ponosen je bil na svoj rod in kljub trpljenju, je bil vedn>. pripravljen ponoviti svojo težko življenjsko pot.
VOJKO COLJA
(Od našega poročevalca) BENETKE — Umor sodnika Ales-sandrinija je lebdel kot temna senca nad včerajšnjo razpravo proti karabinjerjem in sodniku Pascoliju, ki so obtoženi izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu. Ne le zato, ker so mnogi beneški sodniki in odvetniki osebno poznali Ales-sandrinija, ampak tudi zato, ker je bil namestnik državnega pravdnika iz Milana, čeprav obrobno, vendarle zainteresiran za preiskavo o petoveljskem atentatu. Sodnik D’Am-brosio, ki je vodil preiskavo o pokolu na Trga Fontana je namreč poleti 1972 povabil Alessandrinija v svoj urad in mu predstavil polkovnika Mingareilija. Alessandrim je kasneje izjavil, da .je bil prepričan, da se je prišel Mingarelli zanimat za »črno sled* pri preiskavi o petoveljskem atentatu in m posvečal
MAPUTO — Mozambiški predsednik Samora Machel bo danes dopoldne, kot je predvideno, začel izredno zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav na ministrski ravni. Na tem zasedanju bodo predstavniki neuvrščenega sveta obravnavali pomoč in podporo osvobodilnim gibanjem na afriškem jugu, da bi čimprej izbojevala svobodo in neodvisnost svojim ljudstvom v Namibiji, Zimbabveju in Južni Afriki.
Pripravljalni sestanek za ministrsko zasedanje je včeraj v Maputu nadaljeval delo na uradnih srečanjih, v nedeljo, ki je bila sicer predvidena za oddih, pa so številni diplomati neuradno razpravljali o osrednji temi sestanka in tudi o drugih žgočih vprašanjih, ki v tem obdobju najbolj zanimajo neuvrščene države in so v središču svetovne pozornosti.
oboroženi skupini*, nad Biondijevo in Valentinom pa visi tudi obtožba, da sta se novembra lani udeležila pokola v Patrici, ko so pod streli iz brzostrelke padli frosinonski državni pravdnik Fedele Calvosa, šofer in njegova osebna straža. Na podlagi zapornega naloga bodo vse, ki so trenutno še v celicah karabinjerskih postaj v raznih predelih Turina, premestili v jetnišnico, kjer bodo na razpolago sodnim organom.
To so edine uradne vesti, kajti namestnik državnega pravdnika dr. Toninelli, ni hotel povedati ničesar s pripombo, da si bo šele po proučitvi 'zaplenjenega materiala, ustvaril jasnejšo sliko. Po dosedanjih izsledkih ni mogoče niti potrditi govorice, da je bil Nemka za časa ugrabitve Mora telefonistka rdečih brigad in da bi bila povezovalni člen z nemško RAF. Vsekakor je Nemka najbolj tajinstvena osebnost: v Turinu živi že 6 let in je bila zaposlena kot prevajalka pri neki u-vozno - izvozni družbi. Do sobote ni nihče niti najmanj sumil, da bi bila v stikih s teroristično organizacijo. Njo so aretirali v podstrešnem stanovanju v Ulici Industria, ki ga je najel Andrea Coi. Tega so aretirali v Arezzu, kjer je služil vojaški rok.
V tem, najvažnejšem (urinskem »oporišču*, so zajeli tudi Rosario Biondi, zaročenko terorista Capone-ja, ki je pri napadu v Patrici izgubil živijenje, in Nicolo Valentina, ki sta bila osumljena umora Calvosa in spremstva. V tem skrivališču so našli poleg orežja, tudi ogromno du-kumentacije, iz česar bi se dalo sklepati, da so imeli teroristi, pa čeprav so se posluževali raznih nazivov (rdeče brigade, prima linea, unita combattenti comuniste), vendarle enotno vodstvo. In denar, približno 3 milijone lir, ki so ga našli v podstrešnem stanovanju, je mogoče del odkupnine kako ugrabitve? To se bo zvedelo šele, ko bodo v Rimu pregledali vse serijske številke.
Sestri Cadeddu spadata prav gotovo v kategorijo «pomagačev». Bili sta mirnega značaja, ena je bila «baby sitter* pri neki premožni drur žini, druga pa je delala kot uradnica v neki knjigarni. Šele ko so vdrli v njeno stanovanje v Ul. Legnano, so odkrili, kaj sta pravzaprav skrivali: propagandni material, lepake, oddajne in sprejemne radijske naprave in sezname ljudi. Vsekakor so ugotovili, da sta se sestri, po rodu s Sardinije, družili z ljudmi iz podstrešnega stanovanja, kjer sta (udi zpoznali Keiznachovo. (md)
pozornosti izjavam karabinjerskega polkovnika, ki je vztrajal pri »krajevnem* kriminalu. Takrat je D’Am-brosio prosil Mingareilija za nekatere podatke o nacifašistični videmski celici, ki so mu jih karabinjerji poslali, nato pa milanska sodnjka o petoveljskem atentatu nista izvedela ničesar več, niti tega ne, če je Mingarelli preveril podatke o videmskih skrajnih desničarskih krogih, ki mu jih je posredoval Giovanni Ventura.
Procesa pa, kljub tragičnemu dogodku v Milanu, niso prekinili. V dopoldanskem delu razprave so nadaljevali z zaslišanjem majorja Chi-rica in tožilca Pascolija. Zastopniki zasebnih strank so tudi predložili magnetofonski posnetek Chiri covega pričevanja na prvostopenjskem procesu proti Resenu in ostalim. Razprava je potekala v izred-
Posebna delovna skupina, ki jo sestavlja osem držav in ki je sicer odprta tudi za vse druge udeležence, je včeraj nadaljevala razpravo o osnutku sklepnega dokumenta, ki ga je pripravil Mozambik. Kot poroča Tanjug, je v razpravo poseglo spet precej udeležencev pripravljalnega sestanka, in sicer iz vrst članic koordinacijskega biroja, pa tudi iz drugih neuvrščenih držav, ki sodelujejo na sestanku v Maputu. V dosedanji razpravi se je izoblikovalo splošno soglasje o precejšnjem delu osnutka, ki so ga prav tako soglasno ponekod tudi dopolnili.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki vodi jugoslovansko delegacijo na ministrskem zasedanju koodinacijskega biroja neuvrščenih se je včeraj v Maputu sestal z gostiteljem zasedanja, mozambiškim zunanjim ministrom Joaguijem Albertom Chissanom. Med drugim sta se pogovarjala o poteku priprav na zasedanje in ugotovila, da dobro napredujejo. Oba ministra sta v pogovorih tudi podčrtala pomen načel in politike neuvrščenosti kot podlage za uspešen boj proti kolonializmu, rasizmu in apartheidu na jugu Afrike, (vb)
• Alessandrini
(Nadaljevanje s 1. strani)
razil mnenje, da imajo RB dovolj denarja, ki ne prihaja zgolj iz občasnih ropov ali ugrabitev, časnikarka pa je spet vprašala Alessan-drinija. naj spregovori o 'sponsor-ju’. se pravi človeku, ki finansira in usmerja rdeče brigade.
ALESSANDRINI: »E nrico Mattel. ki so pa obtoževali, da je finansiral fašiste, se je zagovarjal tako: 'Meni so kot taksi. Stopim, prem. nato plačam. Meni taksi služi, nič več.’ Mi še ne vemo. če je kdo. ki finansira RB. Vsekakor pa modruje kakor Mcttei in jaše ti pr a: skratka v brigadislični surovosti je odkril svoje sovpadajoče interese.»
Alessandrini nato omenja, da so ob svojem nastanku bile RB »čiste^ poznej«' pa so se spreobrnite k morilskemu nasilju. Tu sodnik spet ponavlja svojo vztrajno misel: «Seveda, vedno je tu nekdo, ki je vrinjen.*
Časnikarka je sodnika vprašala, ali ni Morova ugrabitev in umor bila neposreden poseg v italijansko politično življenje, kot pokol na Trgu Fontana.
ALESSANDRINI: «RB so bolj za pleten pojav, kot pa nekdanja strategija napetosti. Proučevati pa mo ramo brez predsodkov in tudi samo kritično. Boja proti terorizmu ne moremo poveriti zgolj policiji in sodstvu. Kot tudi ni dovolj prise pati na ustavo, če hočemo, da bodo državne ustanove opravljale svojo dolžnost.»
Balbo in Bandera ostaneta v zaporu
GENOVA - Včeraj se je pričel prizivni proces proti Giu-seppu Balbu in Girolamu Banderi, ki ju je sodišče v Savoni pred letom dni obsodilo na sedem let oziroma na sedem let i pol zapora zaradi izsiljevanja odkupnine v zvezi z obnovo Furlanije. Sodniki so včeraj odločali le o zahtevah zagovornikov, ki so predhodno zahtevali, naj bi proces odložili, češ da sodišče v Genovi ozemeljsko ni pristojno. To zahtevo je sodni zbor, po več kot treh urah proučevanja raznih okoliščin, zavrnil. S tem pa bosta Balbo in Bandera ostala v zaporu in čakala na zaključek procesa, ki se bo nadaljeval v četrtek. Vsekakor pa bo Bandera prišel na svobodo 8. februarja, ko zapade obdobje predhodne zaporne kazni, če medtem sodišče ne bo izreklo razsodbe.
no napetem vzdušju in obema obtožencema se je nekajkrat zareklo, vendar njuni odgovori niso bistveno spremenili dosedanjih ugotovitev.
Popoldne pa so zaslišali prve priče. Gre za uslužbence goriškega državnega tožilstva in za preiskovalnega sodnika Cenisija, ki je dejal, da ne pozna podpolkovnika Farra in da ni nikoli odredil njegove »ekspedicije* v Švico. Razprava je tekla o tem, zakaj ni Pa-scoli poslal Farrovega poročila Ce-nisiju, ampak je to poročilo prišlo na dan šele med prvostopenjskim procesom.
Končno pa so včeraj zaslišali še obtoženca s prvega petoveljskega procesa Furia Larocco in Giannija Mezzorano, ki pa sta le potrdila, kar sta že pred časom izjavila preiskovalnemu sodniku.
BUJAN BREZIGAR
VČERAJ V CELOVCU IN ŽRELCU
Ganljivo slovo od zaslužnega sina Koroške dr. Tischlerja
Žalne seje in pogrebnega obreda sta se udeležili tudi delegaciji SKGZ in Slovenske skupne sti
PO ODKRITJU «0P0RIŠC» RDEČIH BRIGAD V TURINU
Štiri dekleta in dva fanta v rokah gen. Dalla Chiese
Dva sta osumljena pokola v Patrici pri Frosinonu Med njimi tudi telefonistka RB ob ugrabitvi Mora?
miiiiiiiiiiiMitiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiM ..........
Sodnik Alessandrini se je zanimal za preiskavo o petoveljskem atentatu
TRŽAŠKI DNEVNIK
Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni
NOVINARSKI PLES
Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma.
Razna obvestila
PD Valentin Vodnik sporoča, da je občni zbor jutri, 31, t.m., ob 20.30 na sedežu društva v Dolini.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo dne 3. februarja, ob
17.30	v prvem ter ob 18. uri v drugem sklicanju, v gostilni pri Vereni v Križu. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, diskusija, volitve in razno.
Smučarski klub Union priredi v nedeljo, 4., 11., 18. in 25. februarja t.L. smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu ■ Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30/11, vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30 »Uu mercoledi da leo-ni*. Jan Michael Vincent, Wihiam Katt, Gravv Busew. Barvni film.
Ritz 16.30 «Un poliziotto scomodo*. Maurizio Merli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.00 «Un matrimonio*. Vitto-rio Gassman. Luigi Proietti, Mia Farrovv, Geraldine Chaplin. Barvni film.
Grattaclclo 16.30 — 22.20 « Emesto*. Martin Halm, Michele Placido, Virna Lisi, Lara Wendel, Renato Salva tori. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ezcelsior 16.00 »Occhi di Laura Mars*. Faye Dunaway. Barvni film.
Penice 16.00 «Come perdere una mo-glie e trovare unamante*. Johnny Dorelli. Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 »La fuga di mezza-notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Mignon 16.00—22.15 «Una corsa sul prato*. Barvni film.
Crlstullo 16.00 «La grande abbuffata*. U, Tognazzi in M. Mastroianni. Sledi varietejski program «Tutte donne meno lui*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Pilpdrammatico Zaprto.
Moderno 16.00 »Pari e dispari*.
Anrora 16.15 »Profesor Kranz, tede-sco di Germania* Paolo Villaggio. Barvni film.
Capitol 16.00 «Dove vai in vacanza?* »Alberto Sordi, Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 »I quattro del-l’oca selvaggia*. Barvni film.
Volta Milje 17.00 «Rocky». Barvni film.
Včeraj "danes
Danes, TOREK 30. januarja MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07 — Dolžina dneva 9.38 — Luna vzide ob 8,42 in zatone ob 20.12
Jutri, SREDA, 31. januarja
VANJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,2 stopinje, najnižja 10.7, ob 13. uri 11 stopinj, zračni tlak 994,3 mb nestanovitno pada, vlaga 96-odstotna, nebo pooblačeno, padlo je 21,8 mm dežja, veter jugovzhodnik 8 km na uro, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. januarja se je v Trstu rod lo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
RODILI SO SE: Gianni Furlan, Paolo Guarn eio, Elisa Guarniero, Paola Panessa, Christian Baitz, Mara Bianchi, Chiara Zanchi, Daniele Persico, Serfena Giuntoli, Luca Pe-tronio.
Gledališča
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 30. t.m., ob 20. uri v Portorožu s predstavo Carla Goldonija »Nergač*.
VERDI
Jutri ob 20. uri tretja uprizoritev opere »Aida*. v kateri nastopajo Orianna Santunione, Bruna Baglioni, Giorgio Casellato Lamberti in drugi (abonma reda A/E).
V	pripravi jc uprizoritev opere i-strskega skladatelja Antonia Smare-glie «Abisso». V petek ob 18.45 bo v dvorani CCA predstavitev dela. Govoril bo Vito Levi.
ROSSETTI
Danes, 30. t.m., ob 20.30 I Gatti di Vicolo Miracoli v »Slogan rock opera*. Edina predstava.
V	nedeljo, 4 februarja, ob 16. in ob 20.30 recital Fabrizio De Andrč. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Jutri ob 18. uri Leopardijevo delo «11 galantuomo e il mondo» z Renzom Giovampietrom, Kupon št. 3 v alternativi. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Izleti
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras občine Zgonik organizirata v nedeljo, 11. februarja, smučarski izlet na Zon-colan - Ravascletto. Cena izleta je
6.000	lir. Vpisovanje pri Jošku Miliču št. 51/A, tel. 229238 in v Bri-ščildh pri Nadji Škabar št. 39, tel. 227359. Vabljeni.
Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zoncolan Ra-vascletto in sicer še za 1 nedeljo. Informacije in prijave na sedežu v Ulici Valdirivo štev. 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od
10.30	do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00.
Mali oglasi
PRODAM avto prinz 4 L letnik ’67 v dobrem stanju. Telefon 724031.
PRODAM FIAT 500 L letnik '70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 v večernih urah.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 '68; 127 '72-73; alfasud '73: ja 850 68; 127 72 '73; alfasud '73. AR 2000 '72: 128 '72: 124 '68; 125 68 '71 72; A 112 70; R 16 72: AR 1300 70 : 238 furgon '69; ford tran-sit 70; 124 71. Ogled v Ul. B. Ca šale 7,
FIAT 127 letnika 1978 prodam po u-
godni ceni. Je plave barve s črnim pokrovom za motor. Primeren za mladino, s športnim volanom, premakljiv avtoradio in prednja sedeža z različnimi nakloni. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na štev. 825656.
STAROPRUSKI slovar in gramatiko staropruskega jezika kupim. Ponudbe z navedbo natančnega naslova, kraja izdaje letnice, založbe, obsega itd., prosim na naslov:	A.
Makarovič. Kajuhova 14 Izola Jugoslavija.
'VAROVALNICA «GENERAI.I» -agencija Korado Švab, nudi svojim klientom in prijateljem, zavaroval ne usluge r.a vseh področjih za varovanja V Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034 5 ali na Opčinah, Ul. dei Salici 1, tel. 211489.
LOTERIJA
BARI	39	64	74	83	78
CAGLIARI	9	71	52	6	27
tIRENCE	63	33	18	32	23
GENOVA	1 85	2	80	82	15
MILAN	27	78	37	58	32
NEAPELJ	6	54	25	16	12
PALERMO	16	19	87	44	85
RIM	28	25	76	36	19
TURIN	25	30	83	14	3
BENETKE	81	7	51	45	6
ENALOTTO					
X 1 2	2 11		1 1	1	2 X 1	
KVOTE: 12 tpčk - 14.758.000; ' 11 točk - 461.200; 10 točk - 38.100 Ur.
TRST A
7.00	8.00, 9.00,	10.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
7.45	Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ada Pertot: «Postaja na severu*, 1. del; 11.35 Z glasbo oo svetu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki;
14.20	O/ prvih uspehov do danes;
15.00	Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč: 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30	Poročila; 6.05 in 7.00 Glas-
ba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester in zbor Cerrone; 9.15 Knjiga na radiu: «Bouvard in Pecuchet*; 9.32 Lucianov; dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Jezikovna pravila; 14.10 Plošča zime 78; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom: 15.10 Glasbeni trenutek:	15.15 Casadei Sonora;
15.40	Jugoslovanski motivi; 16.05 Folk glasba; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Lahka glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 12.00,
13.00,	14.00. 15.00, 17.00, 19.00,
21.00	Poročila; 6.00 in 7.30 Za dobro jutro; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek;
9.00	in 10.35 Radio anch’io; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '79; 14.05 Lahka glasba; 14.30 Knjižna diskoteka;
15.05	Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.45 Klasična glasba;
17.05	Italijanske povesti: «Quat-tro incunaboli scomparsi*; 17.25 Glasbeni odmor; 17.35 Sestanek v Kalabriji; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Nabožna oddaja: 19.50 Prilike, kulturni tednik; 21.05 Radio 1 - Jazz 79; 21.30 Abeceda;
21.40	»AnŠlasunga*. roman; 22.10 Glasbena kombinacija,
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30,	10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila: 6.00 in 7.55 Jutranja glasba in pozdravi; 8.45 Italijanske popevke; 9.32 «Corin-na e Adolfo*, radijska priredba; 10.12 Odprti dialog s poslušalci; 11.32 Današnje pravljice in povesti; 11.52 Popevke za vsakogar;
12.45	Alto gradimento; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.50 Long playing hit; 18.33 Spazio X -glasba za vse okuse; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Družba in čas;
16.00	«Vrtiljak»; 18.05 Obiski naših solistov: 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.28 Zvočne kaskade; 22.20 Skupni program JRT;
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Kino
13.00	Filo diretto
Na strani potrošnika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Vlakec: pravljice, pesmice in igre
17.25	Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro
17.35	Nekoč je bilo .. .
18.00	Argumenti: Pakistan
18.30	DNEVNIK 1 — KRONIKE
19.05	Programi pristopanja
19.20	Happy days — TV film
19.45	Almanah
in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Karel Veliki:
Mladenič in lev, 1. del
21.55	Italijansko poljedelstvo
22.55	Graham Greene pripoveduje: Lahke in težke ljubezni Ob koncu Dnevnik,
Danes v parlamentu
in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Objektiv: Jug
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Pravice otrok, vzgojna oddaja Program za mladino:
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	Odpri se sezam — za najmlajše
17.30	Mladih trideset minut Aktualni tednik
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.50 Dober večer z . . .
Lucianom Sakejem Vmes TV film iz serije «Veseli zdravniki* Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 —
ODPRTI STUDIO
20.40	DNEVNIK 2 - Gulliver
21.30	Primer Drabble — film
V glavnih vlogah: Michael Caine, Donald Pleasence, Delphine Seyrig Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	in 11.20 TV v šoli
17.30	POROČILA
17.35	Hrvaška folklora
18.05	Mali svet
18.35	Obzornik
18.45	Mostovi
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Mednarodna obzorja:
Boj za prihodnost
20.45	J. Janicki;
Pota Poljske — nadalj.
22.00	DNEVNIK
22.15	Razvoj popularne glasbe
Koper
19.30	Odprta meja
20.00	Dober večer — risanke
20.15	DNEVNIK
20.35	Lucien Leuwen, 7. del
21.30	Aktualna tema — dok,
22.05	Narodna glasba:
Poljska folklora Orkester Chimelnej
22.30	Stičišče (ponovitev)
Zagreb
17.15	DNEVNIK
17.45	Pionirski TV studio
18.15	Nove knjige
19.05	Kulturni pregled
19.30	DNEVNIK
20.00	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju
ŠVICA
18.20	Srečanja: Nino Manfredi
19.35	Svet v katerem živimo
20.30	DNEVNIK
20.45	II villaggio sommerso
21.45	Tretja stran
22.40	Športni torek
Konferenca o naložbah na področju drugostopenjske predelave stekla in kristala
UMRLI SO: 82-letna Silvina Scro-bogna, 67-letna Anna Iurkic por. Udovič, 77-letna Maria Ferluga vd. Cominotto, 77-letna Angela Carli por. Mislej, 73-letni Giusto Celega, 68-letna Alma Barbiani por. Malusa, 80-letni Bruno Dessanti, 83-letna Margherita Buono vd. Mazzantini, 65-letni Angelo Parlotti, 78-letni Francesco Cutri, 68-letni Guido De-marchi, 66-letna Rosa Cian, 72-letna Gabriella Sancin por. Radin, 72-let-ni Attilio Casarsa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.3«)
Trg	Oberdan	2;	Ul.	Vecellio	24;
Ul. Zorutti 19; Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13.	in	od 16. do 20.30)
Trg	Cavana	1;	Trg	Giotti	(sv.
Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg	Cavana	1;	Trg	Giotti	(sv.
Frančišek) 1.
I.EKARPE V OKOLICI
Boljunec:	tel.	228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance IN A M in EN RAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627.
0 Jutri, 31. januarja 1979, zapade rok za vlaganje prošenj za deželno podporo v korist javnih kn >ižic na ozemlju Furlanije Julijske krajine. Prošnje je treba nasloviti na posebni deželni urad v Trstu, Ul. sv. Frančiška 37.
V prostorih časnikarskega krožka v Trstu je bila pretekli petek 2. konferenca-posvet o izvozu italijanskih strojev za drugostopenjsko predelavo stekla v Jugoslavijo. Konferenco je organizirala družba «IN TER TEMPER s.a.s.* s sedežem v našem mestu. Ul. Roma 30.
Na posvetu, ki so se ga poleg številnih industrijcev udeležili tudi predstavniki »Credito Italiano* dr. Coloni ter «Banco di Roma* dr. Pozzo in dr. Beneton, predsednik izvršnega sveta občine Prilep T. Georgievski, sekretar za energetiko pri ZIS Z. Božinovski, generalni direktor DIK »CRN BOR* - Prilep L. Popovski in direktor tovarne kaljenega stekla v izgradnji B. At.ana-sovski, je ravnatelj «INTER TEMPER* dr. Finocchiaro orisal dosedanje delovanje družbe na področju izvoza, predvsem kar zadeva jugoslovansko tržišče.
Družba »INTER TEMPER* je začela poslovno sodelovati z Jugoslavijo konec 1969 leta, ko je v Beogradu in Skopju odprla carinski konsignacijski skladišči za svoje proizvode. Sprva je družba dobavljala jugoslovanskemu tržišču steklarske proizvode — v tem času, leta 1971, je bila v Trstu prva konferenca o tej temi, ki se je je u-deležilo 45 industrijcev iz Italije in
Jugoslavije: konferenci je sledil skupen ogled nekaterih italijanskih steklarn, med temi tudi tedaj aktivnega obrata «Vetrobel» v Žav-ljah — pozneje pa je prešla pretežno na dobave strojev in tehničnih naprav za predelavo stekla in kristala.
Tako je »INTER TEMPER* leta 1972 postavila prvi obrat za proizvodnjo stekla v okviru DIK «CRN BOR* v Prilepu; naslednje leto je dobavila tovarni «ZVEZDA» v Zemunu obrat za avtomatično proizvodnjo ogledalnega stekla. Leta 1975 je opremila z novimi napravami obrata »KRISTAL* v Banjaluki in »KRISTAL* v Kruševcu ter dobavila DIK »CRN BOR* v Prilepu kompletne tehnične naprave za proizvodnjo izolimih stekel.
V istem kombinatu montirajo zdaj stroje za proizvodnjo kaljenega varnostnega stekia v razsežnostih 4 m X 2,80 m, ki bo prvi obrat te vrste v Evropi in ki bo proizvajal steklo za avtomobilsko in ladjedei-sko industrijo ter za tovarne gospodinjskih strojev.
Na konferenci je bil dosežen načelen sporazum o nadaljnjih dveh pomembnih dobavah, in sicer kompletne naprave za proizvodnjo ravnega in upognjenega stekla «TRI
PLEX» ter naprave za proizvodni* kovinskih delov za pritrjanje kalje' nega stekla na pohištvu. Poleg tega bo družba «INTER TEMPER’ odstopila DIK »CRN BOR* ustrezen «know how» in začasno poskf' bela za tehnično vodenje novih °1 bratov. S tem se bo DIK «CR^ BOR* — ki šteje 2000 delavcev >° beleži letni promet 70 milijard starih dinarjev — uvrstil med vrhunske obrate za drugostopenjsko pre' delavo stekla v Evropi.
»INTER TEMPER* je ekskluzivni zastopnik za proizvode nemški11 firm «MERCKENS - LACKCHEMlE’ in «WESTERWALD» ter sodeluje s številnimi industrijami v Italiji. T«; ko so se konference udeležili tud1 predstavniki' firm VERNANTE PEN' NITALLA iz Cunea, SOCOVER 11 Melza, ELETTROMECCANICA B<> VONE iz Monlerrata, CALAMARJ SpA iz Milana, OFFICINE MEU' CANICHE BESANA iz Varesej*-OFFICINE MECCANICHE MAZZA' ROTTI iz Rima, ELEKTRONVOLE iz Milana ter JANUA iz mesta Este. Prisotni so bili še predstavniki organizacije za industrijsko načrtovanje APED in ing. Bertolini-ki pripravlja načrte za nove obrate. ki jih »INTER TEMPER* dobavlja Jugoslaviji.