Številka: 4} , &• t« Wl*W«i •»navii*«Ymviif » m •» ■ : Posamezna številka: « ■ 60 vinarjev. 5 “ UREDNIŠTVO so nahaja r Mari- JJ * boru, Jurčičeva ni. st. 4, I. nad- v " siropjo. Teleion interorb. St. 276. J * UPRAVA bo nahrja r Jurčičevi ■. Z ulici^atev. 4, pritličje, levo. Tel*«/ j ■ lou št* 24. SHS poatnocekorai ra- * Z ■ čun fctev. 11.737« § m J * Na naročila bres Sonarja •• n« J ozira. — Rokopiai e« ae vračajo« Maribor, 30, avgusta. Ko je v davnih dneh prošlega stoletja razpel prvič »Južni Sokol« svoja krila nad našo drago domovino, je zadonel preko dolin in planin klic novega življenja, klic k vstajenju. In vstal je on, ki je dolga stoletja spaval, vstal je naš narod slovenski, da pripravi pot združitvi vsega slovanskega juga. Težak je bil prvi polet našega Sokola v tedanjih za naš narod trdih časih. Od leve in desne, od spredaj in zadaj je prežal nanj črni dvoglavi orel avstrijski, da mu zasadi svoje krvniške kremplje v mlado telo, da mu vzame mlado, komaj vzklilo življenje. Toda »Južni Sokol« se ni ustrašil niti tega orla, niti vseh drugih sovražnikov, ki feo mu stregli po življenju. Ponosno, neustrašno, neuklonljivo so rezala njegova krila sinje zrake; polet njegov je šel v višave — k solncu svobode. In zmagal je, dosegel je to solnce. Njegov največji sovažnik, dvoglavi črni orel je padel prestreljen s puščico naše narodne ideje, ki je silna rušila države in postavljala nove. Naš narod Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil osvobojen In ujedinjen. Vsi so že proslavili ta veliki dan, Hi ga pa še proslavil on — prvobo-ritplj, naš Sokol. In dvignil, razpel je krila in poletel na skrajni naš sever, v nekdaj izgubljeni in objokovani, v danes svobodni in srečni Maribor. Priletel je naš Sokol od vseh krajev naše, drage domovine in dva dni je bil med nami in v teh dveh dneh nam je ustvaril čuda, ki bodo ostala neizbrisno zapisana v srcih vseh nas, ki smo jih videli. Naš Sokol, ponos naš in naša nada je slavil pri nas, pred našimi očmi svoj prvi pokrajinski zlet. Napravil nam je praznik, kakršnega še Maribor ni imel, zato pa mu je bil za ta praznik tudi hvaležen. Okras mesta. Maribor, 28. avgusta dopoldne. Naši gostjo imajo priliko po dosedanjem okrasu mesta se proučiti o naših razmerah. Vse kar je narodno-čutečega, res jugoslovenskega brez tega ali onega internacijonalnega ozadja, se je potrudilo Nali se še tekom popoldneva trudi pozdraviti ljube goste če ne z velikimi zastavami, ki jih je težko dobiti, vsaj z malimi trobojnicami in zelenjem. Po končanem slavju prinesemo izkaz koliko narodnozavedneva jugoslovenstva imamo v Mariboru. Prepričali smo se na lastne oči, kako je Prve goste osupnilo ^olo poslopje magistrata, ki bi moral v vsakem oziru zatajiti privatna strankarska čuvsiva nam Po razmerah vsiljenega začasnega vladnega predstavitelja ter se širši jugoslovanski javnosti pokazati kot nad strankarskimi strastmi stoječeaa reprezentanta mesta. Za danes brez drugega komentarja samo ugotovimo, da je začasni zastopnik mesta in predstavite!; jugoslovenske vlade do te ure, ko je v Mariboru bilo šs vse polno gostov iz cela Jugoslavije in bratsko Čehoslovaške, javno preziral nam mile goste. Edino javno poslopje, ki je že ob tej uri večinoma okrašeno, je naš glavni kolodvor. Nadalje je že lepo okrašena Gosposka ulica, Glavni trg, večji del Tattenbach-ove ulice in naš Narodni dom ter državni most. Velike zastave so ža predpoldne visele na Eskomptni in Kreditni banki, Mariborski tiskarni, ki je razstavila 3 krasne slika: Fiignerja, Tyrša in sredi sokolsko diplomo. Od kavarn in gostiln je bila že predpoldne okrašena samo še kavarna »Balkan«. ‘Narodna kavarna, restavracija Narodnega doma, »Union« in gostilna Jančič. | Maribor, 28. avgusta pop. ' Nekoliko ur pozneje, a kakšna raz-likal Človek bi kmalu ne spoznal Ms.vi bora v dopoldanski še skromni praznični odeji. Posebno Gosposka ulica od mestnega parka do Glavnega trga se opazovalcu vidi kot en sam celoten gozd zastav in zelenja, čeprav je mnogo hiš, samih nemških, ki bojkotirajo to doslej največjo jugoslovensko uje-dinjeno državno idejo predstavljajoče slavje. Resnici na ljubo moramo predvsem ugotovili, da se je tekom popoldneva zgodil Savlov čudež tudi na magistratu ; proti večeru so i tam zavihrale tri zastave, ozir. s sosednjo mestno hišo vred štiri. Ponosna trobojnica je medtem zavihraia tudi nad Mestno hranilnico in raz strehe Mestne deške Šole na Stolnem trgu. Tudi popoldne še skoro gola Aleksandrova cesta je med tem dobila praznično lice. Izpopolnjen je okras Glavnega trga in državnega mostu, posebno ckras mostu je vsem gostom naravnost imponiral. Poleg Gosposke ulice, zlasti v zgornjem delu so se najlepše okrasile Tattenbachova, Cvetlična, deloma tudi Mlinska in Vetrinjska ulioa. V zgornjem delu mesta pa: Maistrova, Krekova, Gregorčičeva, Cankarjeva, Prešernova, Razlagova ulica in Zrinskega trg. Pust in prazen je ostal samo mali črni del mesta, t. j. semenišče, Cirilova tiskarna na Koroški cesti In okoliš med Stolno in Strossmajerjevo ulico. Raz palače okrajnega glavarstva sta zaplapolali dve zastavi. Tudi ono-stran Drave se je tekom popoldneva pokazalo, kje bivajo zavedni Slovenci tako na Kralja Petra trgu, Frankopan-skl ulici, Ob železnici (htšna številka 6 in 8) in celo tam v oddaljeni Stritarjevi ulici je saj ena hiša (štev. 11 gospe Črnčič) javno pokazala svojo narodno zavednost. Ob predoru ozir. pod tirom koroške proge na Franko-'panski cesti so naši slovenski železničarji okrasili železniški tir z dvema napisoma in z mlaji ob vhodu na cesto ob železnici. Vseh ih posameznih okrasov in zastav seveda ni bilo mogoče ugotoviti. Največjo pozornost je na večer vzbujal okras hiše, kjer se nahaja kavarna »Balkan«. Cela, hiša v zelenju in zastavah, ob prihodu prvih gostov iz Beograda so se na oknih zasvet:li lampijončki. Lepo okinčana je bila tudi kavarna »Cfentral« deloma tudi kavarna »Tegetthof« dočim je kavarna »Meran« prezirala slavje. Maribor, 29. avgusta. Danes se je okras še na mnogih krajih izpopolnil. .In ko je bil okrog 10. ure vsepovsod izvršen, smo bili i mi sami prijetno iznenadeni. Kaj takega nismo pričakovali, to lahko danes odkrito priznamo. Kajti znane so nam intrige in grožnje proti vsakemu okrasu posebno od strani nemškonacijonalnih hujskačev kakor se skrivajo v odvetniški pisarni dr. Mravlagga. In znano nam je, kako so tudi ljudje, ki se imenujejo naši bratje, agitirali proti okrasitvi. En sam vzgled: gostilna »Pri Črnem Juriju« v Vetrinjski ulici, ki je bila za »Orlovski tabor« izzivajoče okrašena, je ostala to pot brez okrasa; baje še le na pritisk stalnih gostov naprednega mišljenja je gostilničar in mesar Kirbiš še le v zadnjem trenotku pustil razobesiti zastavo, katero pa je zvečer že zopet skril. A ravno zato ker ni 'bilo med okrasi nobenih tujih primesi, smo tem bolj ponosni! Lahko smo našim gostom pokazali: * evo, bratje, vse kar vidite, je naše! Prihod vlakov. Prve posamezne goste so nam‘dovažali že v petek celi dan osebni vlaki. Med prvimj so dospeli iz daljnega severa naši češkoslovaški bratje (čeho-slov. sokol. Gbec). Njim so sledili bratje iz Slavonije in Slovenije. Med prvimi gosti je bilo največ našega zavednega učiteljstva iz Slovenije. Glavni prihod bratov Sokolov je bil določen na posebne vlake v soboto večer in nedeljo zjutraj. Če kaj obžalujemo na celem sporedu, že danes moramo obžalovati, da so vsi posebni* vlaki bili določeni na prihod v pozni nočni uri. Podnevi bi bil sprejem dragih gostov čisto drugačen, kakor je bil; to velja zlasti za goste iz Kranjske, še prav v posebni meri pa za naše brate iz Hrvatske, ki so dospelj še le po polnoči. Že itak na pozno uro določeni vlaki so imeli poleg tega še zdatne zamude. Tako je dospel prvi na 19.45 uro v soboto določeni vlak iz Beograda šele ob 20.20. Kaj naj o tem prvem sprejemu izgubljamo mnogo besed. Kdor je bil na prenapolnjenem, lepo okrašenem glavnem kolodvoru navzočt nam z mirno vestjo lahko potrdi samo dve besedi: v e 1 i č a s t e n, p r i s r č ejn. Tisočeri viharni Živijo, Na zdar/Zdravo klici, ko je tako željno pričakoval okrašeni vlak z 22 dolgimi vozovi ven dar dospel v Maribor, vsi ti klici so reti izhajali iz srca in zahajali v srca in bodo trajno odmevali v dušah vseh navzočih. Naval na došlece je bil tak] da o kakem sprejemu kakor običajno ni moglo biti govora. Z velikim trudomj so si naši Sokoli priborili toliko pro*j štora, da je brat Voglar v kratkih po-j tezah pomena tega sprejema mogei došlim bratom in sestram izreči iskreni pozdrav. jugoslovenskega Maribora Kdor je bil navzoč pri prvem sprejemu »Orlov«, je lahko primerjal razliko tako v številu navzočih, kakor' v rea prisrčni iskrenosti in pa velikansko? razliko v sili Izvirne sokolske Idejej vere v en.sam, v svoj jugoslovenskl narod in vere v mednarodni, oziromal breznarodni katolicizem rimskega pa4 peltva.-— Ker so bili došleci razvrščeni v posamezne skupine po nasfanjenjd in so posamezno tudi odhajal), je od občinstva pričakovani skupni sprevod po mestu žal izostal. Skoro poldrugdj uro pozneje je dospel drugi posebni? vlak z gosti iz Ljubljane. Pravzaprav je bii kot drugi določen-vlak iz Zagreba'na 21.32 uro toda ‘ ta vlak jel imel veliko zamedo, tako, da je ljubi ljanski kot tretji določeni vlak dospel še pred zagrebškim. Tudi pri temu ne-j pregledno dolgem vlaku so se ponav^. ljali Usti j prisrčni sprejemni pozdravil Sicer je medtem odšlo že mnogo ob* činstva, toda zato je bit sprejem tern iskrenejši; ker so Ljubljančani našli na kolodvoru že mnogo svojih pred njimi došlih tovarišev. Vlak iz Zagreba je dospel še le ob 2. uri ponoči- Škoda! Prinesli so seboj divno razsvetljavo, namenjeno , za sprejem'po mariborskih ulicah. Tako je bil sprejem omejen le na sprejemni odsek- Tudi ostali vlaki so prihajali z velikimi zamudami; nekateri so ostali kar na Teznu, tako da o kakem še večjem skupnem sprejema ozir. sprevodu ne more biti govora^ Bratov Iz Koroške bi bilo došlo Še mnogo več, da niso; bili zadržan! na velikih shodih, ki so i se v; nedeljo vršili po Koroškem. /' ///7v^;: Koncertih Med tem, ko so v sobdto zvečer š& prihajali od vseh strani vlaki vozeč k! nam Sokole in druge goste, so se vršili! v mestu, na čast onim, ki so bili že tu, trije koncerti. Eden v Nar. domu, drugi v restavraciji »Gambrinus«, tretji pa v Oficirskem domu. Prva dva je motil nekoliko dež, ki je pričel proti večeru padati. Bati se je bilo, da bo sploh vse pokvaril, toda vreme je prizanašalo, dež jp bil zelo šibek in je le tu in tam padlo par kapljic. Povsod, na vseh treh koncertih se je kar trlo občinstva, ki se je zabavalo ob zvokih godbe. Najživahnejše je bilo vsekakor! v Oficirskem domu. Pa tudi po ostalih; Leto: I. Maribor, torek 31: avgusta 1920. restavracijah, hotelih iia kavarnah je valovilo bujno življenje. Vaje za nastop. V nedeljo zjutraj V' i-' T’ ■ - to že jako rano oživljalo, ulico so se polnile Sokolov v kroju in drugega občinstva, ki je pohitelo od vseh krajev naše domovine, da prisostvuje tej veliki slovesnosti, Sokoli telovadci so se zbirali za odhod na telovadišče’ na Tezhu, kjer so se imele vršiti vaje za popoldanski javni nastop, in kamor naj bi jih povedel poseben vlak z glavnega kolodvora ob 7-30 uri zjutraj. Toda ne vemo vsled čegave krivde ’ se je ta vlak zakasnil skoro za eno uro. Ko ■so prišli potem telovadci končno z zamudo na telovadišče na Teznu, je zakrivila godba novo zamudo, tako da so se vaje pričele komaj po deveti uri, kar Je spremenilo ves program ostalega dno. Koncert v parku. Med tem čas"om, ko so se zunaj na Teznu vršile z zamudo vaje za popoldanski nastop, se je vršil v mestnem parku koncert železničarske godbe, ki je bil obiskan od velike množice občinstva. Sprevod po mestu. Sprevod po mestu bi se bii moral po programu vršiti ob 11 uri 30 minut, jtoda vsled že omenjenih nezgod se je !mnogo zakasnil. Po ulicah, koder se je imel sprevod pomikati, posebno pa v Gosposki ulici, na Glavnem trgu, na državnem mostu ter na Kralja Petra trgu se je že kmalu po 10 uri zbrala ogromna množica ljudstva, ki je nestrpno pričakovala Sokolov,. ki so se imeli zbrati ob 10 uri na Ttjžaški cesti. Radovedno je spraševalo vsakogar, kdor je prihajal s Tezna, kdaj pridejo. Toda ni jih bilo. Tekla je ura za uro. Mnogo občinstva je odšlo obedovat, večina pa je neupogljivo ustrajala ter čakala. Končno po 14 uri je oznanila godba; tam zadaj za progo koroško železnico, da se je sprevod pričel pomikati ter da prihaja. Kmalu za tem so se pojavili na Kralja Petra trgu Sokoli na konjih, katerim na čelu je jahal brat Julše Novak. Iz neštete množice je zadonel gromovit „živijo“. Navdušenje je narastlo do popolnosti. Bil pa je tudi nepopisen prizor, videti' one čile sokolski konjeniške oddelke, deset po 'številu z nad 150 Konjeniki, brhkimi iii discipliniranimi. Ža njimi je korakala gbdba Dravske divizije, za njo pa zastopniki ,<£eške Obec Sokolske ter starešinstvo Sokolskega Saveza Slovencev, Hrvatov in Srbov. Za temi se je' pomikal dolg sprevod članic, zbranih po župah in sicer po sledečem razporedu: Zupa zasedenega ozemlja. Beograd, Veliki Bečkerek in druge iz Banata, -Novi Sad, Bačke, Split, Mostar, Sarajevo, Osjak, Tuzla. Banjaluka, Belovar, Kraljeviča—Reka, Zagre^, Novo mesto, Kranj, Ljubljana, Ljubljana I., Celje in končno Maribor. Za njimi je korakala železničarska godba in potem bratje člani v isti razvrstitvi po. župah, kakor članice in sicer pred vsako skupino standarda, prapori, načelnik in starosta ter reprezentanca, starešinstvo in staro> ste društev, vm^s, posamezne godbe in končno za vsemi še oni Sokoli, ki niso bili v kroju. Tri .četrt yre je korakal mimo ta veličasten sprevod našega Sokolstva, keterega je tvorilo z vsem skupaj skoro pet tisoč članov in članic. Sprevod se je pomikal od Kralja Petra trga čez državni most po glavnem trgu. Gosposki ulici, Koroščevi ulici, Maj str o vi ulici, Cankarjeva ulici, Aleksandrova cesti, Sodni ulici,. Tatlen-bachovi ulici. na Glavni trg. Povsod ga ja spremljalo nepopisno navdušenje dc-setindesettisočglave množice. Z oken in balkonov mnogoterih narodnih hiš pa so letele nanje sveže cvetlice. Pozdrav na Glavnem trgu. Ob 15. uri so se zgrnile na Glavni trg vse ogromne čete Sokolov ter drugega občinstva, ki ga je bilo več deset-tisočev. Med Veliko kavarno in Majarjevo hišo je stala konjenica, pred magistratom člani in članice, okrog pa ostalo občinstvo. Pred tribuno, ki je bila postavljena pred magistratom, je stalo ženstvo v narodnih nošah, pročelje sokolskih vrst pa so tvorili zastavonoše z 32 zastavami. Prvi je stopil na tribuno točno ob 15. uri starosta mariborskega Sokola, brat dr. VI. Sei^ec ter pozdravil celokupno Sokolstvo v imenu domačega društva. Za njim je govoril v pozdrav starosta Saveza, brat dr. Oražen iz Ljubljane v imenu Saveza. Polkovnik Bogi-čevič ^e nato izročil Sokolstvu pozdrave Nj. Visočanstva regenta Aleksandra; dr. Ribar, podpredsednik Narodnega predstavništva, minister za narodno zdravje Zika Rafajlovič v imenh prosvetnega ministra. Pribičeviča ter v svojem ih v imenu Sumadije, zibelke našega osvobo-jenja in njedinjenja. . Dr. Vekoslav Kukovec kot minister za socijalno politiko, prof. Mišič iz Borovelj kot zastopnik naše Koroške, ter zastopnik Cehov Stepanek v imenu naših najbližjih severnih bratov. Ob pol 16. uri je bil pozdrav na Glavnem trgu končan in občinstvo in Sokolstvo se j.e podalo k obedu. Banket v Oficirskem domu. Ob 16. uri se je vršil v Oficirskem domu slavnostni banket, katerega je priredil Sokolski Savez SHS in katerega so se udeležili poleg drugih tudi ministra’ Kukovec in Rafajlovič, podpredsednik Narodnega predstavništva ,dr. Ribar, pravosodni * poverjenik za Slovenijo dr. Gregor Žerjav, bivši minister dr. Kramer in več drugih odličnikov. Pri banketu je svirala vojaška godba. Odhod na Tezno. Po obedih se je podalo Sokolstvo in občinstvo na telovadišče na Tezno. Del se je odpeljal s posebnim vlakom ob 1/+ na 17, drugi del se je poslužil na razpolago danih voz in avtomobilov, tretji pa je.-šfel ven peš. Popoldanski nastop. Javna popoldanska telovadba, ki je bila prvotno določena za 3.30 se je vsled nastalih, sprememb pričela šele kratko pred šesto uro. Vreme je bilo izborno in po tržaški cesti so- romale dolge procesije proti telovadišču, da se. navžijejo tamkaj res krepke, osvežujoče športne Zabave. Po cesti po so vozili vozovi in drdrali nešteti, avtomobili. Program javne telovadbe je obsegal osem obširnih točk, ki so se vse po določenem redu vršile, zadnja celo pri naraščajoči temi. Impozanten je bil nastop članov v prvi točki, šest kolon v četverostopih. Disciplina je bila vzorna in vsak posamezen telovadec sc je sigurno rešil /svoje naloge. Prva točka je predstavljala proste vežbe' za leto 1920 »Oslobojenje in uje-dinjenje", ki so izrazito simboličnega značaja. Kdor se, je udeležil sokolskega nastopa Studenčanov v Narodnem domu, kjer jq br. Cestnik razlagal posamezne slike, ta mora priznati, da je ta simbolična vaja ena izmed najglobokejših in najlepših. Obsegala je ta točka štiri dele, člani so se rešili te naloge s po-popolno sigurnostjo in s preciznim iz- vajanjem, kar je bilo pri takem velikanskem številu (preko 1200) jako težavno. Druga točka, sestavljena od br. Mahoriča za deški naraščaj je pokazala s svojimi redovnimi vajami in z raznimi slikami možnost, v kaki meri je mogoče izvežbati naš naraščaj. Nastopilo je štiri četverostopov in izvajalo precej utrudljive vaje s preciznostjo, eleganco ni s sigurnostjo, ki nas je kar presenetila. Tretja točka, ki je obsegala vežbe z cvetnim loki za ženski naraščaj, je bila z ostalimi na isti višini. Ena najlepših točk je bila vsekakor orodna telovadba članstva. Poleg že znanih vajah na drogu in bradlji smo imeli priliko videti razne točke, kakor n. pr. skok s palico, ki je občinstvo najbolj zanimalo, metanje diska in -kopja. Posebno težke vaje je izvajala skupina pri krogih. Nato so nastopile članice s češkimi vajami za Ifeto 1920, približno v istem številu kakor člani. V začetku nekoliko zmedene, so izvajale pozneje svoje vaje z veliko sigurnostjo in preciznostjo in bili zato od občipstva živahno aplau-dirane. Ljubljanska župa je izvajala nato simbolično-ritmične proste vežbe po S. Jenkovi slovenski himni ,,Naprej" in si priborila med občinstvom veliko priznanje. Vaje so bile komplicirane in izvajane po znanem hitrem tempu naše himne. Mračilo se je, ko je nastopil mošk’ naraščaj z vežbami z dolgimi palicami v trojicah. Tudi te vežbe so stale glede preciznosti in sigurnosti na isti višini z oslalimi in žele živahno priznanje. Zadnja točka je dopolnila s svojimi simbolično-ritmičnimi prostimi vtžbami za h 1920 ■po 'skladbi br. Ravnika ,Jugoslavija", ki so jo izvajale , £iapi in članice, celotni program. Zal so se le krasne simbolične 'vežbe izvajale že v naraščajoči temi, da ni bila vsem dana prilika, da bi jih bili videli. Občinstvo je pohitelo s tribun in se zbiralo okoli telovadcev, da bi videlo zanimive vaje od blizu. Priznali moramo, da je ta glavna točka sokolskega zjeta bila na višku vseh prireditev in tudi popolnoma dosegla svoj namen. Občinstvo je ves čas sledilo napeto izvajanjem posameznih točk in neutrudljive telovadce Uidi hvaležno aplav-diraio.' ' Prosta zabava. Po telovadbi so je vršila na razsvetljenem telovadišču, ki je imelo lastno'elektrarno, 'prosta zabava. Bilo je postavljenih nešteto miz in klopi ter 28 paviljonov s pijačami, delikatesami, tobakom itd. Vršil se je tudi ples. _____-- i - -i- - - --- ■ - ■ L, Dnevna kronika. . • Sokoli! Danes ob 19. (7.) vsi y krojih v Narodni dom. Zletni odbor. — Sijajna manifestacija na Koroškem. — Razbiti nemški shod v Grebinju. Iz Velikovca nam je dospelo zanimivo veselo poročilo o nepričakovanem izidu nemškega shoda v Grebinju: Nemci so za nedeljo 29. avgusta sklicali velik javen shod v A coni. Hoteč ententni svet prepričati, da je njih zmaga v A -.coni sigurna, so si izbrali Grebinje kot dokument za njihovo zmago. Da bo ta zmaga še bolj sigurna, je pohitel tja tudi Franc Stajnacher, znani vodja nemške propagande v Celovcu. Nagnal je tja vso svojo armado, ba bo zmaga tem sijaj nojša. Seveda tudi koroški Sl9Ti?«ci- niso dj.žali križjem roke. Dasiravno nepripravljeni na ta nemšk* napad, so hiteli v Grebinje v zavesti, da se gre tu za prv.o bitko, ki ima lahko odločilen vpliv tudi na glavno bitko vspeha plebiscita. In kako je prišlo, da se je od Nemcev napovedani zmagovalni shod sestal v veličastno manife-festacijo — za naš jugoslovenski Korotan. Nemci videč na.šo armado, šo kmalu kapitulirali — niso se upali niti prav zborovati. Angleški podpolkovnik je takoj spoznal pravi položaj; pozval je na razpust zborovanja. Vkljub protestom in hujskarijam od nemške strani je ta nemška „zmaga“ končala brez posebnih inciecntov. Miren, a odločen nastop našega ljudslva v zvezi j, discipliniranin in objektivnin nastopom našega orožriištva, je napravilo na zastopnike entente najugodnejši utis. Tako je po lastni zaslugi Nemcev .postal 29. avgusta doslej eden največjih dni v zgodovini borbe za osvobojenje našega jugoslovanskega Korotana. — Sokoli! Brati in sestre iz Beograda odhajajo v pondeljek 30. tm. ob 22. (10.) uri zvečer. Naša dolžnost je, da se od njih poslovimo. Pridite vsi — če mogoče v kroju — na glavni kolodvor. Člani v kroju se zbirajo ob 19. (7.) uri v Narodnem domu. — Poročilo o glavni skupščini Sokolskega Saveza SHS prinesemo jutri — Komers v Narodnem domu. V potek večer se je vršil v restavraciji Narodnega doma komers na čast češkim, hrvatskim in prvim našim došlim gostom. Prof. dr. Pivko je navzoče pozdravil v imenu Mariborskega Sokola, dr. Bosina pa kot hišni gospodar Narodnega doma* — Sestanek naprednega dijaštva. Ob priliki'' sokolskega zleta so se sestali tudi naši napr. akademiki, da‘ se pogovore o sokolskem delu jned di-jaštvom. Sestanek se je vrSil danes dopoldne, zastopana so bila sledeča društva: Napr. akad. društvo „Jadran“, akad. društvo Jugoslavija “ (Zagreb), akad. društvo Triglav, klub napr. akademikov v Mariboru in društvo srednješolcev »Preporod". Sestanek je pozdravil. ,,Demokratski štud. klub v Beogradu. Po dveh temeljitih referatih o »Sokolstvu in inteligenci" (tov. Lovšin) in o „Orijentaciji jugoslov. omladine" (tov, Gjermanovič) se je vršil pogovor o ak ciji za sokolstvo med dijaštvom. Sestanek sta posetila in pozdravila min. 'dr. Kukovec in por. dr. Žerjav. Želimo mnogo uspeha. — Uradna izjava. Mestno knjigovodstvo z ozirom na razne govorice uradno ugotavlja, da iz mestne blagajne na račun mesta za orlovsko prireditev ni plačalo niti vinarja. V Mariboru, dne 2S.'avgusta 1950. Mesino knjigovodstvo Maribor. — Zborovanje interesentov za železnico Maribor—Murska Sobota se vrši dno 26. septembra 1920 pri Sv. Lenartu v gostilni pri Arnužu ob 11. uri dopoldne in ne 9. septembra, kakor je bijo pomotoma razglašeno v nekaterili listih. V — Zgornji Ctnurek. Dne 25. avg se je pripeljala k nam nenad°ma r&7-' mejitvena komisija v štirih avtih ter iz. stopila pri H. C. Hansonu. Nas Slovencev se ni o tem nič obvestilo, pač pa j(i imel Hanson izvrstno organizirano svoje Nemce in nonočurje, tako, da se jih je v najkrajšem ^času nabralo nad 500 iz raznih občin. Ti so zahtevali od komisije dalekosežne gospodarske koncesije v zvezi z Avstrijo in priklopitev li Avstriji. Seveda, bilo je pač slobodno vsakemu govorili! Od nas številnih Slovencev, ki smo vendar le večini, sta sti udeležila-te deputacije lev dva. gg. poštar in Sfiligoj mlajši, ki sta slučajno zaznala za nemški manever. Ta dva Slo-' venca, na slobodni jugoslovenski zemlji, nista smela slobodno govoriti in skoraj bi jih bili Nemci vpričo komisije ubili Tako so ravna z namj, takoj se daje potuho Nemcem in njihovemu vodji Hansonu! Mister Harry Hanšon, the en-glish gentleman, ki sto ob prevratu, tako radi nanašali, s Voj c angležtvo, ker sle se nas bali, spoznali smo vas do dna duše. Žalostno pa je za vas, mister, da ste pozabili naše simpatije do Angležev med vojsko ko smo molili prosili za zmago entente, pozabili ste, da so ravno ti Nemci nekdaj tako goreče klicali Gott strafe England. In mi smo sim patizirali z vami tudi v največji ententini nesreči in nismo klonili glav. Ali žalibog tudi med samozavestnimi Anglosaksi se najdejo kreature. Pa videli se še bomo Je pač šlobodno izrazili vsakemu svoje mnenje, slobodno pretepati naše ljudi Ni čuveno . pa je, da nismo bili niti ob veščeni, da so ni stopilo na rep nem škim vodjem in lmjdrncem, da motamo stati ob strani na svoji ter da nismo varni ne imetja. Tudi nemške ire- bilo, ko bi merodajneži res težaven oi-bi et orbi mi domačini lastni, zemlji, življenja, ne derite bi ne malo bolj upoštevali naš gospodarski položaj, tudi položaj Nemcev na gospodarskem polju Most preko Mure je bil dolgo časa ža blagovni promet zaprt, sistiran v zad njem času tudi za osebni promet in še le na najhujši pritisk se je dovolil prex voz v pondeljek Cemu davati nasprotnikom orožje -v roko ?• Prebivalstvo ni imelo kam prodajati svojo obilno sadje, ker je povzročilo največ nezadovoljnosti. Ko bi gospoda že poprej zado voljili ljudstvo v možnih mejah, bi izostala naša blamaža pred komisijo, — Zgornji Cniurek. V naši bližnji in daljni okolici mrgoli vsepovsod samo-nemških napisov, posebno občinskih tabel in kažipotov. Takoj proč ž njimi tudi vi, mister Hanson odstranita svojo „Kunsts3ge und Mčthle Neukuneg* in pa „Eingang verboten“. Sicer odstranimo to sami s silo. Tudi naša šola v Lukavcu se mora prenoviti. Napis „ Volksschule* naj takoj zgine, g. gerent, deželni šolski jsvet naj pa spodi nemškega učitelja Kocha in nam pošlje našega, ki bo sicer ponemčeno deco vzgajal, magari v nem škem jeziku a v našem duhu. : Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije. Športna zveza Ljubljana priredi v nedeljo 12. septembra ob pol 15. uri v Ljubljani (prostori Ljubljanskega Sportega kluba na Ljubljanici) plavalno tekmo za prvenstvo Slovenije. Tekma je dostopna članom vseh 'športnih in telovadnih društev Slovenije. Prijave sprejema Športna zveza Ljubljana, Tou-rist office do 10. septembra. Prijavnina za osebo in točko 10 K. Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalne zveze. Spored: 50 m deklice pod 15 let, 50 m •dečki pod 15 let, 50 m novici pod 18 let (ki doslej niso še tekmovali), 50 m juniorji (ki še niso dobili doslej nagrad), 300 m dame, prsni stil, 100 m dame, 50 m in 100 m gospodje,, 100 m go-podje vznak, 100 m gospodje stransko plavanje, 1000 m gospodje; skoki: a) za tekmovalce do 18 let: 1. na glavo naprej z zaletom, 2. salto naprej z zaletom, 3. poljuben skok; b) tekmovalec nad 18 leti: 1. naprej na glavo z zaletom, 2. vznak na glavo z odskokom, 3. salto naprej z zaletom, 4. salto nazaj z mesta 5. Auerbachov skok na glavo z zaletom’ 6. rn 7. dva poljubna skoka. — Vsa športna in telovadna društva Slovenije se poživljajo, da prijavijo tekmi svoje plavače. Športni klubi, ki imajo za ta dan določene morda lastne plavalne tekme, jih morajo na vsak način odložiti. Športna zveza Ljubljana. : Nogometna tekma. Danes 31. avgusta se vrši prva prijateljska tekma v medsezpnskem času med I. SSK. »Maribor* in Sportvereinigung »Rapid*. Ker obeta biti tekma zelo zanimiva opozarjamo vse prijatelje in ljubitelje športa na to prireditev domačega kluba. Gospodarstvo, trgovin. 7 | Ustanovni občni zbor obrtne bapke v Ljubljani se je vršil v pon-5jeljek dne 23. avgusta: Predsednikom Danke je izvoljen gospod Fran Kavčič, naceimk zveze gostilničarske zadruge, podpredsednikom gospodje H. Krofta v in~ paromlitiar J. Zadravec v ibrecusču v ^pravnem svetu’ pa sledeči obrtnih zadrug, torničar Josip Jakopič, mesarski mojster Marčah, posestnik pilane Julij Marzele, tesarski mojster Ravnihar, mizarski mojster Rojina, načelnik kovinske zadruge Urbančič, inž, Viktor Turnšek in Dr. Janko Žirovnik. To podjetje v interesu obrtništva toplo priporočamo. | Ljutomerske gorice. Vinogradi so bili letos zelo oidium podvrženi, tako da vinogradniki, kateri niso bolezni marljivo z žveplom lečili, sploh ne bodo imeli veliko za trgati. Grozdja se je v spomladi že malo nastavilo, vreme ob cvetu tudi ni bilo povsod ugodno, če še upoštevamo omenjeno bolezen, bode množina letos pridelanega vina precej pod pridelkom srednje letine. Grozdje je že vse mehko tako, da bodemo imeli, če bode v septembru ugodno vreme, zgodno trgatev in najmanj kvaliteto kakor je bil tako obče priljubljen letnik 1917. Letnikov 1918 in 1919 je še nekaj po tukajšnih kletih po cenah 14 do 16 K liter. Za letošnji pridelek pa še o enakih cenah ni nič slišati. 1 Trgovci pozor! Občinski gospodarski urad v Mariboru ima v zalo približno 13.000 kg prvovrstne morske soli, kojo odda obrtnikom, trgovcem itd. franko skladišče. Zglasiti se je pri zgoraj imenovanom soba 8. Kako se varujemo griže? (Po navodilih docenta dr. Ivana M a'ko ta.) I. Po mnogih krajih tudi naše ožje domovine se v tem času pojavlja griža bolezen, ki jo v posledicah občinstvo naravno podcenjuje. Docent praške univerze, g. dr. Ivan Matko je bi! tako pri-azen, da je na'nastopna podčrtana vprašanja pedal članu našega uredništva tozadevno strokovnjaško dragocena navodila : Kateri so vzroki griže? »Predvsem opozorite občinstvo, da a bolehen nikakor ni tako nedolžna, cakor se mnogokrat sliši. Nasprotno pa je nje nastanek in razvoj danes znanstveno že tako daleč dognan, da je to jolezen prav lahko omejiti — če se namreč občinstvo vestno drži tozadevnih navodil. Kar se'tiče vzrokov te bolezni, razločujemo danes dve vrsti: 1, grižo, d jo povzročajo bacili in 2. grižo, ki o povzročajo bitja najnižje stopnje — ameba, ki pa se pojavljajo samo v trofičnih krajih. Prvo nazivamo tudi epidemično grižo, katere povzročitelje raz-očujemo v 3 vrste bacilov in katere potom različnih znanstvenih znakov ahko ločimo. Povdarjam pa, da imajo vsi trije bacili jako majhno življensko frožnost napram zunanjim vplivom. V fosušenem blatu jznmrjejo tekom 8—10 dni. V mokrinah pa ostanejo tudi še po mesecih. Solnčni žarki jih uničijo ekom pol ure. Proti mrazu so jako frožni; v zmrzlem stanju se še več mesecev živi ohranijo. Važno pa je, da izmed vseh treh povzročiteljev griže samo eden („shiga kruse* tip) izločuje strup, med tem ko ta lastnost drugima dvema manjka. Interesantno je, da se dobe pri, živalih, otrovanih ž.injekcijami, ki vsebujejo bodisi živega bacila (»shiga kruse* tipa) ali samo njegove strupe, spremembe v organizmu, zlasti kar se tiče črevesa, enoiniste. Iz tega sledi, da ne povzročuje spremembe'"v črevesu bacil sam, ampak njegovi strupi in pa, da je epidemija, katero povzroča »shiga kruse* bacil večinoma resna in zahteva ^ več smrtnih žrtev, kot ostale ave. Sličrfe slike bolezni pa lahko povzročajo tudi druge bakterije.* Kje se nahajajo bacili ganizm u? „Pred v or- vsem v sluzu griževega blata, črevesnih ranah, nikdar pa v krvi obolelega in .načelnik. We [v $£&.“; nikdar v njegovi vodi. S tem se razločuje tudi griža od tifusa', v katerem • -c Kateri vzroki pospešujejo nagnenje k griži? " Vse epidemije griže nastopajo navadno v toplem poletnem času, ker se bacili ob toplem času dolgo vzdržujejo pri življenju. Razen tega pa vpliva vročina tudi s tem, ker se ž njo zviša tudi škodljivost teh bacilov, ob enem tudi njih razširjenje na jedilih. Predvsem pa je motenje v prebavi podlaga za obolenje. Svarite občinstvo tem potom zlasti pred zavživanjem nezrelega, surovega sadja in sploh surovih jedil: solate, kumar, čebule, češnja itd. in pa pred neprimerno pripravljenimi hranili. S tem se kaj lahko povzročajo lahki katarji želodca in črevesa, ki tvorijo navadno podlago za vspevanje grižnega bacila. Zrelo sadje, umito,, čisto in sveže ne škoduje prebavi. Normalni človek izločuje namreč v svojem želodcu gotove vrste kisline, predvsem solno kislino, ki so največji sovražniki grižnega bacila. Pri želodčnem katarju se.Kaj lahko zgodi, da produkcija te kisline pade, s čemer so odprta vrata za razpasenje teh bacilov v črevesu*. In zdaj gospod docent, kar občinstvo najbolj zanima: Kako se ubranimo griže? »Predvsem, kakor sem ravnokar opozarjal, s tem, da se varujemo-vži-■vanja nezrelega sadja, katerega kisline dražijo želodec in črevo; nadalje, da operemo pred zavžitjem vsako sadje in druga zgorej omenjena živila; da si pred vsako jedjo očistimo roke; da uredimo našo prehrano kolikor mogoče enostavno; da se izognemo vsakemu motenju v prebavi; da izločimo takoj vsakega bolnika te vrste ter poučimo osobje, ki mu streže, o načinih, kako se prenaša griža; zlasti važno je, da se razkužijo bolnikovi odpadki in perilo; očistiti treba tudi posodo, iz katere je bolnik, nadalje kljuke na vratih. Izogniti se treba tudi nadležnosti muh, ki prenašajo to bolezen na ta način, da se vsedejo na odpadke in druge okužene predmete ; s tem obvise na njih nogah bacili, ki potem obleže na onih predmetih, na katerih se za tem vsedejo. Za pobijanje te bolezni bi bilo vele-važno tudi, da bi vsak bolnik po '•prestani bolezni imel vsaj malo obzira do svojega bližnjega; ker veliko jih je med ozdravljenimi, ki še leto dni potem izločujejo tega nevarnega bacila v svojem blatu*. V dokaz opozarja g, docent na statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo od’ 171 griževih 139 takih, ki so še po ozdravljenja vseboval^ bacile v svojem blatu; od teh jih je še nekaj ostalo, ki so izločevali še po 1-—2 leta po obolenju bacile v odpadkih. Taki bolniki se morajo v marsikaterem oziru zavedeti dolžnosti napram svoji okolici." Najnovejša poročila. Prepoved nemške manifestacije v Grebinju. LDU Grebinj, 20. §vgusta. V Grebinju, ki je ena izmed največjih nemških postojank se je vršilo včeraj ob 10. uri dopoldne nemško zborovanje. Nemcev je prišlo približno 2000, Slovencev pa •4000. Vsled velike udeležbe Slovencev do zborovanja sploh ni prišlo. Angleški podpolkovnik Hordern, predsednik okrajnega plebiscitnega sveta v Velikovcu, ki je prišel na shod, je nastopil kot govornik in povedal ljudem, da so pokazali Svoje mišljenje in naj se mirno razidejo. To se je tudi. zgodilo. Ko se je ljudstvo razšlo, so izginile vse nemške zastave. Konferenca bankirjev. LDU Beograd, 28. avgusta. Po ipici-jativi finančnega ministra in beograjske borze se je sklicala konferenca vseh bankirjev in pridobitnih krogov. Konfe- rence so se udeležili razen beograjskih bankirjev tudi bankirji iz Zagreba, Ljubljane in Novega Sada. Sprejete sklepe bodo predložili finančnemu ministrstvu, da jih izvede. Nemški shod v Borovljah. LDU Borovlje, 30. avgusta. Včeraj se je vršil nemški shod v’ Borovljah. Priprave za ta .shod so bile velikanske. Shod pa se je jako slabo obnesel. Udeležilo se ga je približno 1500 oseb, odi katerih je bilo 100 Nemcev. Naši so zadovoljni, da se niso udeležili shoda, ker se je na ta način pokazalo, kako malo je Nemcev v Borovljah. Določitev mej med Bolgarijo in Grško* LDU Beograd, 28. avgusta. »Politika* javlja iz Soluna: Tu pričakujejo prihod medzavezniške komisije za ureditev meje med Bolgarsko in Grško. Včeraj je komisija odšla iz Aten in bo po kratkem bivanju v Solunu takoj odšla na lice mesta. Grški poslanik v Solunu. LDU Beograd, 28. avgusta. GrškT poslanik g. Mavriadis, je odpotoval v ■ Solun. Finančni minister v Zagrebu in Ljubljani. LDU Beograd, 28. avgusta. Finančni minister je v spremstvu člana državnega računovodstva dr. Dučiča odpotoval danes v Zagreb in Ljubljano. Njegova pot je v Zvezi z uvedbo kontrole dohodkov in izdatkov pti pokrajin, vlada. Orožje za Albanijo? LDU Bakar, 28. avgusta. Danes so na Reki z največjo hitrico natovorili nau parnik »Knin* orožje in municijo, nakar) je parnik odplul v sv. Ivan Meduvanski.1 LDU El bas a n, 28. avgusta. Predi dnevoma je prispelo v Tirano orožje in! municija, ki je došlo z ladijo iz Italije.1 Položaj v Albaniji. A LDU Beograd, 28. avgusta. „PoJ Iitika* javlja iz Skoplja: Na vsej meji proti Albaniji vlada po svoječasnih napadih na naše postojanke pri Debru in v Kastratih precejšen mir. Na nekaterih glavnih položajih je došlo do ostrejšega1 streljanja. Opazil se je prihod novih sovražnih sil in njih koncentracija posebno proti našemu levemu krilu. Presnova beogradske občine. LDU B e o g r a d, 28. avgusta. Danes je bila seja starega občinskega odbora1 radi dogovora o prevzetju občinske uprave. Ta odbor bo upravljal posle v občinskem svetu tako dolgo, doklet državni svet ne odloči o pritožbi beograjskega delavskega sveta radi suspenzije komanistične uprave s strani ministrstva za notranje stvari. Bivši načelnik občine dr. Kosta Jovanovič in Danilo Zivojevič sta podala ostavko. Kredit za begunce Iz Albanije. LDU Beograd, 28. avgusta. Minister za prehrano je sporazumno z ministrom za notranje stvari zahteval kredit 80.000 dinarjev za prehrano sirot in beguncev,-aaMMwaMli>a J A B O fSavrotrr, 3r. avgusfa T520; 2-1 Prednaznanilo ! Oii orl se: Elektrotehnično podjetje I- Saks & Tratnik Liubliana Maribor : Slovenska ul. 20 nasproti hotela »Union* Ljubljana Sv. Petra cesta 25 Solidno delo! Zmerne cene! jlBSBBISgl BsSS Mala oznanila. P&ssd&nike za konzervi-. ranje lepe dostavim na dom v Mariboru po 2 K kg. množine nad 10 kg. Dalje K u m a r e po 1 K kg. Naročila z dopisnico na naslov : Ivan Mrmolja, Pesnica. 3—2 411 4 ntSaefS ScJeastieariS želijo se seznaniti z gospodičnami od 18—22 let v svrho ženitve. Ponudbe na uprnvo lista ako mogoče s sliko. Tajnost zajamčena. 422 MebJovano i»8s«.j3«o salsa Išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s 1. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista. Prva slovenska lba*5»m*ca se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 Razglas. Ustmena licitacija mesa za garnizon Maribor za oktober, november in december 1920 se vrši dne 11. septembra 1920 ob 10. uri dopoldne pri 4i8 Puteki okrožni 'bomsndi Maribor, '■■■. Zmožni elektre monterji 2a h!5rio instalacijo in »rosto napeljavo se takoj sprejmejo. Jugoslovani aii Čehoslovaki imajo 23ps«5a se 20 kreveta kompletnih iz trdega in mehkega lesa, 6 omar, 6 nočnih omaric, 6 umivalnikov, 10 stolov, 6 peči Jiz majolike,1 3 železne peči, 100 plitkih; krožnikov,' 2 pračiča za pleme, 1 leseni hlev za prašiče',' 3 stojala za sode, pri gostilni »Svoboda*, Maribor; Koroška cesta 27. 423 2-11 iV Vsaki večer ob 20. uri r"" Koncerti-;/ prednost. Pogoj: Takoj-,] * Promenadni kavami'Tom, šnji vstop.• Ponudbe s plačilnimi zshtevami na „Melistroja“ d. z O. z. 370 7-4 Maribor, Gosposka ulica 8. trnu po znižanih cenah od najfžnejge do priproste izvršbe le pri ZDRUZENIH CEVJARSKIH MOJSTRIH V MARIBORU pod Veliko kavarno na mostu. ... ■ ■ • ': " ■ ; ; I stmis s niiiifiii Uprt a Sitasis sift dobavJja "S®® najhitreje in najceneje Ludovik Šef PrsScrnova uliea S2. H Tovarniška zaloga papirja in špecijalna trgovina pisarniških potrebščin. 389 Brzojavi: P a p 1 r 5 e t Maribor. 2-1 šičev drevored. 412 Pristopajte k Jugoslov. Matici! m oe & t © M CM O co m a m > c$ >o o 0 u 'S © ta r N S 2 S' N c - ;& "m > u m S' wWW flj m ' m mm »&N, te ‘^išpj^nTnri—‘m™ ” ’ ' ' S ' \‘ ' % * k h k. * h P >W*lL WWWŠrWWW^, d. d. (Sastnica tiskarn Kraiik in Rabili priporoča . vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro- — ------------------------— r-—."fl ' iv "7------------------- * grame, lepake, letake, vabila itd. itd. || 11 I I .1 I I I I I I I- - “T I . kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale. iMiiiiTTr»Tn«w»niii> i ■! m. mm »w «»»••«!*«».»«« „ ■“ »"■' ■" ■ <■ m> , • _______________________________________________________