Danes priloga: »POGOVORI 62« Sobota, 27. januarja 1962 Štev. 3, leto XX V OKVIRU »Hud potres v Makarski in vsej Dalmaciji ni prizadel samo tamkajšnjih ljudi, ampak je odjeknil globoko v srcih vseh nas. Tudi člani delovnega kolektiva Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem smo sklenili na pobudo sindikalne podružnice pomagati prizadetim družinam, ki jim je ta nesreča tako rekoč čez noč uničila ves njihov dolgoletni trud. Člani kolektiva smo sklenili prispevati ponesrečencem svoj štiriurni zaslužek. Sveti ekonomskih enot so tudi sklenili, da bo vsaka enota prispevala del svojih sredstev za prizadete kraje. Razen tega je centralni delavski svet sklenil dodeliti pomoč prizadetim družinam in krajem v znesku 5 benega materiala bodo poslali od drugod; ne gre za dinarje, gre za nekaj večjega, globljega, dragocenejšega. Ob podobnih elementarnih nesrečah tistih, ki jih prizadenejo, ne ostanejo osamljeni kot marsikje v svetu. Z njimi sočustvujejo sto in sto tisoči. Prevzemajo nase del njihovih materialnih bremen in težav. Gre torej za tisto globlje, za tovarištvo, bolje rečeno za človeško čustvo, za tisto solidarnost v najširšem pomenu besede, ki se je oblikovala v vseh najtežjih časih pri nas in ki. prihaja tako očitno do izraza znova in znova, ob vsakem takšnem primeru. To čustvo, ta človečnost, to tovarištvo pa je tisto, kar je vredno veliko SOLIDARNOST milijonov dinarjev. Delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem bo tako kot svojo skupno pomoč poslal v tamkajšnje kraje okoli 6 in pol milijona dinarjev. Velike so naše obveznosti, tovarno prenavljamo, toda zavedamo se, da moramo pomagati svojim sotovarišem v nesreči.« FRANCE MEŠKO Kratka informativna vest? Res samo ta in samo to? Več! Na tisoče je takšnih vesti in iz njih diha solidarnost, tovarištvo. Ne gre samo za to, kolikšna materialna sredstva so zbrali tu, koliko oblek, blaga in grad- veliko več kot materialna pomoč, čeprav je ta neizogibna. Kadar koli in kjer koli je prišlo to do izraza, se je tisti, ki je bil še tak Iv X Kl^A Vprašanje za razmišljanje na prioritetni listi - ocene . informacije 1 [ Mi smo in smo še danes navajeni, da je občinstvo tisti del sleherne pri* | Sl reditve, ki je pač nujno potreben in za katerega se nam zdi samo po | sebi umevno, da je. Ce pa ga kljub temu ni — in zadnja leta se to dogaja *I®9B vedno pogosteje — tedaj si pravimo, da ni bilo dovolj obveščeno, da se ne zanima za stvar, da se ne zaveda svojih kulturnih dolžnosti, da je torej tako ali drugače krivo, ker ga ni bilo. Bili smo in smo še vedno navajeni, da s tako stereotipnimi besedami (ki skrivajo še mnogo bolj stereotipne misli), postavimo zadevo ad acta. Naj se ukvarjajo z njo tisti, ki so za te reči pristojni. Medtem pa nam je problem zrasel iz začetnih anomalij v splošen pojav in ne da bi se tega natančno zavedali, postal vprašanje številka 1 naše sedanje in prihodnje publike. Ostrina, s katero se zastavlja, ni le plod dejanskih okoliščin in vzrokov, temveč tudi posledica skoraj petnajstletnega premora, med katerim smo nanj pozabili ali pa se z njim ukvarjali samo ob robu in mimogrede. Bilo bi napak in mnogo preveč ozko, če bi si vprašanje razdelili na zvrsti in si ga skušali pojasniti posebej z očmi gledališkega ali glasbenega delavca in spet zase skozi očala likovnika. Problem je en sam, trdno povezan in zato toliko bolj zapleten, Sicer se bomo v našem razmišljanju res ustavili samo ob problemu koncertne in operne Publike, a zgolj zato, da se nam misli ne izmuznejo iz rok in ne zaidemo preveč na široko. Kar bomo zapisali, niso zaključki, temveč začetki razglabljanj, ki se jih bo naša kulturna javnost morala lotiti kolikor mogoče hitro in kolikor mogoče resno, če naj se izogne razmeram do katerih v skrajni konsekvenci pripelje razpoka med umetnikom in občinstvom. H Gneča za maloštevilne jj vstopnice - prazna m dvorana! Približno v zadnjih dveh mesecih — vzemimo si le droban, vendar dovolj značilen primer — smo bili v ljubljanski Filharmonični dvorani priča trem, nadvse zanimivim koncertom. Prvega je priredilo Društvo glasbenih umetnikov Slovenije: Bila je nedeljska matineja Handlovih del — primerna za našo mladino, še celo za tisto iz gimnazij in univerz in dostopna marsikomu, ki med tednom ne utegne — dvorana pa je ostala skoraj prazna. Kmalu nato srno poslušali abonmajski simfonični koncert z nam že znanim in tudi sicer zelo uglednim fracoskim dirigentom — kljub temu je dobra polovica dvorane ostala nezasedena, Sredi decembra pa je Filharmonija priredila dva večera mladih umetnikov s svojim orkestrom (oranžni abonma) ter si tako zagotovila zanimanje širšega kroga glasbenih ljubiteljev, ki so pokupili vse preostale vstopnice — toda v dvorani je bilo obakrat mnogo praznih sedežev rednih abonentev. Skušajmo analizirati našteta dejstva: očitno je, da se rednih aboniranih koncertnih obiskovalcev polašča utrujenost; nedeljska matineja in primer z znanim francoskim dirigentom pa dokazujeta, da tudi širšim popularnejšim Programom in bolj zvenečim imenom dostopni krog poslušalcev ne more ali ne zmore več obiskovati koncertov. Tako je ob oranžnem abonmaju nastala pred blagajno gneča zgolj zato, ker je bilo na voljo le nekaj preostalih vstopnic in žal pe zategadelj, ker bi bilo zanimanje občinstva kar nenadoma poskočilo. jj Koncert za dvorano g in spanje? Poizkusimo se izogniti nejevoljnemu zamahu z roko, češ saj pravim, naša Publika, in si pogljemo stvar nekoliko Pobliže. Pravimo, da je čas dragocen in nemara med nami ni človeka, ki bi ga imel kar dovolj. Število tistih, ki dandanes poleg svoje redne opravljajo še kako honorarno službo je izredno veliko. Družbena aktivnost ljudi danes tudi zavzame zelo dosti prostega časa. In Prav tako je mnogo tistih, ki bi si radi s študijem izboljšali svoj položaj, človek je seveda že po osemurni službi dovolj utrujen, kaj šele, če je njegov delavnik razširjen kar na ves dan. Seveda bi mu težko zamerili, če zvečer namesto na koncertu, zaspi raje doma ali Če se mora na ljubo večerni Soli odpovedati prireditvi, ki bi jo morda rad obiskal. Nemara bi bil utemeljen ugovor, da ogromna večina takih ljudi na koncerte tudi brez tega ne zahaja. Nesporno pa je tudi, da bi prav 12 njihovih vrst lahko in morali dobiti dobršni del občinstva, o katerem sa-bjajo že celih petnajst let. Vendar tudi vrste ljudi preveč za- ■ £°*lenih z družbenim delom, dodatnim konorantm delom ali lastnim izobraže-vanjero niso tako zelo enotne, kakor je videti na prvi pogled. Med njimi je na Primer nastal že droban sloj posameznikov, ki so prepričani, da njihova življenjska raven ali nemara položaj ter-jd od njih, da sleherno sezono na je-?en kupijo toliko in toliko abonmajev, ki pa se jih potem redko, celo zelo red- ko poslužijo. Ta vrsta ljudi je sicer dovolj maloštevilna in ji zato ne smemo pripisovati večjega pomena. Za njeno miselnost (in potemtakem tudi za vlogo, ki jo igra v krogu naših rednih kulturnih odjemalcev) pa je nadvse značilna nenehna težnja, da bi veljala za kulturno ugledno in spoštovanja vredno. Resnični, živi kulturi, ne dela nobene usluge s svojimi sicer plačanimi toda redko zasedenimi sedeži, in sicer glasnim, a le kdaj pa kdaj iz lastnega zraslim razpravljanjem o perečih vsakdanjih problemih, Mnogo bolj zapleteno in nevarno pa je vprašanje kulturnih delavcev. Precej znano je, da bi med obiskovalci kakega koncerta ali operne predstave težko našli kaj več kot deset ali dvanajst — na priliko univerzitetnih profesorjev. Ta dovolj žalostna, čeprav marsikdaj razumljiva resnica, je nevarna toliko bolj, ker lahko namesto univerzitetnih, zapišemo gimnazijskih ali še kako drugače. Najbolj absurdno pa je prav gotovo dejstvo, da opernih in koncertnih prireditev naši glasbeni pedagogi (od tistih, ki učijo na osemletkah do vzgojiteljev na visokih in najvišjih zavodih), skoraj sploh ne obiskujejo ali pa vsaj v zelo majhnem obsegu in zelo Izposojena karikatura - študentski abonma — Kako to, da nas je tako malo? — Moč navade. Spricajo. redko. Vzrokov za to ja očitno mnogo in glavnega med njimi smo že omenili: plače prosvetnih delavcev so zaenkrat še vedno take, da skoraj nujno navajajo k iskanju honorarnih zaposlitev, torej k preobremenjenosti, Ta preobremenjenost pa ima še svojo drugo in tudi posebno neprijetno plat: glasbeni pedagogi se tudi v honorarnem delu ukvarjajo predvsem s poučevanjem glasbe. Tako si ne le prehitro izčrpavajo zmogljivosti in sposobnost živega, neposrednega, torej primernega posredovanja svojega predmeta, temveč se tudi preutrujajo z glasbo in si jemljejo še tisti zadnji prosti čas, v katerem bi se nujno morali izpopolnjevati, ši Širiti Obzorje in tehtati lastno delo, njegove dobre in slabe plati. Ne bo težko razumeti, da človek, ki osem in tudi več ur na dan, šest ali celo sedem dni na teden, nenehno ukvarja z glasbo in to v tisti najbolj naporni in najbolj zahtevni obliki nenehnega stika z vedno novimi mladimi ljudmi, ki terjajo celega človeka In popolno odgovornost za svoj razvoj — da tak človek tudi pri najboljši volji ne duševno in tudi fizično ne bo sposoben spremljati domačih glasbenih dogodkov, jih presojati, kaj šele da bi se lahko resno zanimal za vso skoraj nepregledno in marsikdaj zelo nejasno izoblikovano problematiko modernega glasbenega ustvarjanja in življenja. Vse to pa v sicer poljudni, toda še vedno dovolj temeljiti obliki zahteva mladi človek od svojega učitelja, ki mu mora znati dokazati in ga s tem dokazom tudi prepričati, zakaj je ta ali oni pojav (popevka, predstava, skladba, ki smo jo slišali) negativen in kje so nevarnosti, ki nam jih prinaša, JJ Kakšni bodo odgovori (j na kulturne dogodke Četudi pozabimo na škodo, ki jo mora zato utrpeti gam glasbeni pouk in spregledamo še celo vrsto vzrokov, ki gotcjfVo tudi povzročajo tak vsesplošni »bojkot* glasbenih prireditev — ostane neodgovorjeno in tudi nerešeno tisto najbolj občutljivo ter V širšem pomenu tudi najpomembnejše vprašanje: ali lahko glasbeni pedagog, ki sploh ni povezan z živim dogajanjem in problemi, kakršne prinaša sleherna kulturna sezona — ali lahko tak pedagog še pravilno in v polnem pomenu opravlja svoje delo. Konec koncev je namen njegove vzgoje vendarle v tem, da ustvari in razvija v mladem človeku interes ter nujno potrebo po živem stiku z glasbo. V njem mora razvijati človeka, se pravi, mora mu pokazati in povedati, kaj je in kje je lepota resnične glasbene umetnosti, kakor jo srečujemo dan za dnem in leto za leto v koncertnih dvoranah, po radiu ali v. gledališču. To je slej ko prej edina pot, če si hočemo ustvariti dovolj obširen in dovolj zavesten krog glasbenega občinstva. Priznati je treba, da so načrti, ki smo jih sestavili z veliko ljubeznijo, toda s premajhnim upoštevanjem stvarnosti, rodili le malo sadov. Fiziognomija naše publike danes še zdaleč ni taka, kot jo hočemo in moramo doseči! Koncertno občinstvo na primer (in menda se ne bomo preveč pregrešili, če trdimo, da tudi z opernim ni mnogo bolje), sestavljajo danes še vedno predvsem ljudje, ki so obiskovali glasbene prireditve že pred desetimi, petnajstimi in celo več leti. »Podmladka« je še vedno bore malo. Kako je s šolsko estetsko vzgojo, nekoliko že vemo. Da pa tudi ljudi iz delovnih kolektivov nismo znali pritegniti, ni toliko ali pretežna krivda največkrat slabo organiziranih in kdaj pa kdaj ne s posebnim okusom programiranih »ljudskih« koncertov, temveč eo vzroki mnogo globlji. Ob pogledu nazaj si moramo pogosto priznati, da smo pričakovali nekaj popolnoma fiktivnega: pričakovali smo, da se bo slednji delavec, ki nemara komaj obvlada osnovnošolsko znanje in ga v kinu navdušujejo westerni in osladna nemška plaža, da bo tak delavec na prvi naš poziv, ali kar na kratko časopisno notico, prišel v Slovensko filharmonijo poslušat koncert — pa čeprav samo Straussovih valčkov. Tako enostavna kulturna problematika spet ni, še celo j ne pri nas, kjer se zavedamo, da je . umetnost lastnina nas vseh in ne privilegiranih posameznikov. Ni naš namen in bilo bi nepravilno oporekati obstoj eksperimentalnih gledaliških, literarnih ali glasbenih skupin, tako imenovane avantgarde, ki stopa prva in skuša širiti obzorja. Resnično živi kulturi je potrebno oboje in res je tudi, da ni sleherna prireditev za sleherno občinstvo. Skrajno kratkovidno bi bilo zanemarjati eno zaradi drugega ali obravnavati eno brez drugega. Dve mednarodni nagradi Francosko jugoslovanski film »Ograda« Na prospektu piše, da sta scenarij za francosko-jugo-slovanski film »Ograda« napisala Francoza Armand Gatti in Pierre Joffrop, da ga je prvi tudi režiral in da v njem nastopajo francoski ter strahotno uničevanje t> plinskih celicah. To je te• matika, ki je že neštetokrat obdelana, a je vendar še vedno aktualna, boleča in opominjajoča. V delu je težko ločiti po- in jugoslovanski igralci, sameznika od množice, po-kot je Hans Kristian Blech, samezno hotenje od hotenja Jean Negroni, Stevo Žigon, celote, posamezno akcijo od Tamara Miletič, Maks Fur- organizirane in enotne jan in drugi. Film je prejel uporniške dejavnosti. Živeli na filmskem festivalu v in trpeli so pod istim ge-Cannesu »Nagrado piscev stapovskim bičem, brezime-za film in televizijo«, na ne številke, nagnetene iz festivalu v Moskvi pa srebrno medaljo za režijo. S to filmsko dramo so se ustvarjalci oddolžili spominu vseh umrlih v nemških koncentracijskih taboriščih. Ze po prvih prizorih je gledalcu jasno, da ima opravka s piscema, ki sta pošteno, iskreno in obtožujoče posegla v življenje internirancev ter se pri tem dotaknila najbolj bolečih momentov, kot so medsebojni pokoli za ohranitev lastnega življenja, zloraba deklet vseh strani Evrope. Veliko med njimi jih je izginilo « plinskih celicah, tudi oba protagonista: francoski Žid in mlada Poljakinja. Neka) pa jih je vendar ostalo in njihova akcija ni bila zaman. Pomen filma je predvsem v njegovi literarni zasnovi. Režiser in igralci pa so s svojim sodelovanjem dali tej zasnovi adekvaten izraz. S tem so ustvarili delo, ki so ga v Cannesu in Moskvi upravičeno nagradili. B. Razstava v kavarni Ni potrebno, da bi posebej opozarjal na razstavo akademskega slikarja Lojzeta Perka v šahovski sobi kavarne »Union« v Ljubljani, ker jo obišče takole po 500 ljudi na dan, ob nedeljah pa 1000.., Med živečimi slovenskimi slikarji je Perko gotovo med tistimi, ki znajo poiskati pot do ljudi, od tod njegova velika priljubljenost pri določeni vrsti občinstva in tudi listki »PRODANO« na razstavljenih slikah. Zadnja poteza — prirediti svojo razstavo v kavarni, je gotovo originalna in kot kaže sam odziv med obiskovalci, prav gotovo tudi utemeljena v našem času. Pustimo ob strani, da Jakopičevega paviljona v plemeniti osamljenosti tivolskega parka ni več •— tudi če bi bil, je ogled slik sredi živahnega okolja Unionska kavarne doživetje prav posebne vrste. Moram reči, da me je presenetil prostor sam in pa barvni Lojze Perko razstavlja v Ljubljani Sijajen obisk Perkove razstave v kavarni Union M Razočarani - zaradi gg pol dnevnice Toda vrnimo se k našemu problemu. Ce glasbenega (pa tudi kakega drugega) občinstva iz delavskih vrst ne sestavljajo ljudje, o katerih smo že govorili, to še nikakor ne pomeni, da ga tudi ne bodo mogli sestavljati. Veliko vprašanje je le, ali se bomo takim ljudem lahko približali zgolj s prijemi, kakršne smo uporabljali do danes (časopisni članki, radijske objave) in ali ne bi bilo smotrneje pritegniti med glasbeno občinstvo najprej tiste, katerih izobrazbe in obzorje — torej kulturna osveščenost — sta že dosegla stopnjo, kakršna je lahko izhodišče za estetsko uživanje umetnini- Le-ti bi lahko svojim delovnim tovarišem mnogo bolj naravno posredovali vtise in doživetja z glasbenih prireditev ter tako hitreje in prepričljive j e opravili delo, ki smo ga doslej marsikdaj skušali rešiti kar najbolj birokratsko. Ce torej vemo, kje so ljudje, ki jih hočemo pritegniti v krog glasbene publike, bi se kazalo pogovoriti tudi o načinu, s katerim naj to storimo. Prav ta sloj ljudi je namreč največkrat zelo zaposlen. Da kljub temu marsikdo vendarle najde čas tudi za kulturno amatersko dejavnost, pričajo dovolj razvejane sekcije naših Svobod in prosvetnih društev. Prav med takimi ljudmi pa je osnovno zaletišče, ki bi ga morali uporabiti. Samo droban del naloge je opravljen, kadar se to in to poklicno gledališče pripelje z avtobusi v kak oddaljen kraj ln tam odigra svojo predstavo. Delo namreč, ki so ga morali opraviti organizatorji in pogosto tudi iniciatorji takega gostovanja — in napraviti so morali nič več pa nič manj kot to, da so si šli ljudje predstavo ogledat — nikakor ni najbolj enostavno. Za oblikovanje kulturnega občin- vtis, ki ga ob vstopu napravijo podobe; nekaj, česar smo se že zdavnaj odvadili. Razstava z 26 deli (oljnate slike) je pravzaprav retrospektivna. Začenja z ženskim portretom iz leta 1938 in nam prikazuje profil slikarja do današnjih dni. Recimo slikarjevemu načinu izražanja postim-presionizem, toda s tem nismo povedali prav dosti. Prav narahlo odmevajo V njegovem delu tudi vsakokratna razpoloženja časa, čeprav jih Perko v splošnem odklanja in ostaja svojski poet notranjske zemlje in Cerkniškega jezera. Ob pregledu teh podob pa ne morem mimo trpke misli o usodi slikarja, ki je leta 1942 naslikal brez dvoma najboljše delo na razstavi, kmečko sobo z posteljo in zibelko, ki bi zaslužila, da visi v družbi najboljšega, kar imamo. To je slika, ki jo težko pozabimo, toda kje so tisti obeti, ki jih je vzbudila? F. Z. stva je zelo pomembno. Več kot naravno je, da bi organizatorjem takih gostovanj na terenu (pa naj gre že za gledališko družino, pevski zbor ali orkester) tudi gostujoči ansambel, zlasti poklicni, nudil kar največ pomoči, Toda marsikdaj in marsikje se še danes dogaja ravno obratno: gostje se pripeljejo pol ure pred nastopom in po njem spet kar na hitro odidejo. Vzrok takemu ekspresnemu gostovanju pa je včasih tudi na vso moč banalen in bi mu takole na prvi pogled skoraj ne mogli verjeti, Gostje so se namreč 's svojim hitrim prihodom in odhodom vrnili domov tako zgodaj, da njihovi ustanovi ni bilo treba odmeriti — pol dnevnice! Zaradi pet sto ali šest sto dinarjev, pa čeprav pomnoženih z 10 ali 15, je moral odpasti v kraju gostovanja pogovor s člani Delavsko prosvetnega društva ali Svobode, nemara celo z občinstvom. Menda si ni težko predstaviti, koliko bi lahko živ in prijateljski razgovor reži-serja-strokovnjaka z amaterji ali dirigenta s pevovodjo in pevci pomenil tem ljudem, koliko vprašanj bi jim razjasnil in koliko vlil volje za novo delo. Ne smemo pozabiti, da so prav člani društva Svobod organizirali tako gostovanje in sproti, nenehno in nevsiljivo dopovedovali ljudem (publiki!) smisel in lepoto predvajanega dela. Zaradi borih nekaj dinarjev pa se je gostovanje poklicnega umetniškega ansambla spremenilo v golo, sicer lahko dovršeno in prepričljivo produkcijo, ki je sicer pri občinstvu zapustila svoj vtis, popolnoma pa zgrešila širše poslanstvo. V reševanju načetih problemov bodo morali odigrati važno vlogo tako društva Svobod in prosvetna društva, pa naši klubi, delavske univerze in ne nazadnje poklicni glasbeni, gledališki itd. ansambli. Problem je težak, pereč in družbeno kulturno pomemben. Zato je čas, da se ga lotimo kar najbolj resno. B. L. »aaaliliffliliiniiiiiiiniiigiiiiiiiimiiiiiiBiiBiaBBMiiiiiiiiiniiiiiliaBiiiiiiiiiHiinuiiniiBHiMCiiiniBiiiiilialilBiiiiiiimiiiHiniimiiiiiiHBinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinBHinHBniiiiiiii • IDRIJA IZ NAŠIH KOMl\ • IZ NAŠIH KOMliN O IZ NAŠIH KOMUN o IZ NAŠIH KOMUN .____________________________________________________ »SIMPLEIa Morda je prav zasluga občinskega ljudskega odbora, §g b da je stanje obrti v idrijski občini precej drugačno kot v J} H drugih komunah na Goriškem. Razen stanovanjske skup- jj B nosti, ki je ne brez težav organizirala nekaj servisov, je J B tu čisto neopazno zraslo obrtno podjetje »Simplex«. Ko- g | maj dve leti je od tega, ko je to podjetje prenehalo s ko- §§ | munalno dejavnostjo ter se posvetilo raznovrstnim uslu- 1 b gam. Danes lahko rečemo, da je to prvi obrtni center v jj | okraju. »Simplex« se ukvarja kar z desetimi raznovrstnimi de- g | javnostmi. Posebej naj omenimo njegovo gradbeno mon- g | tažno dejavnost. Delavci tega podjetja opravljajo vsa v to Jf j stroko spadajoča dela ne le na območju idrijske komune, g | marveč so prodrli že tudi v vse Gornje Posočje. Nedolgo g | tega so osnovali »Tomosov« in »Pretiscv« servis, tako da g | tvorijo z »Zastavinim« servisom, ki ga ima v Idriji in g j Tolminu »Avtoprevoz«, dokaj popolno tehnično službo za g | motorna vozila v severnem delu okraja. Dejavnost »Simplexa« pa je pokazala, da ni bodočnost g | le v proizvodni obrti. Njegova realizacija je za to jasen B i dokaz. Pred dvema letoma je imelo podjetje 22 milijonov g i dinarjev kosmatega dohodka, lani pa je narasel že na 200 g | milijonov dinarjev. Vrednost osnovnih sredstev se je v ne- g j kaj letih povečala z nekaj sto tisočakov na 45 milijonov di- g | narjev. Podpora ljudskega odbora je omogočila podjetju, g | da si je zgradilo nove prostore, v katerih bo nedvomno še g I povečalo svojo dejavnost. L. K. © DOMŽALE: Premalo za sklade Doslej sprejeti pravilniki o delitvi čistega dohodka v domžalskih kolektivih vsebujejo zelo raznolike kriterije, po katerih bodo v bodoče delili dohodek. Skladom, pomembnim za poslovanje in uspešen razvoj podjetij, so ponekod namenili zelo majhen del čistega dohodka, n. pr. podjetje LIP Ra‘domlje le 6 °/o, File Mengeš, Univerzale Domžale 10 °/o itd. V podjetju »Induplati« Jarše pravilnik o delitvi čistega dohodka sicer predvideva razmerje 90:10 v korist osebnih dohodkov, vendar sedaj dajejo v sklade za razvoj podjetja 30 °/o čistega dohodka in menijo, da bodo to razmerje ob sedanjih pogojih lahko še nekaj časa obdržali. Podobno je poskrbel za uspešen nadaljnji razvoj podjetja tudi delovni kolektiv »Vate« na Viru. Njihov" pravilnik predvideva 36 % čistega dohodka v poslovni sklad in sklad skupne porabe. V večini pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov se poglavitni kriteriji nanašajo na uspeh posameznika in ekonomske enote. V Filcu sa n. pr. delovna mesta točkovana, vrednost točke pa se spreminja z vrednostjo točke v posameznem mesecu, v Melodiji pa je osebni dohodek posameznika odvisen od uspeha celotnega podjetja, ne pa od uspeha ekonomske enote. To kaže, da v tem podjetju ekonomske enote še niso zaživele. F. S. © RADOVLJICA: Prihodnjič razprava o gospodarjenju Na zadnji seji predsedstva ObSS Radovljica so odborniki največ razpravljali o dokončni dograditvi izobraževalnega centra v Podvinu pri Radovljici, ki naj bi bil gotov do 1. maja letos. Toda za dograditev še niso zagotovljena vsa finančna sredstva. Sredstva bodo skušali dobiti v posameznih gospodarskih organizacijah. Predsedstvo je med drugim sklenilo priporočiti OSS Kranj, naj bi izobraževalni center v Podvinu po dograditvi upravljal poseben odbor, sestavljen iz članov vseh ObSS v kranjskem okraju. Nadalje so sklenili, da bodo v začetku februarja sklicali plenum, na katerem bodo razpravljali o poslovanju v posameznih gospodarskih organizacijah - v letu 1961. Sekretariat pa naj pripravi poseben program dela za skupno sejo 10 sindikalnih podružnic in članov ObSS. Tako pripravljene skupne posvete bodo imeli z novoizvoljenimi 10 sindikalnimi podružnicami v posameznih gospodarskih organizacijah. Ciril Rozman O VOLČJA DRAGA: Domača naprava za ionizacijo vode Podjetje »Poligalant« v Volčji dragi je pred kratkim izdelalo napravo za jonizacijo vode. Jo-nizirano vodo potrebujejo v industriji pri barvanju tekstila in drugo. Naprava pomeni pomemben dosežek ne la za podjetje marveč za družbeno skupnost, saj doslej naša industrija še ni proizvajala tovrstnih naprav. Podjetje je dobavilo napravo »Tiskanini« v Kranju. Njena vrednost je okoli 4,000.000 dinarjev. Izdelalo pa jo je iz domače plastične mase. L. K. • NOVA GORICA: Občni zbori sindikata V goriškem okraju so se začeli občni zbori sindikalnih podružnic. Najprej so jih opravili prosvetni deiavci. Sedaj pa so v teku zbori v gospodarskih organizacijah. Med glavnimi problemi, ki jih zbori obravnavajo, naj omenimo vprašanje delitve čistega in osebnih dohodkov po prvih rezultatih ob uporabi novih pravilnikov ter nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja. Predvidevajo, da bodo zaključili občne zbore do 15. marca. L. K. ® CERKNICA: Priprave na občne zbore V vseh 35 sindikalnih podružnicah cerkniške občine se vodstva skrbno pripravljajo na občne zbore. Ti se bodo pričeli že v začetku prihodnjega meseca. Razen o delavskem uprav- strativno šolo obiskuje 21, nadaljevalni tečaj za strojepisje (začetnega so dokončali v preteklem letu) 15 in začetni tečaj v strojepisju 11 udeležencev Razen teh tečajev so organizirani še jezikovni tečaji; 2 iz nemškega in 2 iz angleškega jezika, ki jih obiskuje okoli 50 tečajnikov. Razen naštetih in še drugih tečajev in šol DU organizira tudi razna predavanja, za katera je veliko zanimanje, zlasti so obiskana predavanja, ki so namenjena staršem za vzgojo otrok. Imajo tudi potujoči kinoprojektor, s katerim predvajajo filme v krajih, ki so oddaljeni od središča, kot so Brezje, Kamna gorica, Mošnje in drugi. Ker obstajajo na teritoriju radovljiške občine trenutno 3 take ustanove (poleg radovljiške DU je še na Bledu in v Bohinju), so že v teku priprave za združitev. Računajo, da bodo po združitvi imeli poleg upravnika še 4 stalno zaposlene osebe in zadostno število predavateljev iz vrst domačih strokovnjakov. Za posebna predavanja pa bodo pridobili predavatelje iz Ljubljane in Kranja. N. Bulut © JESENICE: Zbor proizvajalcev o pravilnikih Na zadnji seji je zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Jesenice razpravljal o pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka v podjetjih jeseniške komune. Med drugim je ugotovil, da še niso sprejeli pravilnika o delitvi-čistega dohodka in osebnega dohodka v obrtnem podjetju Brivnica in česalnica Jesenice, Remont Kranjska gora ga prav tako ni sprejel, ker se bo v V počastitev VII. kongresa LMS so preteklo sredo odprli v avli OLO Kranj razstavo »Mladina v ilegali, borbi, v svobodnem ustvarjanju«. Slovesnosti ob otvoritvi so se med drugimi uglednimi gosti udeležili tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek ter predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič. Nov proizvod med športnimi rekviziti. Sport-oprema v Vižmarjih je osvojila proizvodnjo kaj nenavadnih, a precej zaželenih izdelkov — kopalnih bazenov. Ti bazeni so različnih dimenzij, družinski 200 cm v premeru m z volumnom 1500 litrov vode. Tehta komaj 25 kg ter je izdelan iz aluminijaste pločevine, prevlečene z vodotesno plastično maso. Bazen v premeru 440 cm z volumnom 18.000 litrov vode z vgrajenim manjšim bazenom. Ta proizvod odlikuje filtrska naprava za čiščenje ter cirkulacijo vode. Podjetje izdeluje tudi bazene večjih dimenzij, primerne za počitniške domove, šole, športne organizacije itd. Te bazene izdelujejo po naročilu in seveda po želji. Bazeni so montažni, torej lahko prenosljivi. Cena: od 50.000 do 2 milijona dinarjev kratkem priključil Zavodu žičnica »Vitranc«. Še posebej pa so na seji analizirali odnose v pravilnikih o delitvi čistega dohodka v obrtnih podjetjih. Razmerja delitve čistega dohodka še niso po vseh obrtnih podjetjih jeseniške občine realna, posebej velja to za podjetje »Kovinoservis«. V Elektrarni Moste delijo na primer čisti dohodek v razmerju 84,4 :15,6, medtem ko v SGP Sava na Jesenicah pravilnik določa razmerje delitve čistega dohodka tako, da gre 93 odstotkov za osebne dohodke in 7 odstotkov za sklade. Ta imajo še posebno določilo, da se od ugotovljenega čistega dohodka izloči 2 odstotka čistega dohodka v rezervni sklad podjetja. Trgovsko podjetje »Ribnik« deli čisti dohodek v razmerju 95 odstotkov za osebne dohodke in 5 odstotkov za sklade. To je nekaj kritičnih primerov. So pa tudi podjetja, ki imajo ta razmerja dokaj lepo urejena. »Avtoservis« deli čisti doho- dek v razmerju 45 odstotkov za osebne dohodke in 55 odstotkov za sklade, Elektro Žirovnica deli čisti dohodek v razmerju 80 :20. Komunalno podjetje v razmerju 75 :25, v istem razmerju deli čisti dohodek tudi trgovsko podjetje »Zarja« itd. Res je tudi to, da so nekatera podjetja naredila pravilnike zelo šablonsko, ker so jih enostavno prepisala od sorodnih podjetij, ali pa so jih le malenkostno popravila. M. Z. 9 NOVO MESTO: 150 milijonov dinarjev izgubljeno Na posvetovanju o varnosti pri delu v novomeški občini je bilo ugotovljeno, da je bilo v preteklem letu nekoliko manj nesreč pri delu kot v letu 1960, toda zato izgubljenih več delovnih dni. Poškodb in obolenj pa je bilo več. Zaradi vsake nesreče je bilo izgubljeno 16, leta 1960 pa samo okoli 12 delovnih dni. Komisija za varnost dela pri Občinskem sindikalnem svetu in ostale komisije kakor tudi vsa služba higiensko tehnične zaščite si prizadevajo, da bi bilo nesreč čim manj. Menijo, da dosedanji ukrepi niso bili dovolj učinkoviti in da bi kazalo to skrb in odgovornost prenesti na ekonomske enote, skratka zainteresirati za varnost posameznega člana delovnega kolektiva. V tistih delovnih kolektivih, kjer so to že uveljavili, se kažejo boljši uspehi. Zaposleni v okviru posamezne ekonomske enote čutijo skrb za bližnjega in zato skrbe, da ne pride do nesreč. Kako pereče je to vprašanje na področju te občine, je dovolj zgovoren podatek, da je bilo zaradi tega v občini lansko leto izgubljenih nad 150 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Viktor Dragoš 9 KAMNIK: Novo glasilo Na pobudo sindikata v podjetju Svilanit so pred dnevi začeli izdajati svoje glasilo: Kamniškega tekstilca. Že dalj časa so v tem kolektivu čutili potrebo po neki širši obliki obveščanja in seznanjanja zaposlenih z dogajanjem v kolektivu. Tako glasilo je bilo kolektivu Svilanit tem bolj potrebno zlasti zato, ker so obrati podjetja raztreseni na širšem področju občine. Člani obratnih kolektivov v Šmarci, Perovem in Mekinjah doslej niso bili dovolj seznanjeni s problemi obratov in ekonomskih enot. Sodijo, da bo novo glasilo to vrzel v znatni meri izpopolnilo. Prva številka »Kamniškega tekstilca« prinaša pretežno problematiko posameznih ekonomskih enot. Vsebina »Kamniškega tekstilca«, ki je zdaj že četrto glasilo kamniških kolektivov, priča, da bo glasilo kljub za sedaj še bolj skromni opremi doseglo svoj namen. F. Svetel j 9 LESCE: Sindikat predlaga. .. V »Verigi« je bil občni zbor sindikata. Udeležilo se ga je 110 delegatov, ki so jih izvolili na sestankih članstva v ekonomskih enotah. Ko so ugotavljali vzroke, zakaj ni bil dosežen plan v preteklem letu — tega so količinsko dosegli le z 92 % — so bili skoraj vsi mnenja, da je temu krivo več objektivnih vzrokov, kot so: pomanjkanje naročil za nekatere izdelke, zavrnitev že sprejetih naročil zaradi finanč- IHiioiiiHiHiiiiiHiimiHiHiiiBiuniiiHiiHiiiiiiiuiuiHnHHiiiiiiiiiiHimuiuniiiuiniinu ® DOMŽALE: Kaj čakajo v treh kolektivih? Tudi v domžalski občini so nedavno postavili posebno komisijo, ki spremlja potek izdelave pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v delovnih kolektivih. Iz poročila te komisije, na zadnji seji zbora proizvajalcev, je razvidno, da so do 1. januarja 1962 sprejeli pravilnike v 21 od 36 gospodarskih organizacij. V ostalih podjetjih o pravilnikih še razpravljajo, v treh kolektivih (Mizarstvo Domžale, Remont Lukovica, Mizarska delavnica Moravče) sploh še niso začeli s pripravami za izdelavo pravilnikov. Zbor proizvajalcev meni, da so za tako stanje poleg premajhne zainteresiranosti kolektivov delno odgovorni tudi organi obrtne zbornice, ki so tem kolektivom nudili premajhno pomoč. Vendar pa se hkrati postavlja tudi vprašanje pomoči in sodelovanja občinskih organov, ki najbrž ne bi smeli ostati samo pri ugotavljanju neaktivnosti v nekaterih kolektivih. meznikom, ki bi letni dopust izkoristili tam, kjer jim najbolj odgovarja, kjer je ceneje in bolje. Mislijo namreč, da bi se poslovanje doma in zanimanje tako izboljšalo. osebja za cenejše poslovanje N.Bulut 9 ŽIRI: Tretji tekoči trak V tovarni obutve »Alpina« v Zireh, ki je lani izdelala 450.000 parov vseh vrst obutve, montirajo še tretji tekoči trak. Na njem bodo izdelovali specialno težko obutev, to je smučarske čevlje in podobno. Računajo, da bo že letos poleti prihajalo z novega traku dnevno po 180 do 200 parov smučarskih čevljev, tako da bo tovarna lahko ustregla vsem interesentom za tovrstno obutev. -mG • ŠTORE* Rekonstrukcija železarne Jugoslovanska investicijska banka je odobrila železarni v Štorah 14,4 milijarde dinarjev posojila za rekonstrukcijo podjetja. Dela bodo trajala pet let. Po investicijskem programu je predvideno, da se bo podjetje razširilo na novo lokacijo, približno 1500 metrov v smeri proti Celju. Tukaj bodo zgradili novo jeklarno, valjarno in livarno specialne litine za potrebe strojegradnje, ladjedelništva in avtomobilske industrije. Na starem (sedanjem) mestu pa bodo ostali elektroplavži, aglomeracija, livarna valjev in kokil, obdeloval-nica valjev, nekateri energetski in pomožni obrati. Predvidevajo, da se bo po rekonstrukciji povečal celotni dohodek podjetja od sedanjih 7,9 na 20 milijard, čisti dohodek podjetja pa od 2 na 5,8 milijarde dinarjev. Tudi pc rekonstrukciji naj bi železarna Štore, glede na višjo stopnjo avtomatizacije, zaposlovala okoli 2000 delavcev, to je toliko kot zdaj. -mG 9 TGA KIDRIČEVO Premiki sur meti in pravilnik v razpravi ljanju in izobraževanju bodo člani razpravljali še o pravilnikih o delitvi čistega in osebnega dohodka, gospodarjenju v posameznih delovnih kolektivih in o vrsti ostalih vprašanj, ki bodo bistveno vplivala na večje gospodarske uspehe. Pri tem seveda ne bodo prezrli organizacijskih vprašanjih posameznih sindikalnih podružnic. ® KOČEVJE: Razprava o izobraževanju Nedavna razširjena seja Občinskega sindikalnega sveta Kočevje, na kateri so razpravljali o izobraževanju zaposlenih, je opozorila, da je bilo v tem pogledu v tesnem sodelovanju z Delavsko univerzo v Kočevju doseženih veliko vidnih uspehov. Več sto delavcev raznih strok si je pridobilo potrebno znanje. Toda še precej si jih želi izobrazbe, ker se zavedajo, da bodo s pridobljenim znanjem lahko znatno pripomogli k uspešnejši proivodnji v svojem delovnem kolektivu. Zato, da bi izobraževanje zaposlenih še razširili, so sklenili, da bodo prek organov delavskega upravljanja in vodstev sindikalnih podružnic storili vse potrebno, da se oblike pošolskega izobraževanja razširijo v slehernem delovnem kolektivu. D. V. 9 RADOVLJICA: Predvidena združitev treh delavskih univerz Že v prvem letu je Delavska univerza v Radovljici upravičila svoj obstoj. Ob' vsestranski pomoči političnih organizacij, zlasti občinskega ljudskega odbora, je DU uspelo organizirati in uspešno zaključiti razne strokovne tečaje, seminarje in po- Levo: Uprava gradbenega podjetja iz Črnuč še do danes ni našla primerne rešitve *a boljše delovne razmere svojih delavcev ki delaio nri ureievaniu že-dobno. Trenutno delujeta dva lezniškega vozlišča na Celovški cesti v Ljubljani. Ob težkih pogojih dela, vremenskih neprilikah, si ti delavci ne morejo privoščiti niti primernega po- oddelka Ekonomske srednje ŠO- čitka v času malice, kaj šele, da bi pomislili na topel obrok, o katerem vemo. da je povsem izvedljiva oblika skrbi za delavce. Na sliki: oceni na prostem le ki io obiskuje 60 slušateljev se ogreje premražene roke, ki bodo čez nekaj minut spet prijele zadelo. Desno: pomanjkanje prostora ali malomarnost! Tako bi lahko šolanje traja tri leta. Admin^ naslovUl sllk°’ M pr*azuje ”lmco na avtobusm postaji v “e'k% ^e“njske? zaboje ln premog bržkone ne sodi Cistično “v. ll!]!!!!!!!!l!ll!l!llllll!!!!ll!!!lllll!!l!!ll!!!!l!!!!llllli!l!l!!!!!l!l!!lll!lll!!!!! ozir. nasproti 1. 1958 za 5,21 °/o v letu 1960 na 474.259 ali za 68,54 %> ozir. nasproti 1. 1959 za 5,73 °/o Večanje števila zavarovancev je seveda imelo za posledico povečevanje dohodkov socialnega zavarovanja, obenem pa tudi izdatkov za vse nove zavarovance predvsem v zdravstvenem zavarovanju. Na izdatke dolgoročnih zavarovanj so vplivali predvsem stalno rastoči izdatki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Število upokojencev, ki je znašalo v letu 1953 75.627 (osebnih, družinskih in invalidskih), se je do konca leta 1960 dvignilo na 105.399 ali za 39,37 %>. K temu moramo prišteti še nekaj tisoč uživalcev drugih pravic in invalidskega zavarovanja. Povečalo pa se je tudi število upravičencev do otroških dodatkov in otrok, za katere se dodatki plačujejo, vendar v manjši meri, kot pa je naraslo število zavarovancev. V letu 1953 smo izplačevali dodatke 104.659 upravičencem za 202.877 otrok, leta 1960 pa je prejemalo dodatke 151.154 upravičencev za 274.935 otrok. Posledica takih tendenc v skladu dolgoročnih zavarovanj, v zdravstvenem zavarovanju pa stalno večanje izdatkov zaradi dražitve medicinske pomoči, je stalno naraščanje izdatkov za socialno zavarovanje. Skupni izdatki za socialno zavarovanje v LR Sloveniji (zdravstveno in dolgoročno skupaj) so znašali 16.777 milijonov dinarjev v letu 1953. Ti izdatki so narasli v letu 1557 na 26.075 milijonov, da bi v letu 1960 dosegli 43.353 milijonov dinarjev. Pri tem kaže zdravstveno zavarovanje relativno občutno večje povečanje kot pa dolgoročna zavarovanja. Povečani stroški zdravstvenega zavarovanja, ki rastejo mnogo hitreje, kot pa se povečuje število zavarovancev, gredo v daleč manjši meri na rovaš večjega uveljavljanja zdravstvenega varstva, kot pa na račun zviševanja cen posameznih uslug. Izdatki porabljeni za enega zavarovanca za posamezno obliko zdravstvenega varstva, nam potrjujejo to ugotovitev. V letu 1954 je odpadlo na enega zavarovanca 13,33 ambulantnih pregledov, stroški na zavarovanca pa so znašali 1660 dinarjev, ali za en pregled 125 dinarjev. Leto 1960 kaže na zavarovanca 8,54 pregledov ob stroških 5884 dinarjev in ceni 298 dinarjev za en pregled. Stroški za enega zavarovanca so od leta 1954 do 1960 narasli za 254,46 °/o. V dolgoročnih zavarovanjih vpliva na porast izdatkov predvsem stalni prirast upokojencev in postopno naraščanje njihove povprečne pokojnine, ki se je v zadnjih letih s spremembami pokojninskih predpisov stalno izboljševala. HTa cratek pregled prikaže, da so-I cialno zavarovanje v naši državi predstavlja kvalitetno novo obliko varstva zavarovanca-državljana in da se stalno razvija in izpopolnjuje, skladno z ekonomskimi in družbenimi pogoji v naši državi. Tako bo brez dvoma tudi v bodoče. Zato bo nujno, da se bo socialno zavarovanje prilagodilo družbenim spremembam, ki so se izvršile v letu 1962. Z novo ustavo se bo še bolj utrdil naš sistem in še večjo vlogo in vpliv bodo imeli državljani pri proizvodnji in pri družbenih službah. Skladno temu se bo 'predvidoma v letu 1962 izvršila tudi reorganizacija socialnega zavarovanja, se spremenilo finansiranje te službe. Tudi pravice zavarovancev se bodo delno spremenile in dopolnile, tako v zdravstvenem kot pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ukinili se bodo okrajni zavodi za socialno zavarovanje in ustanovili komunalni. Potreba po teh spremembah je zlasti pereča za zdravstveno zavarovanje, ker je tu potrebna največja skrb lokalnih či-niteljev tako v materialnem kot moralno političnem pogledu. fTo, česar ob 20-letnici vstaje v Ju-£ goslaviji in začetka revolucije ne smemo pozabiti, pa je, da se moramo zahvaliti prav tej revoluciji in prevzemu oblasti po našem ljudstvu, da jugoslovanski delovni ljudje tudi na področju socialnega zavarovanja in ostalih oblik varstva državljanov suvereno odločajo o svojih pravicah, za kar se borijo progresivne sile drugih dežel zaman že dolgo časa in kar kvalitetno loči naše socialno zavarovanje od drugih. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE Tovarna emajlirane posode Celje sodi med najpomembnejše tovrstne proizvajalce v naši državi in v svetu. Njene izdelke, označene z dvema levoma, najdemo danes v državah Daljnega in Bližnjega vzhoda, številnih državah Afrike in celo Amerike. Krog odjemalcev pa bi bil še večji, če bi v Tovarni emajlirane posode v Celju zmogli vsa naročila. Ze ta podatek dovolj karakterizira podjetje, ki sodi danes po svojih izdelkih med najkakovostnejše proizvajalce na svetu. 17 o govorimo o sedanjih uspehih podjetja, ne moremo obiti njegove pestre in razgibane preteklosti. Segati v njegovo preteklost se pravi srečati se že z letom 1894, ko je bila ustanovljena v Celju majhna obrtna delavnica za izdelavo emajliranih izdelkov. Tedanje južne avstrijske dežele, ki še niso imele razvite industrije, so se za emajlirane proizvode tega obrata zelo zanimale. Ob takih pogojih se je delavnica hitro, razvijala v industrijski obrat. Zlasti še, ker so potrebe nenehno rastle. Kupci na Balkanu in v deželah Bližnjega vzhoda so zahtevali vedno več emajliranih izdelkov. Tako so že leta 1904 odposlali prvo pošiljko na Bližnji vzhod. V nadaljnjih tridesetih letih je tovarna zaposlovala že več kakor 800 delavcev. Leta 1939 je znašalo število zaposlenih 2307, dvajset let kasneje 1959. leta pa 1908 delavcev. Proizvodnja se je gibala v obratnem sorazmerju. Leta 1950 se je povečala proizvodnja nasproti letu 1939 za 29 °/o. V letu 1960 je bila proizvodnja v primerjavi z letom 1939 večja že za 307 °/o, glede na leto 1950 pa za 230 °/o. Te številke potrjujejo, da je kolektiv pravilno razumel svojo vlogo, ko je prevzel upravljanje v svoje roke. Ta veliki porast proizvodnje so dosegli z istimi proizvajalnimi sredstvi in predvsem s pridnostjo svojih rok in boljšo organizacijo dela. Gospodarskega na- predka niso dosegli avtomatično, temveč je bil to plod velikega političnega dela z delavci. 17 povojni dobi so bile največje te-y žave zaradi pomanjkanja vodilnih kadrov, ki so se med in po vojni znatno skrčili. Prvih povojnih absolventov strokovnih šol, ki so odhajali v razna podjetja, je bilo dosti premalo glede na nastajajoče potrebe. Vendar se je stanje glede kadrov iz leta v leto izboljševalo, kar so dosegli z usposabljanjem in nadaljnjim šolanjem svojih ljudi. Potrebe po emajliranih proizvodih so bile v prvih povojnih letih velike in so silile, da so začeli misliti na boljše izkoriščanje zmogljivosti. V ta namen so uvedli pripravo dela, s pomočjo katere so izračunavali na podlagi letno planirane proizvodnje obremenjenost strojev, potrebno delovno silo in ugotavljali neizkoriščene zmogljivosti. Z vedno bolj smotr-qrapaj ofupoAziojd nBASooAod oja[ nim koriščenjem prej nezasedenih zmogljivosti, z racionalizacijami in boljšo organizacijo dela so iz leta v izdelkov, razen tega pa še osvajali izdelavo novih izdelkov za široko potrošnjo. Pri tem jih ni oviralo niti pomanjkanje delovnih pripomočkov. Vse orodje za nove izdelke so kon- struirali in izdelali v podjetju s svojimi konstruktorji in orodjarji. Posebno pozornost je posvečalo vodstvo tovarne emajlni tehniki, pri čemer so dosegli velik napredek. Večino starih emajlnih postopkov so prilagodili značilnostim novih surovin, ki so dostopnejše in cenejše. S tem so nadomestili mnogo uvoženih kemikalij z domačimi in še bolj izboljšali kakovost emajlov. Danes obsega proizvodni program Tovarne emajlirane posode Celje bogato in pestro izbiro. Na trg daje ta tovarna naslednje kakovostne izdelke: emajlirano navadno posodo, emajlirano težko posodo znamke »Ideal« in znamke »Eterna special«, zatem emajlirane sanitarne predmete (bolniške posode), emajlirane higien-sko-tehnične predmete kot kopalne kadi, lavaboje in podobne, nadalje emajlirane senčnike, pokositreno posodo, brušeno in surovo posodo, tehnične predmete za gospodinjstvo (Econome, sokovnike itd.), transportno mlekarsko posodo, posodo za smeti in garderobne omarice za indu- strijo. Tovarna emajlirane posode Celje je tudi dolgoletni proizvajalec jeklenih kotlov za centralno ogrevanje znamke »Trike« in jeklenih kotlov za centralno-etažno ogrevanje prav tako znamke »Trike«, potem jeklenk za butan-propan plin, jeklenih radiatorjev znamke »Trika« kot tudi emajliranih napisnih tablic in prometnih znakov. Pri tem je važno poudariti, da izdeluje Tovarna emajlirane posode Celje svoje izdelke iz najkakovostnejše dvakrat de-kapirane jeklene pločevine po sistemu globokega vleka. Tfc azen teh izdelkov so osvojojili v ti omenjeni tovarni v zadnjih letih — razdobju po letu 1959 — še vrsto novih izdelkov za potrebe široke potrošnje in stanovanjske graditve. Naj omenimo le najpomembnejše: lonec za kuhanje pod pritiskom »Econom« 2,5, 5 in 7 litrske, kombinirani lonec za pripravljanje sadnih sokov »Sokovnik«, etažno posodo »Dual«, izdelano v treh velikostih 16, 18 in 20 cm, zatem emajlirani pekač s pokrovom in vložkom »Triurnf«* ponvice »ABC«, izdelane v treh velikostih 15, 20 in 25 cm, h katerim je priložen poseben ročaj za varno rokovanje z vročimi ponvicami, kopalne kadi za vzidan j e brez armatur, jeklenke za butan in propan plin z glavnim ventilom in zaščitno kapo za A0 in 35 kg, »Pomivalno omarico« ki jo je mogoče vključiti v kuhinjsko baterijo in emajlirane lavaboje z armaturo in sifonom. Končno naj omenimo še izdelke za komunalne potrebe in potrebe kmetijstva, kot so posode za smeti — opremljene z okovjem za avtomatično praznjenje v posebne avtomobile za odvoz smeti (izdelujejo jih v velikosti 40, 80 in 100 litrov) in razne posode za mlekarstvo. Če se ustavimo še pri perspektivnem planu razvoja podjetja, naj omenimo, da so organi delavskega samoupravljanja že v 1. 1959 storili ukrepe za rekonstrukcijo tovarne. Vedno večje potrebe po emajliranih izdelkih za široko potrošnjo s proizvodnjo v zastarelih obratih ni bilo mogoče več kriti. Izdelali so dolgoročni načrt za investicijsko graditev. Treputno se nahaja tovarna v prvi fazi rekonstrukcije. Za to prvo stopnjo, ki bo trajala približno 2 leti. bo zagotovilo večji del sredstev podjetje iz lastnih virov, delno pa bodo dobili kredite tudi od banke. Program rekonstrukcije predvideva prehod iz sedanjih plinskih peči na električne in preureditev sedanjega obrtniškega dela v delavnicah v industrijsko proizvodnjo. Precejšnjo pozornost posvečajo tudi družbenemu standardu delavcev. V dobi delavskega samoupravljanja so zgradili 185 stanovanj, leta 1952 pa bodo zgradili 32-stanovanjski blok. Prav tako so poskrbeli za izdatni topli obrok, precej sredstev so prispevali za ureditev športnih igrišč in tudi za čas dopustov je vse poskrbljeno. Delavci lahko preživijo prijeten dopust v 40 lastnih montažnih hišicah v Moščeniški Dragi, ki so jih zgradili-leta 1958. Tovarna emajlirane posode Celje je s svojim kakovostnim poslovanjem in pravilnim gospodarjenjem s svojimi sredstvi na najboljši poti, da doseženi sloves in ugled doma in onstran meje obdrži ter ga še nadalje povečuje. V KOMUNI OB SORI Škofjeloška komuna z znamenitimi zgodovinskimi obeležji tako iz davne preteklosti kot iz najhujših časov v zgodovini našega naroda — iz narodnoosvobodilne borbe (kdo ne pozna n. pr. samo zgodovinskega kraja Dražgoše) — je danes v bistvu taka, kot je bila. Toda ne prav taka. Kdor pozna njeno gospodarsko moč pred vojno, bi se tej trditvi upravičeno zoperstavil. Življenje v njej je sedaj povsem drugačno — svobodnejše, lepše in bogatejše. odatki o težavah in uspehih prebi-| valcev Poljanske in Selške doline dajo jasno sliko o ekonomski rasti te komune. Občina Škofja Loka se je zelo spremenila, posebno v zadnjih letih. Združitev občine Škofja Loka z občino Gorenja vas leta 1959 in z občino Železniki leta -1961 je okrepila gospodarsko moč tega območja in dala povsem nove možnosti za nadaljnji razvoj. Nekaj podatkov o škofjeloški komuni pred nekaj leti in danes: Leta 1955 je bil družbeni bruto produkt 4,8 milijarde dinarjev, lani pa je presegel 18 milijard dinarjev. Ustvarjeni narodni dohodek v letu 1955 v višini 1,3 milijarde dinarjev se je povzpel lani že na več kakor 6 milijard 150 milijonov dinarjev. To kaže, da se je povečal narodni dohodek na enega prebivalca od 77.000 dinarjev v letu 1955 na 257.000 dinarjev v letu 1961. Struktura prebivalstva kaže podoben razvoj. Leta 1955 je bilo zaposlenih manj kot 4000 oseb, lani pa je bilo od 24.310 prebivalcev v delovnem razmerju že več kakor 7000 oseb. Struktura investicijskih vlaganj je bila naslednja: gospodarske in negospodarske investicije so bile leta 1955 približno 89 milijonov dinarjev, v letu 1961 pa so bile planirane v višini 2,3 milijarde dinarjev. V načrtu za lani je bilo negospodarskih investicij za 571 milijonov dinarjev ali za 27,4 °/o več kot leta 1960. Iz teh nekaj podatkov je razvidno, da gre pretežni del investicijskih vlaganj za razvoj industrijske dejavnosti v občini, seveda pa ne zanemarjajo tudi vlaganj v razvoj kmetijstva. Največ sredstev so seveda deležna podjetja, ki bodo najhitreje pospešila industrializacijo komune in zagotovila najbolj rentabilno proizvodnjo. Poglejmo nekoliko podrobneje večje gospodarske organizacije. • Tovarna »Sešir«, ustanovljena kot delniška družba leta 1921, je skoraj bolj znana tujemu kot domačemu trgu. Tovarna izdeluje vse izdelke iz zajčje in kunčje dlake, to je damske in moške tulce, kapline, berete, damske in moške klobuke itd. Z njimi se je uveljavila že pred vojno v raznih evropskih in izvenevrop-skih državah, kamor je izvažala skoraj polovico vseh svojih izdelkov. Po vojni so izvoz še povečali. Danes izvažajo kar v 18 držav, razen tega pa širijo še lastno trgovsko omrežje v državi in imajo že prodajalne v Ljubljani, Novem mestu, Zagrebu, Novem Sadu, Subotici, Reki itd. V zadnjem času je posvetilo podjetje veliko skrb izboljšanju proizvodnje. Prav lani so začeli rekonstruirati tovarno, kajti stroji in druge tovarniške naprave so bile popolnoma dotrajane. Rekonstrukcija bo končana že v prvi polovici letošnjega leta, ko bodo proslavili 40-letnico obstoja tovarne. Omembe vredno je tudi to, da je »Sešir« vseskozi na tekočem z novitetami v svetu, kar jim omogoča, da so na svetovnem trgu vedno konkurenčni. In še en podatek, ki priča o uspehih tega kolektiva. lotos predvidevajo realizacijo v višini 700 milijonov dinarjev, kar pri okoli 230 zaposlenih vsekakor ni malo. 9 Tudi Gorenjska predilnica ni važna samo za škofjeloško komuno, temveč je pomembna v državnem merilu, saj znaša njen delež v jugoslovanski tekstilni proizvodnji približno 3,9 %. Na strojih loške predilnice izdelujejo sedaj bombažno in stanično prejo, vigogne prejo iz odpadkov in bombaža slabših vrst, različne industrijske sukance in sinte-tiko. Lani je začel obratovati tudi novi obrat za izdelavo kodrovke. Ta obrat je bil dograjen v okviru rekonstrukcije, ki bo bistveno spremenila delovne pogoje v tovarni. Čeprav rekonstrukcija še ni končana, so sadovi že vidni. Razen tega, da se je povečala proizvodnja od 2200 ton v letu 1956 na nad 3200 ton v letu 1961, sta se močno povečala tudi delovna storilnost in dohodek na enega zaposlenega. Tako je porastel dohodek od 800.000 dinarjev na zaposlenega v letu 1957 na 1,3 milijona dinarjev v letu 1960. • Gozdarsko kmetijsko zadrugo Češnjice so ustanovili šele leta 1961 iz prejšnjih 8 manjših zadrug, raztresenih po vsej Selški dolini in okoliških hribih. Sedaj ima KGZ 800 hektarov zemlje, katero nameravajo v naslednjih 10 letih pogozditi. Že prvo leto svojega poslovanja je Gozdarsko kmetijska zadruga dosegla lepe uspehe. V sodelovanju z gozdnim skladom in s samoprispevki prebivalcev so zgradili lani 12 gozdnih cest, pomembnih tudi za drug promet. Letos imajo še bogatejše načrte. V spodnjem koncu Selške doline nameravajo ustanoviti svoj kmetijski obrat. V hlevih, ki jih bodo zgradili, bodo redili okoli 100 glav živine. V letu 1963 pa nameravajo urediti na Sorški planini, ki je znana po lepih smučarskih terenih, vzorne pašnike. 0 V škofjeloški dolini se odlikuje po uspešnem delu še ena kmetijska zadruga, t. j. KZ v Škofji Loki. Kljub težavam si kmetijska zadruga uspešno utira pot v sodobno socialistično gospodarjenje v našem kmetijstvu. Njen bruto produkt je vsako leto večji. Lani so ustvarili blizu 380 milijonov din bruto dohodka. Za to kmetijsko zadrugo je značilno tudi zelo obsežno področje dejavnosti. Ukvarjajo se z odkupom vseh kmetijskih pridelkov, skrbe za pogozdovanje, prodajajo in odkupujejo les, vodijo trgovino za prodajo reprodukcijskega blaga za kmetijstvo, mlekarski obrat in gozdno drevesnico. Zgraditi mislijo še lastno pi-tališče goveje živine na odseku Log— Zminec in razširiti nasade ribeza. ® Med trgovskimi podjetji je med najpomembnejšimi veletrgovina »Loka«, ki oskrbuje z živili, tekstilom, železnino in galanterijo območje v razdalji okoli 50 km oddaljenosti od sedeža podjetja. Razen dejavnosti na debelo in.številnih prodajaln na drobno (skupno 15) ima podjetje tudi lastna skladišča, garaže in upravno poslopje. Dosedanja prizadevanja kolektiva veletrgovine »Loka« so uvrstila to podjetje po velikosti na peto mesto v čisti trgovski dejavnosti z živili in gospodinjskimi potrebščinami v Sloveniji. Ti podatki nam govore o obsežni dejavnosti podjetja »Loka«. Podatki o doseženem prometu v posameznih letih pa nam kažejo njen nagel gospodarski napredek. Realizacija je bila leta 1955 okoli 364 milijonov dinarjev, leta 1957 500 milijonov dinarjev, leta 1959 že 835 milijonov dinarjev, lani pa kar 1,8 milijarde dinarjev. MED PROIZVODNJO IN POTROŠNJO »Kovinotehna« v Celju, grosistično podjetje z »jeklom in železom«, ima svoje prostore na desni strani mariborske vpadnice tik pred železniškim prelazom. Velika skladišča, obširno dvorišče, vpadljivo rdeče obarvane zgradbe vzbujajo v mimoidočem radovednost, saj jih je pravzaprav malo, ki kaj vedo o snovanju trgovske hiše s sicer znanim naslovom. 17 ovinotehna je člen v verigi na-H ših gospodarskih prizadevanj. Izbira in nabavlja v korist potrošnika, ki seveda ni posameznik, pač pa je v vseh primerih skupnost, kolektiv, tovarna! Njen trg je svet; nikakor ni omenjen kot ni omenjena vrsta njenih uslužnosti. Takoj po vojni je bila »Kovino-' tehna« skromna prodajalna železa in jeklenih proizvodov. Z leti je pridobivala na veljavi, menjala naslove, širila krog svojih odjemalcev. Tako se v času, ko so podobna grosistična podjetja nastajala v Ljubljani in Mariboru, srečamo s »Kovinotehno« v Celju. Z ureditvijo skladišč, dovoza po cesti in po železnici, z izpopolnitvijo svojih sortimentov glede na zahteve trga, ki so z rastjo proizvodnje ter novih industrijskih objektov iz leta v leto večje, raste poslovnost »Kovinotehne«. Izražena v zaokroženi številki — lani je imela ta trgovska hiša dobrih 10 milijard prometa, letos ga planira 12. V tem času je s svojo izkušenostjo pridobila odjemalcem blizu 50 različnih domačih proizvodov, katerih cena je za marsikatero gospodarsko organizacijo neprimerno pristopne j ša kot cena iz uvoza. S to, pravzaprav osnovno dejavnostjo, pa »Kovinotehna« pritajeno spreminja vsebino grosističnih dejavnosti na sploh, saj dobro vemo, da je od grosistične prizadevnosti čestokrat odvisno ravnotežje med blagom, ki ga Izvažamo ter blagom, ki ga kupujemo v tujini. Ob tej pritajeni spremembi v osnovi poslovanja, pogojeni v zahtevnosti časa, pa je lanskoletni go- spodarski sistem začel dokaj odločno vplivati na zavestno oblikovanje drugačne vloge grosista v naših družbenih odnosih kot pa smo jo bili vajeni doslej. ¥7 olektiv opozarja na nujnost vse-Ikbinske spremembe v načinu poslovanja svojega podjetja, kar narekuje naša politika v blagovnem prometu z večjo odgovornejšo mero pozornosti pri vsklajevanju uvoza in izvoza. Kolikokrat segamo po blagu iz uvoza, kar nas velja devizna sredstva in se sploh ne potrudimo, da bi morebiti isto blago našli doma za laže pogrešljive dinarje. Prav zategadelj grosist že dolgo časa ne sme biti več samo posrednik med nekom, ki prodaja in nekom, ki kupuje, pač pa mora biti tesno povezan s tistimi gospodarskimi organizacijami, katerim je potreben. Specifična dejavnost »Kovinotehne« vsekakor govori v prid takšnemu sodelovanju z raznimi komitenti. Zakaj ne bi bil tovrstni grosist že povezan z naročnikom tedaj, kadar naročnik snuje načrt za to ali ono gradnjo? Gre namreč za poglobljeno vlogo trgovine, ki se ob naročniku pojavi nenadoma kot svetovalec, ki razpolaga z natančnimi analizami domačega in tujega tržišča, proizvodnih zmogljivosti, sorti-menta blaga... S tem bo bržkone manj nepotrebnega uvoza v poslednjem trenutku, saj bo preostajalo dovolj časa za premislek, za gospodarnejšo odločitev, kaj lahko kupimo od domačih proizvajalcev, za kakšno ceno in seveda, kakšno kvaliteto. enkrat za vselej ukinja neslavno prakso, da smo doslej trošili sredstva za blago iz uvoza, ne da bi se pri nakupu prepričali, če ne dobimo enakega blaga za cenejši denar tudi na domačem tržišču, od domačega proizvajalca. Ob tem pa bomo morali slej ali prej prekiniti z že malone tradicionalno mislijo, da je tuje blago najboljše ter da je domača proizvodnja le izhod v sili. To tradicijo zdaj smeši grosist, ki ve za kvaliteto, ki jo nekomu ponuja ter se obenem zaveda odgovornosti za trgovsko pošteno dobavo tega ali v poslovnem sodelovanju, zlasti še zdaj, ko v marsikaterih industrijskih središčih v Jugoslaviji hitijo z organizacijo različnih proizvodnih birojev, inženiringov ali tehničnih inštitutov. proizvajalci in tovarnami, izpopolnjuje torej nekaj novega, kar ni v ničemer podobno staremu pojmu o grosistični dejavnosti, pač pa je neskaljeno zrcalo našim novim družbenim odnosom. fl^a misel vodi »Kovinotehno« od I analiz domačih ponudnikov k sin-M tezi raznih ponudb, v čistejši ekonomski račun, ki ve, kaj lahko gradi z lastnimi močmi. Če gradi neka tovarna novo proizvodno dvorano ter se že tedaj, ko načrtuje, poveže z bodočim dobaviteljem vseh sestavnih delov za določen objekt, ima grosist potemtakem čas, da preudari, kje in za kakšno ceno bo kupil cement, les, stroje, energetske elemente ali kar že sodi v realizacijo načrta. Pri tem mu je vsekakor desna roka sinteza naše domače proizvodnje, saj mu omogoča, da z združitvijo različnih proizvodov od različnih ponudnikov posreduje naročniku blago kot ga predvideva elaborat. Ta kvalitetna sprememba v načimr poslovanja »Kovinotehne« onega blaga in naj ga kupi doma ali v tujini. Razmišljanje o novi vlogi grosista v našem družbenem sistemu, ki je ob prehodu leta 1961 v leto 1962 najpomembnejša točka dnevnega reda na sestankih kolektiva, delavskega sveta, upravnega odbora v »Kovinotehni«, pa nas pelje pred prag poslovnih združevanja. Lahko da je prav trgovina tisti iniciator, ki s ko^ ordinacijami izkoriščanja naših domačih proizvodov kot tudi polproizvodov seznanja med seboj zainteresirane proizvajalce ter jim kot posrednik ugodno .vpliva na njihove proizvodne stroške. Smisel dobrega gospodarjenja pa ima svoja trdna tla S sinhronizacijo domače proizvodnje in ustvarjalne zmogljivosti sploh, pri čemer je bistvena perspektivna naloga trgovske hiše, kateri velja naš obisk, bomo vsake-kor toliko laže gradili v tujini, v državah, ki so zainteresirane, da jim postavljamo tovarne tako rekoč od temeljev do ključa. Cenejši bomo, konkurenčnejši in manj bo nagajal čas, kadar se nam bo mudilo. nD akšna, morda malce nenavadno J| predstavljena je zdajšnja podoba grosista z »železom in jeklom,« »Kovinotehne« v Celju. Njeno vsakodnevno opravilo, posredništvo med tržiščem in potrošnikom, med 2961 eCienuBC ’LZ — £ 'IS — IS0NI0N3 VHSAV13G1 »AE RO« KONKURENCA UVOZU V Jugoslaviji po rabimo letno 600.000 trakov za pisalne stroje; 70.000 kilogramov različnih barv! »AERO« v Celju, specializirano podjetje za proizvodnjo šolskih ter pisarniških potrebščin pa že samo izroči domači trgovski mreži letno 400.000 trakov, 75 odstotkov jugoslovanske proizvodnje akvarelov in temper, 85 odstotkov doma proizvedenih matric, 60 odstotkov kopirnega papirja različnih kvalitet! npolikšna proizvodnja — lani 2 mi-I lijardi realizacije, letos zatrjuje plan 2,3 milijarde — pa seveda opozarja na levji delež »Aera« v založenosti naše trgovine z nepogrešljivimi predmeti, ki so enako pomembni za mlajše kot za starejše generacije. Pred vojno je »Aero« proizvajal kemične izdelke za gospodinjstvo, pretežno barve za tkanine. Po vojni je 22 delavcev, ki so ostali v zapuščeni tovarni, temeljito spremenilo proizvodni program, saj so se lotili izdelave proizvodov, ki jih do tedaj ni še nihče proizvajal v Jugoslaviji. Tam v »Aeru« so začeli z osvajanjem zamotanega tehničnega postopka za izdelavo šolskih akvarelnih barv ter tempera za umetniške palete, nato oljnatih barv, matric za razmnoževanje z odgovarjajočimi barvami, lepila, jasnit papirja za kopiranje načrtov v različnih kvalitetah. Omeniti moramo še karbon papir, indigo, lepilne trakove za pisal- ne stroje in sortiman izdelkov tovarne »Aero« je popoln. Seveda je tovarna zdajšnji spisek svojih proizvodov le počasi dopolnjevala. Iz leta v leto! Leta 1953 so se Celjani še radi ponorčevali iz svoje male tovarne, češ da ima samo »dva lonca in kuhalnico...« Toda prav ta tovarna je znala ob pravem času izkoristiti povpraševanje v tržišču, saj v tistem času nisi dobil poštenih vodenih barvic za šolarja kaj šele matric ali kopirnega čez dobri dve leti je »Aero« že snoval načrt o gradnji novih sodobnejših proizvodnih obratov. V Kocenovi ulici v središču mesta naj bi ostala uprava in komercialni oddelek, vsi proizvodni obrati pa naj bi se preselili na rob mesta. Pozneje bi se jim pridružili še ostali, saj so proizvodnja, laboratorij in uprava — neločljiva celota. TRT agel razvoj tovarne nam lahko IW predstavita dve številki. Takoj " po vojni je porabil »Aero« blizu 3000 kilovatnih ur za svojo dejavnost, danes jih troši dobrih 300.000! Tovarna je potrebovala polnih 13 let, da je dosegla leta 1953 — 700 tisoč dinarjev realizacije, od tedaj pa do danes ji je uspelo dvigniti vrednost bruto produkta na dve milijardi, a leta 1965 bo že začela presegati mejo treh milijard dinarjev. Obenem pa je »Aero« ena izmed redkih tovarn, ki za gradnjo lastnih obratov niso imele nobenega posojila. Kar so napravili na prostoru poleg celjske »Metke«, so zgradili z lastnimi sredstvi. Vsaj doslej... n azširitev proizvodnje je nareko-■t vala »Aeru« specializacio za proizvodnjo nekaterih pisarniških izdelkov, tako da je danes oddelek za proizvodnjo pisarniških artiklov v tovarni nedvomno najmočnejši, hkrati pa je na tržišču za njegove izdelke največja konkurenčnost doma (samo v proizvodnji trakov za pisalne stroje 55 odstotkov celotne domače industrije!) in na tujem. V tovarni neprestano analizirajo tržišče ter se mu prilagajajo. S karbonskim papirjem za tabelirke (v mehaniziranih pisarnah!) se »Aero« pripravlja na skorajšno mehanizacijo pisarn, za potrebe banke delajo ravno v »Aeru« edini v državi kopirni trak za seštevalne stroje, z barvo za matrice so dosegli mednarodno kvaliteto, pisalne trakove pa izdelujejo v širini od 11 do 200 milimetrov. Zanimivo je dejstvo, da so morali za nekatere proizvode doma izdelati potreben proizvodni stroj. Pri tem jim je pomagala Metalurška industrijska šola v Štorah, ki je s takšnim sodelovanjem ovrednotila domačo proizvodnjo v primeri s tujo, ki jo mnogokrat po nepotrebnem hvalimo. Z uvedbo sistema IBM v nekatera naša industrijska središča, je »Aero« sprejel naročilo, da bo v svojem laboratoriju izdelal prototip za kopirni trak ter seveda z uvedbo te novitete s svojo proizvodnjo v bodoče oskrboval takšne računske »možgane«. Enako mero pozornosti zaslužijo še kopirni papirji (jasnit papir!) za tehnične risarje, saj jih je doslej primanjkovalo na našem tržišču, s številnimi načrtovanji ter novimi gradnjami pa je poraba ravno 91 NVHIS tega papirja iz leta v leto večja. Obenem pa se tržišče ozira za kvaliteto, ki mora biti nepogrešljiv sestavni del tovrstnega proizvoda. Z osvajanjem tržišča dobivata zaščitni znak in ime »Aero« svoj pomen v širokem krogu kupcev. Danes ima ta tovarna nad 1000 detajli-stičnih trgovin, ki so ob grosističnih trgovskih hišah njeni redni odjemalci ter posredniki pisarniških in šolskih artiklov potrošnikom. ra v je, da zaščitni znak »Aero« £ postane pojem za kvaliteto vsakodnevnih spremljevalcev človekovega intelektualnega dela, tako rekoč od šolske klopi tja do pisarne. Nemara smo mnogokrat še nekoliko pod vplivom starejše generacije, ki kaj rada brez premisleka hvali tuje, nekoč pri nas dokaj uveljavljene znamke inozemskih tovarn. A nimajo prav! Zategadelj, ker se človek še preveč hitro navadi na določeno ime, posebno še, če mu ga starejši kar naprej ponavlja in postane zavoljo tega slep za domače vrednote, ki nemara odtehtajo tujo kvaliteto. Naposled pa je ponos vsaki državni skupnosti, če ima v vrsti vsakodnevno uporabnih predmetov večje število artiklov z domačo oznako kot z inozemsko. To seveda ni zmerom odvisno samo od prizadevanja v določeni veji proizvodnje, pač pa mnogokrat ravno od potrošnikov, od ljudi, ki hočejo spoznati domače kvalitete ter na osnovi tega spoznanja oblikujejo svoj okus. No, »AERO« je naš znak, ki s širokim asortimentom izdelkov zasluži človekovo pozornost. Še več: zasluži, da ga naša generacija uvrsti med pojme za uporabne artikle v našem vsakodnevnem življenju — doma, v šoli, v pisarni! OD LEMEZA DO KOMBINIRK Številke, ki nam predstavijo rast Tovarne kovanega orodja v Zrečah: 19S3. leta je znašala realizacija na zaposlenega 981.000 din, naslednje leto milijon; do leta 1958 poraste letno realizacija na zaposlenega za dobrih 100.000 din, tako da imamo to leto ie milijon 360.000 din, a naslednje leto — 2959 pa milijon 633.000, leta 1960 celo dva milijona 228.000 dinarjev! enaden skok v produktivnosti v letih 1958, 1959 in 1960 je rezultat organizacije ekonomskih enot, predvsem pa pravilnika o nagrajevanju po učinku. Z njim je proizvodnja neverjetno narasla kljub iz-trošenosti strojnega parka ter je njen porast odvisen v prvi vrsti od prizadevanja posameznika pa od boljše organizacije dela z gospodarskim izkoriščanjem pritajenih rezerv. Vzporedno s produktivnostjo je rasel skupni dohodek: od 700 milijonov v letu 1956 do milijarde v letu 1959 ter do poldruge milijarde v letu 1960. Lanskoletna statistika pa izračunava za devetmesečno proizvodnjo 24-odstoten porast dohodka zaposlenega ter 129-odstoten porast bruto dohodka, kar je vsekakor razveseljiv rezultat rentabilnejše proizvodnje, izdelovanja zahtevnejših proizvodov. Številčni prikaz, vzet iz računovodskega arhiva, seznanja z vzponom nekdanje kovačije, ki je danes specializirana industrija, kakršnih v Jugoslaviji nimamo na pretek. Zato tudi je to ena izmed redkih tovarn, ki se ne potegujejo za odjemalce na tujih tržiščih, saj komaj sproti zadovoljuje nenasitnost domačega tržišča, ki je toliko zahtevnejše, kolikor hitreje raste proizvodnja v naši avtomobilski ter motorni industriji. Sekači, izvijači, škarje, kombinir-ke, matični in specialni ključi, kladiva, bati, plužne glave, odkovki, lemeži, črtala, skratka na desetine orodij, pomožnih in nadomestnih delov izdeluje danes Tovarna kovanega orodja v Zrečah v tesnem sodelovanju z industrijo avtomobilov, traktorjev, traktorskih priključkov, motorjev, s trgovino avto-mehan-skega orodja... tj reški kovači se lahko pohvalijo j. s tradicijo. Že Rimljani, Kelti, Iliri in seveda stari Slovani so »kuhali« železo na Brinovi gori nad Žrečami. Pozneje so ob Dravinji zaropotale majhne kovačije, ki so se po prvi svetovni vojni združile v Starem mlinu v obrtniško proizvodnjo klasičnega orodja: lopat, krampov, motik, plugov in lemežev. »Mačke« jim je gnala, voda pa lokomobi-la, plinski motor, turbina, z vsakim novim Strojem za kovanje se je obesilo na stari zid novo transmisij sko jermenje, da je bilo v mlinu, kot bi bil ves preprežen s pajčevino. Okupacija je izkoristila kovačijo za vojno. »Mački«, ki so desetletja tolkli iz žareče gmote orodja v korist dela in človeka, so začeli izdelovati jeklene predmete za potrebe nemške pohlepnosti, v škodo dela in človeka. Partizani so kovačijo požgali. Ob osvoboditvi so ostali le še zidovi in med ruševinami zarjaveli stroji. Takrat je sicer vsak pomislil na novo tovarno, nihče pa ni vedel, kako naj sploh nastane nekaj novega na pogorišču. Gradnje se je lotilo 200 starih kovačev. Menjavali so kladiva in lopate za omet, začetno proizvodnjo in vsakodnevno zidavo. Kot spomenik stoji še zdaj v povsem novi, po vojni dograjeni tovarni, trden zid Starega mlina, na katerem pa ne visi več transmisij sko jermenje, saj je zastarel pogon že davno zamenjala energija s pogonskimi motorji. Prav tako so tudi stari stroji odstopali svoj prostor novejšim, dog-nanejšim. Kladiva z datumom prvih desetletij našega stoletja stoje danes v Kreševem, kjer še vedno udarjajo. Novi stroji pa so seveda prinesli v Žreče novo proizvodnjo. Tovarna sicer še izdeluje klasično orodje, a v vse manjši meri, njena osnovna proizvodnja postaja orodje, ki ga na našem tržišču primanjkuje. Vse tja do kombinirk! Zdaj je njena dejavnost razdeljena na tri grupe: avtomehanska, podkovki za motorno industrijo in nadomestni deli za traktorske pluge. Vsekakor je poudarek na prvi grupi, na avto- mehaniki, ki v največji meri vpliva na rast skupnega dohodka. Tk anes je v Zrečah zaposlenih 730 II delavcev. Rekonstrukcija tovarne še ni končana. Prav te dni montirajo nova mehanska kladiva, preurejajo prostore, izpopolnjujejo tekoče trakove v proizvodnji. Omejen delovni prostor, ki je v nekaterih delavnicah malone zatrpan z različnimi stroji, ukazuje na novogradnje. Perspektivni razvoj tovarne jih seveda ne zanika. Razvoj tovarne sovpada z rekonstrukcijami naših železarn, dobaviteljev raznih vrst specialnega jekla Zrečam, ki oblikujejo svojo surovinsko bazo povsem v koraku z zmogljivostjo domačih tovarn. Edinole krommolibdenske cevi za izdelavo cevnih ključev kupujejo Zreče v tujini, vsa ostala jekla ter železa pa doma. Ravne, Jesenice in Štore so malone edini skrbnik Tovarne kovanega orodja v Zrečah. Njihov raz- voj bo prav gotovo vplival na ritem proizvodnje njihovega varovanca. Danes so v Zrečah še kovači, ki s kleščami v rokah oblikujejo kladivo. S pravljično spretnostjo takšen kovač zagrabi košček razbeljenega železa in ga potisne pod mehansko kladivo. Maček udarja, kovač suče železo. S pomočnikom izbijeta odprtino za držaj, izgladita iz njega primemo obliko, po štiridesetih udarcih je kladivo narejeno, kovač ga le še potisne v vodo, kjer se pridruži ostalim, že izgotovljenim. TH akšen način proizvodnje zdaj za-I menjujejo težki stroji, ki z enim samim udarcem opravijo delo kovačevih štirideset udarcev. Z novimi stroji pa bo kronika kaj kmalu zabeležila podobne skoke v proizvodnji na račun skupnega dohodka, kot jih podčrtujejo v času, ko so Zreče uvedle sodobnejši način delitve osebnega dohodka. Za Kesslerja pomeni vojska veliko spremembo v življenju. Dotlej prostovoljec, študent, brezposeln, se je povzpel navzgor z ostalo strankino sodrgo. In z nenehnim prebiranjem je zlezel v SS. Tam je zbudil pozornost, nenavadno naglo napredoval in postal član esesovskega vodstva. Zdaj so ga vrinili v vojsko, potem ko so mu preskrbeli posebna polnomočja in določeno nalogo. Wiirzburg je samo skromen začetek. Nekaj tednov privajanja okolici, ocena položaja in proučevanje odnosov. Ko bo delo končal, mu bodo zaupali pomembnejšo nalogo. Verjetno bo prešinjal cele dele bojišča z nacionalnosocialističnimi idejami in njegovimi življenjskimi oblikami. Kot pes čuvaj bo, ki so ga spustili z verige na sumljive generale in nizke, dninarske čine. Wiirzburg je prvo mesto, kjer bo preizkusil svoje moči. Njegova načela so preprosta in jasna. In učinkovita. Vojsko bije z njenim lastnim orožjem. Jaha na disciplini. Častnik med častniki je, vojak med vojaki. Do predstojnikov je človek, ki nosi v žepu najmanj polnomočje ukazujočega generala. Zahteva železno pokorščino. Kessler, visok, čokat, energičen, oglatih potez na obrazu, sedi za pisalno mizo. Drevi bo imel pred častniki mestne posadke programski govor. Vbil jim bo v glavo, da sta nacionalni socializem in vojska isto. In neločljiva. In če sta neločljiva, potem ne-omahljiva. In .duševno jih bodo pripravili tako, da bodo mednje vrinili nacionalno-socialistične častnike iz vodstva. Zasledovalne pse, ki jih bodo naščuvali na prasce, ki drugače mislijo. In nič ne bodo mogli kljubovati. Kajti to bi bila veleizdaja. In za tako stvar je zid. Pregleduje zapiske govora. V sredini mu ne ugaja. Še bolj bo moral' poudariti, da je slab vojak tudi slab nacionalni socialist. In obratno! In to bo moral posebej povedati višjim častnikom. In tistim iz bližnjih posadk. Kdor ne bo prišel sam, ga bodo prisilili. Najavijo mu Gareisa. Aha, prav, Gareis! Naj vstopi. Zapre platnice, med katere je položil govor in gre Gareisu naproti. Gareis ga pozdravi nemarno kot domišljavi civilist in ta razorožuje. Kessler velikodušno prezre. Po njegovem si tega ne sme dovoliti nihče drug kot samo Gareis. Gareisa potrebujejo. Najtežje probleme rešuje, kot da gre za začetniške račune. »Slivovko? Cigaro? Cigareto?«, — Gareis se zahvali in odkloni. »Torej z besedo na dan, Gareis! Kaj se je zgodilo sinoči?« — Gareis poroča. Ker pozna Kesslerja od prej, ve, kaj mu godi. Opisovanju aretacije posveti precej besedovanja. Kessler se spremeni v sam samcat smeh. Oba v po- stelji, to si lahko predstavlja.'»In vi pravite, Gareis, da sta bila oba popolnoma naga?« — Gareis je takoj pripravljen opisati podrobnosti. »In sicer?« — Kesslerja sicer zabavajo začinjene zgodbice, toda ker potrebuje gradivo, ki bi ga lahko izkoristil, se zresni. Popolnoma se spremeni. Gareisa spominja njegovo drobno, naprej nagnjeno telo na tigra, ki se pripravlja na skok. Torej mu bo vrgel kaj v gobec, da bo potolažil njegovo lakoto. Kessler vzame dolg spisek s popisom zaplenjenih predmetov. Kessler zažvižga skozi zobe. Sijajno, zares sijajno. Premišljuje, katere posameznosti tega blestečega primera bi lahko vnesel v svoj govor. Seveda bo vse temeljito izkoristil in s sramotnimi dejanji pošteno pokadil častnikom pod nosom. In dokazal jim bo, da so v njihovih vrstah negativni elementi. In če bo prej ko slej zgrabil tudi koga med njimi, ne bodo mogli trditi, da jih ni opozoril. Gareis imenuje Strička. Doda podrobnosti: pride, napade, neusmiljeno. Kessler zastriže z ušesi. Tega Strička, si misli Gareis, bi moral naprtiti Kesslerju. Strick je pravi človek, ki bo vznemirjal Kesslerja. In za Kesslerja je to potrebno. Če se bo Kessler navdušil za Strička, bo pozabil nanj, na Gareisa! Potem bo imel proste roke in več si tudi ne želi. Res, da nikoli ne vemo nič naprej, toda poizkusiti bi veljalo. No, če se bosta Kessler in Strick dobro razumela, in to ni izključeno, potem bosta VViirzburgu in okolici grdo pokadila. In Gareis bo lahko plaval v svojem elementu, kar si tako želi. Kesslerju je izredno všeč Stričkovo ravnanje. Gareis čuti to. Vidi, da črkuje Kessler na posebnem papirčku Stričkovo ime. Odlično. »V vsakem primeru sem z vami zadovoljen,« pravi Kessler. Za zdaj je Gareisu to dovolj. Kessler ukaže, naj mu pošljejo za nje-, govo pisarno prepis slehernega zaslišanja, slehernega poročila. To je Gareis pričakoval, zato potegne iz plašča prve podatke in zadovoljno opazuje, kako skrbno so mu jih zložili v novo mapo. To je vaba, si zadovoljno misli in Kessler požre vse, kar mu vržeš pred gobec. »Ukazujem, da me stalno obveščate!« pravi Kessler. Gareis obljubi, čudovit primer, si zadovoljno misli Kessler. Prav to potrebujem. Voda na moj mlin. Ne bom ga uporabil samo v govoru, temveč ga bom tudi obdelal. In spretno razširil. Da ga bodo videli skozi povečevalno steklo. Cepci bodo morali imeti oči na .pecljih, tako bodo zijali, če se splača, in videti je tako, bom iz tega napravil splošno državno vprašanje. Radovedno začne listati po spisih. Gareis, ki se mu nenadoma mudi, vpraša, če lahko odide. Kessler mu dovoli in mu navrže nekaj besed v priznanje. Kot dodatek sliši Gareis o občutku dolžnosti, o izpolnjevanju dolžnosti, o obveznostih do velikih idej časa; najbrž neizbežen poslovilni blagoslov. Gareis je srečen, da je spet zunaj. Nekaj časa moram počakati, si misli. Kajti če bo Kessler pozorno prebral spise in to bo gotovo storil, bo opazil, da ima major in postajni poveljnik zlato strankino značko in da je zelo aktivno sodeloval v gibanju. In težko je verjeti, da bo to Kesslerja posebno navdušilo. In Kessler ni navdušen. Bere, se zdrzne, prebere znova in zakolne. Do neke mere ga pomiri samo to, da je bil major samo v SA. Kajti SA že dolgo ni nič drugega kot kup širikoustnežev. In če prav premisli, si pravi Kessler, je tudi v stranki precej blata. Utrujeni vodilni uslužbenci in priveski, .potepuhi z odrevenelimi zadnjicami in upokojenci, ki že zdavnaj niso več revolucionarji. Sicer pa: on, Kessler, potrebuje ta primer. Zanj je postajni poveljnik samo vojaški major in nič več. Kaj je bil prej, ni pomembno. To, kar je storil, gre na rovaš vojske in pika. Toda kdo je Strick? Fanta bi lahko uporabil. Udari odločno in gre do konca. Kaj bi šele naredil, če bi mu dal potrebna pooblastila in močno zaščito? Celo misliti si je težko! Ampak kdo je ta človek? Vseeno je, ali mu bo Strick všeč ali ne kajti to je težko verjeti. No, če ga bo nahujskal na ljudi, mora biti v redu tudi po službeni strani. Za svoje miši potrebuje mačka, vendar noče kupiti mačka v vreči. Kessler pritisne na zvonec. To pomeni klic k pripravljenosti. V sobi se nagnetejo uslužbenci. Kessler sedi na stolu ob pisalni mizi, vzravnan s Hitlerjevo sliko za seboj. Brez besed čaka, preži z drobnimi, vprašujočimi očmi, dakler vsi ne zasedejo svojih mest. Pogleda na uro: 9 in 18 minut. — »Točno devet je,« pravi. »Imate torej-polni dve uri časa. Najpozneje ob enaj- stih mi boste'izročili podatke. Kar ukazujem ta trenutek, ima prednost pred vsem ostalim delom. Odložite vsako drugo delo.« Njegovi sodelavci se pretvarjajo, kot da jih zadeva zelo zanima. Saj jim ne preostane nič drugega. Nekoč jim je Kessler brez obotavljanja dejal: Za vas je velika čast, da ste člani ustanove. Upam, da boste to znali ceniti. Predvsem je potrebna predanost pravični stvari. In ta pravična stvar se imenuje nacionalni socializem. Kdor ne sodeluje — ovira delo. In takšne bom zaprl ali poslal na bojišče. Naj živi ftihrer! Kadar govori Kessler službeno, govori, kot bi bral vsebino plakatov. Zelo zgoščena visoka nemščina s nacionalno-socialističnih zborovanj. Sicer ni mogoče dobesedno napisati vsega, kar govori; ni za tisk. Toda kar hoče, je tudi dobro premislil. Iz njega bruha kot iz odprte vodovodne cevi. »Potrebujem natančne podatke o nekem poročniku Stričku. Do zdaj je bil poročnik Strick — zapišite si — v službi pri vojni pošti 1830. Vzhodno bojišče. Srednji odsek. Zaradi zamenjave bojišče — domovina so ga premestili v Rehhausen. In zdaj na delo. Telefonirajte in delajte, da bodo zažarele žice!« Kessler vstane, stopi k prvemu sodelavcu in obstane pred njim. »Preskrbeli mi boste o poročniku Stričku podatke, ki so v zvezi z njegovim službovanjem. Saj veste: prepisi osebnih listin morajo biti v vojaškem prijavnem uradu.« Drugemu sodelavcu ukaže: »Obrnite se na domovinsko občino poročnika Strička. Preskrbite obvestila od policije in stranke. Kdo je ta človek? Njegovi starši? Kako so politično usmerjeni? Poklic poročnika Strička? Kaj menijo o njem? In vse, kar po navadi vprašujemo. Čim več boste izvedeli, tem bolje bo.« Tretji si zapisuje. Kessler govori hitro in odločno: »Vsakdo, kogar premestijo, dobi listine, ali pa jih pošljejo pred njim. Preverite osebje stražarskega oddelka v Rehhausnu, ne da bi zbu- dili preveliko pozornost. Izvohajte vse, kar je kakor koli povezano s Stričkom.« Kessler se vrne k pisalni mizi. »Kot sem rekel, dve uri imate na razpolago. Ob enajstih želim vse podatke, ki jih boste lahko dobili. Razen tega, naj bo pripravljen ob enajstih tudi avto. Želi kdo še kaj?« — Seveda se nihče ne upa reči, da mu kaj ni jasno. Kessler jih odslovi z rahlim priklonom .Njegovi sodelavci se umaknejo. Zamenjava bojišče — domovina?! Kessler zahteva predpise, ki govore o tej zamenjavi. Kar prebere, mu potrdi, kar si je mislil. V poštev prihajajo predvsem častniki, ki so bili dolgo na bojiščih. Videti je torej, da gre za zaslužnega častnika. No, ali pustijo sploh »zaslužne častnike« z bojišča? Mogoče kot nezaželene elemente? Nezaželen častnik v tem reakcionarnem hlevu domišljavih, uniformiranih bedakov? Ni tako slabo. Če se nič ne pripeti, bi lahko bil človek, kot ga potrebuje. Če se nič ne pripeti! Okrožni vodja Nacionalno socialistične nemške delavske stranke' v Rehhausnu, dr. Friedrich, je miroljuben Človek. Dobrodušna igračka za domislice drugih. Polkovnik Mtiller je dobro dejal: »Pamet ima kot kamela!« Dr. Friedrich bi bil presenečen, če bi bili na svetu samo strankini tovariši ali če sploh ne bi bilo nobene stranke. In najsrečnejši, da je ostal zobozdravnik. Bil pa je dober zobozdravnik. Dr. Friedrich je na poti v vojašnico. Dolgo se je bojeval sam s seboj, ali naj obleče uniformo ali ne. Navsezadnje se je odločil: uniformiran med uniformiranimi. To pa ni niti najmanj prijetno. Njegovemu prijatelju, polkovniku Miil-lerju, se uniforma mnogo lepše prilega kot njemu. Razen tega nosi Mtiller morje odlikovanj, on pa ima samo železni križec II. stopnje iz prve svetovne vojne in križec za zasluge brez mečev iz te vojne. Dr. Friedrich se počasi vzpenja po zavitem kolovozu proti vojašnici. Dr. Friedrich gre peš. To pri njem ni nič posebnega. Hodi peš ali se vozi z železnico. Prebral je ukaz, v katerem piše, da morajo varčevati z bencinom in on varčuje. Zelo vroče mu je. Snel bi čepico in jo nesel v roki, toda potem ne bi bil uniformiran po predpisih. Tudi pas ga tišči in samokres je težak. Toda on voljno prenaša svoje breme, ker po vsej verjetnosti tako mora biti, če so vse tako podrobno predpisali. Njegova strast je, čeprav nikoli ni hotel biti strasten, govor. Vedno je rad govoril, čeprav ne vedno dobro. Najprej je omamljal s svojimi nazori o svetu bolnike, ki so bili brez moči pod njegovim svedrom. Potem, ko so mu dovolili, je govoril v javnosti. In pustili so ga govoriti kdaj koli in kjer koli. Kajti velikih političnih zgrešenosti v Rehhausnu nikoli ni bilo. Napetih odnosov torej ni ublaževal in jih tudi ni zaostroval. Ob prevzemu oblasti leta 1933 je izgubil Rehhausen svojega glavnega zobozdravnika in dobil okrožnega vodjo, ki je blebetal popolnoma naivno in se izvijal skozi škripce s pomočjo kmečke prebrisanosti. Dr. Friedrich bi bil zelo vesel, če nikoli ne bi postal okrožni vodja v Rehhausnu. Toda ne samo, da je postal, veljal je celo za najbolj zanesljivega, ker je pri priči izpolnjeval ukaze, brž ko jih je sprejel. Prepričan je bil, da živi zgolj za to, da rešuje svet težav. Kajti kamor koli se je obrnil, so bile težave. Kar koli se mu približa: težave. In zdaj spet ta neprijetnost s postajnim poveljnikom! V Nemčiji je šest ali osem sto okrožnih vodij. In kdo je zapleten s postajnim poveljnikom? On! In kdo ima težave? On! Samo on. Nekoč je ta major vodil mestno SA in mu poročal ob svečanih priložnostih. Nekoč je bil major in postajni poveljnik vodja napadalnega oddelka, nosil je zlato strankino značko in postala sta svaka. Tedaj je bil on, dr. Friedrich, presrečen, da se je tako lahko znebil ženine sestre Elize. Bila je požeruh in lajež manj v družini. In že od ranega jutra mu je polnila ušesa in zahtevala, naj obvaruje ljubljenega soproga. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXX Spored RTV Ljubljana za teden od 29. januarja do 4. februarja 1962 PONEDELJEK 29. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (plan glasbeni spored) — 8.05 Po-levke in plesni ritmi — 8.40 ‘ihalni orkester Ljudske mili-e — 8.55 Za mlade radoved-leže — 9.25 Majhen glasbeni zlet v 18. stoletje — 10.15 Od od in ondod — 11.00 Iz glas-lene lirike Marija Kogoja — 1.15 Naš podlistek — 11.35 Po-e baritonist George London -» 2.05 4 skladbice za zbor Mihe tožanca — 12.15 Radijska kmeč-:a univerza — 12.25 Melodije Ib 12.25 — 13.15 Obvestila in abavna glasba — 13.30 Zvoč-ia mavrica — 14.10 Franz Danil Kvintet za flavto,* oboo, clarinet, rog in fagot — 14.25 Violinist Karoly Seneszy — 4.35 Naši poslušalci čestitajo n pozdravljajo — 15.20 Pojo :abavni ■ zjjori — 15.40 Literar-il sprehod — 16.00 Vsak dan :a vas — 17.05 55 minut za ljU-Jitelje operne glasbe — 13.00 3oročila — aktualnosti doma n v svetu — 18.10 Od ppika io calypsa — 18.45 Radijska mlverza — 19-00 Obvestila — ■9.05 Josef Suk — češki skla-iatelj — 19.30 Radijski dnev-llk — 20.00 Glasbeni avtomat - 20.30. Kulturna tribuna — 10.45 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 12.15 Jugoslovanski pevci za- bavne glasbe in plesni orkester RTV Ljubljana — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja Poročila in zaključek oddaje. TOREK 30. januarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Poje kvintet »Kranjčani- — 8.25 Od polke do twista — 8.55 Za šolarje: Podganje mesto — 9.25 Mozaik arij — 10.15 Izberite melodijo, tedna — 11.00 Kreši-mir Baranovič: Balkanski poem — 11.15 Utrjujte svojo angleščino — 11.30 Griegovi samospevi, vmes nekaj za harfo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev — 13.50 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 14.05 Za šolarje: Za vašo varnost — 14.35 Igra pianist Jose Tordesillas — 15.20 Mandoline in godala — 15.30 V torek na svidenje — 18.00 Vsak dan1 za vas — 17.05 Gustav Holst: Planeti, simfonična suita — 17.55 Glasbena medigra — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje zbor RTV Beograd — 20.30 Radijska igra — 21.30 Violončelo in flavta — 21.45 Četrt ure s pevko Marijano Deržaj in Triom Jožeta Kamplča — 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — 23.05 Plesna glasba — 24.00 zadnja poročila in zaključek oddaje. SREDA 31. januarja 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — 8.05 Malo bolgarske glasbe — 8.25 Popevke se vrstijo — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Zabavne melodije — 9.45 Dve rukoveti St. Mokranjea — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Dva odlomka Iz opere Bagdadski brivec — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Skladatelji in njihovi instrumenti — 12,05 Logarski fantje — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Okrogle in poskočne Boruta Lesjaka — 13.45 V ritmu cha cha in calypsa — 14.05 Za šolarje: Zlomljeno krmilo —14.35 Peter Iljič Čajkovski: Hrestač, baletna suita — 15.20 Obisk pri skladatelju Marijanu Kozini — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Orgle ln orglice — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Ko na zemljo pada mrak — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 L. M. Škerjanc: Četrta simfonija — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pojoči mozaik — 20.45 Richard Strauss: I. dejanje opere »Kavalir z rožo- — 22.15 Po svetu jazza — 22.45 Kitara v ritmu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba — 23.28 Maurice Ravel: Godalni kvartet v F-duru — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. ČETRTEK 1. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Uvertura in rondo — 8.55 Za šolarje: Ju-ju — 9.25 Dve klavirski skladbi Bedricha Smetane — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Zborovske skladbe Vinka Vodopivca — 11.15 Ruski tečaj za Začetnike — 11.30 Jugoslovanski izvajalci zabavnih melodij — 12.05 Nekaj zagorskih napevov — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Kvintet za klarinet in godalni kvartet Borisa Papandopula — 14.00 Igramo za vas — 14.35 Naši poslti-šalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Plesni orkester Marty Gold — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Tega ne slišite vsak dan — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila — 19.05 Naši mladi reproduktivni glasbeni umetniki — 19.30. Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Petnajst minut z orkestrom Les Baxter — 21.00 ■ Literarni večer — 21.40 Ivan Jir-ko: Sonata za violončelo in klavir — 22.15 Skupaj smo izbrali — 23.05 Dela jugoslovanskih avtorjev — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PETEK 2. februarja 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — 8.05 Nekaj scen in epilog iz opere Hoff-mannove pripovedke — 8.30 S popevkami od Urala do Pire-nejev — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade lju- bitelje glasbe — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Anton Lajovic: Adagio — 11.15 Naš podlistek — 11.35 Rahmaninov in Sibelius — 12.05 Zadovoljni Kranjci — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.50 Zabavni orkester Raphae-le — 14.05 Za šolarje: Obisk pri Finžgarju — 14.35 »Smej se bajazzo . . .« — 15.20 Radi bi vas zabavali — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Portreti iz stare Italijanske glasbe — 17.45 Bruno Bjelinski: Brez vrnitve, ciklus pesmi za alt ln orkester —18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Novi posnetki Koroškega okteta — 18.25 Ameriške ljudske pesmi — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Slovenske popevke domačih avtorjev — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester RTV Zagreb — 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled — 20.30 Spoznavajmo svet In domovino — 21.30 Od planina do velikega plesnega orkestra — SOBOTA 3. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru — 8.55 Za šolarje: Povest o dobrih ljudeh — 9.25 Uverture k slovanskim operam — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Koncertni plesi z Balkana in iz njegove soseščine — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Sobotna matineja zabavnih melodij — 12.05 Danilo Švara: Narodne za ženski glas — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pisani orkestralni zvoki — 14.00 Zabavna glasba na xteko-čem traku — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Majhni zabavni ansambli — 15.40 Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Plesni orkester Ray Conniff — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Arije iz Gou-'nodovega »»Fausta« — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila — 19.05 Narodne pesmi in motivi — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Dunajski valčki z orke- strom Zacharias — 20.20 Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpek- torja Braina — 20.50 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA 4. februarja 6.30—6.35 Napotki za turiste — 6.35 Veseli zvoki — 7.15—8.00 Vedre melodije — vmes ob 7.30 —7.35 Radijski koledar in prireditve dneva —x8.00 Mladinska radijska igra — Marija Duš: Sneguljčica — 9.05—9.ip Poročila — 9.10 Sestanek želja — 9.45 Iz samospevov Maksa Un-gerja — 10.00 Še pomnite, tovariši. . . Marina Verčič: Odmevi iz blegoških gozdov — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.30 Stane Urek: Pred sve- tovnim prvenstvom v Chamo-nixu in Zakopanih — 11.50 Dunajski valčki — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.30 Za našo vas — 14.00 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 15.15 Trikrat pet — 15.30 Zabavne melodije na tekočem traku — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Operni koncert — 17.05 Kitara, orglice in vibrafon — 17.15 Radijska igra —- Mirko Božič: Pravičnik----18.07 Vedri nape- vi z godalnimi orkestri — 18.30 Športno popoldne — 19.05 Nedeljska panorama — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Zabavni zvoki — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 22.15 Vrtiljak vsega za vsakogar — 23.05 Plesna glasba. © DELAVSKA ENOTNOST — Št. 3 — 27. januarja 1962 — Smrkavec, ali moraš p res vse razbiti?! E — Stola ji pa namenoma nisem kupil, da bi se čimprej utrudila ... — Niti šest mesecev še ni, odkar sem ga skonstruiral, pa že postaja staromoden! — Brez razburjenja! Do prvega drevesa je le kaka dva kilometra ... BRANISLAV NUSIC: Krščanski nauk Ko sem se učil kščanskega nauka, mi je bila močno všeč poganska vera. To je bržčas izhajalo od tega, ker nas je katehet, ki nas, je učil krščanskega nauka, tako nekr-ščansko pretepal, da se v cerkvi' še dandanašnji pri vsaki pridigi o krščanskem usmiljenju oziram na vse strani in prežim, ali me.'ne bo metropolit oplazil s škropilnico ali di-jakon s kadilnico. Ta primer je dokaz več da - zapuščajo vtisi iz zgodnje mladosti zelo globoke sledi v diiši: Spominjam se na primer, da sem dobil zaradi sedmih suhih krav sedem tako debelih batin, da o debelih kravah nisem smel niti črhniti. Nato Marija Magdalena, — domala . sta me veljali glavo. Zaradi slednje, hočem reči: zaradi Magdalene sem moral nekoč vpričo vsega razreda sleči hlače, se zlekniti po klopi in prestati dvanajst udarcev po golem životu. To me je tako preplašilo, da še pozneje v življenju, kadar koli sem srečal žensko z imenom Magdalena, nisem upal sleči hlač. Bili pa so tudi nauki, ki mi niso povzročali težav. Tako sta mi na primer bila Adam in Eva prav všečna, bržčas zaradi svoje preproščine, a morda tudi zaradi tega, ker je prvi greh ženskega bitja sploh prikupna reč. Toda medtem ko sta mi bila Adam in Eva povšeči, so mi . njuni otroci povzročali strahotne neprilike. Nekoč zato. ker sem trdil, da je Abel ubil Kajna, drugič zaradi tega, ker sem rekel, da sta bila Kajn in Abel apostola, in tretjič, —. ne spominjam se, toda rekel bi, da zato, ker sem trdil, da je Kajn prodal Abela egiptovskim trgovcem za trideset srebrnikov. Pri letnem izpraševanju je kajpada bilo mnogo Smeha. Predsedujoči profesor si je z rokami oprijemal trebuh in hlipal: »Pojdi, dete, k vragu, tako sladko se že leta in leta nisem nasmejal!« Izprašujoči profesor oziroma katehet pa je trikrat stisnil pesti in se zaletaval nadme, vendar se je spričo svečanosti trenutka vselej premagal. Komaj, da mi je takole skozi zobe nekako omenil očeta in mater. Seveda, ko sem se že zmotil, je šlo vse narobe. Ko me je na primer katehet vprašal o Adamu in Evi, da bi mi vsaj s tem najlažjim in meni najbolj prikupnim berilom pomagal, da se izmažem, sem pričel takole: »Adam in Eva sta bila prva dva človeka . . . prva človeka . . . Adam je bil prvi mož in Eva je bila prva žena. In onadva sta kot prva človeka živela v raju in sta ondi zelo lepo živela, toda nekega dne je Adam ugriznil Evo . . . ugriznil Evo in zaradi tega mu je Gospod Bog zlomil eno rebro .. .« In nato je v zadovoljstvo predsedujočega vse potekalo v tem slogu. Jaz sem pri izpraševanju kratko in malo premešal vse reči ln staro in novo'zaveže tako" spretno, kakor bi dober kvartopirec premešal dva zavoja igralnih kart. Katehet me je dvakrat ustavil, naj ne govorim, to- šanje, kaj vem o Pilatu, rekel, da je bil Pilat Mojzesov sin, da je zarodi! veliko pleme in ko je to delo opravil, si je umil roke. Sicer pa še dandanašnji ne razumem, kaj bi • bilo smešnega v vseh teh mojih odgovorih in zavoljo česa se je vprav predsedujoči profesor tisti čas tako sladko smejal. Krščanski nauk je bil zame — kakor je še dandanašnji za prav veliko število kristjanov —- zbirka raznih prečudnih in neverjetnih zgodb, zato ne sprevidim, da bi bil tako strašen greh," če kdo premeša vse te zgodbe, kakor sem to storil jaz. Ne sprevidim" namreč, koliko več bi neki o krščanstvu vedel tisti, ki bi vse te zgodbe pripovedoval tako, kakor so v knjigi napisane. Ampak roko na srce, naš katehet se ni mudil samo pri svetopisemskih zgodpah. Poglabljal se je tudi v bistvo Kristusovega nauka in prav zaradi tega bistva smo domala vsa do zadnjega plačali z glavo. Tako nam je na primer na dolgo in široko govoril o temeljnih načelih Kristusovega nauka. Mi smo pazljivo sledili njegovim predavanjem, se pravi: zelo pozorno smo sledili vsakemu gibu njegovih rok, v strahu, da bo koga oplazil. Naslednjo uro je katehet seveda izpraševal vse tisto, kar smo bili prejšnjo uro poslušali. »Katero je prvo temeljno načelo Kristusovega nauka?« vpraša gospod katehet prvega med nami, na katerega je vrgel oči. Grešnik vstane in molči kakor zalit. V katehetu že raste jeza in ponovi vprašanje. Dijak molči uporno in vztrajno kakor prvi kristjani pred sodiščem tiranov mnogobožcev. »Katero je prvo temeljno načelo Kristusovega nauka, zijalo?« jezno ponovi katehet in že se mu prsti krčijo v pest. In ko dijak kljub temu ne odgovori, revskne oni: »Usmiljenje!« in tako neusmiljeno trešči dijaka po glavi, da mu zasijd vse zvezde pred očmi. Tedaj se katehet obrne h drugemu: »Povej mi ti, katero je drugo temeljno načelo Kristusovega nauka?« Grešnik se čehlja za uhljem in obrača oči, da bi po gibu katehetove . roke spoznal, s katere strani ga bo pritisnilo drugo temeljno načelo Kristusovega nauka. »Ljtibezen do bližnjega, osel.« se zadere katehet, ker ni dobil odgovora, in grešnik se tiplje po nosu/ da bi spoznal, mar ni načelo ljubezni do bližnjega rdeče pobarvano. Tretji dijak kajpada tudi molči na vprašanje: katero je tretje temeljno načelo Kristusovega nauka? »Velikodušnost, cepec neumni, toda za tebe veliko dušriost!« se dere katehet in navija grešniku ušesa, kakor da bi natezal konce naramnic. Vsi drugi smo živi premrli. V razredu nas je štiri in trideset in če ima Kristusov nauk nemara štiri in trideset temeljnih načel, sprevidimo, da bomo pogubljeni vsi kakor prvi krščanski mučenci, vrženi v areno na milost in nemilost zve-rčm. Lejte, v takih razmerah sem jaz vzljubil mnogoboštvo in sem obžaloval, da nismo, ostali v tej veri. Prvič: čim več bogov,.tem manj temeljnih načel; drugič: mnogi bogovi ne morejo biti nikoli tako nevarni kakor en sam bog, in tretjič: če bi bili mnogobožci, tedaj po gimnazijah ne bi poučevali krščanskega nauka. n- 2 3 4 5 hi 6 1 8 9 10 ir m r~ 13 % 15 wT 1? H 18 i9 ir 21 1 22~~ 23 IK M 25 E 26 m 2? 28 E Ž9~ 30 31 32" 33 34- m 35 36 3? 38~ ■ 39 40 M 42~ m 45 Križanka Vodoravno: 1, glavno mesto Burme, 6. svetovna morja, 11. pivo starih Slovanov, 12. vojak v Napoleonovi armadi, 15. števnik, 16. poganjek, 18. smrtni dih, 19. ... .......... del krožnice, 20. grški bajeslovni da predsedujoči me je hrabril in junak, 22. jegulja, 23. naslov zna-, .... nega Zolajevega romana, po ka- terem so snemali tudi film, 24. izraz pri šahu, 25. ameriški izraz za »vse v redu