ziranju čim več funkcij stroja, da bi delavcu ostalo več možnosti za ustvarjalno odloča­ nje o izbiri pravih dreves za sečnjo. Na ekskurziji, ki je sledila razpravi o er- gonomskih zahtevah, smo si ogledali manj- ši stroj za sečnjo (harvester) pri drugem redčenju borovega sestaja. Strojnika smo lahko povprašali o organizaciji dela (4-6 ur na dan na stroju) in o morebitnih težavah. Seveda je bil stroj dobro ergonomsko obli- kovan (Valmet). Razprava o priročniku za ergonomske ra- ziskave je pokazala, da bi bil tak priročnik potreben za širok krog raziskovalcev in naj bi vseboval preproste in tudi najnovejše me- tode z merilnimi inštrumenti. Naj bi bil izdan v obliki mape z možnostjo dopolnjevanja in na elektronskem mediju. Razpravljali smo o možnih poglavjih, vsebini in avtorjih. Us- tavili smo se ob problemu financiranja, saj nihče od možnih avtorjev nima raziskoval- nih sredstev za tako delo. Pri pregledu prireditev smo ugotovili, da skupina do leta 2000 ne bo imela samo- GDK: 971:181.351 stojnih sestankov, pač pa bo sodelovala pri soorganizaciji nekaterih sestankov IUFRO z drugimi skupinami. Njeni člani bodo z referati sodelovali še na številnih drugih mednarodnih, zlasti sestankih IUFRO. Or- ganizacija skupine naj bi ostala tudi po kon- gresu enaka (s podskupinami). Na novo bomo skušali izdelati seznam naslovov ra- ziskoval-cev na področju ergonomije in jih skušali spodbuditi za delo v IUFRO, v sku- pini Ergonomija in v drugih skupinah, saj menimo, da je ergonomija sestavni del pri teamskem proučevanju in oblikovanju goz- darskega dela. Delovni sestanek vodij v skupini Ergono- mija v Garpenbergu je sicer dal precej no- vih informacij o stanju ergonomskih razi- skav. Za poživitev dela skupine je bil sicer nujen, vendar je bil po dvakratnem odlaga- nju sklican ob manj primernem času, sredi počitnic. Zato je bilo manj udeležencev. Dr. Marjan Lipoglavšek Raziskave mikorizosfere v svetu - zabeležka s l. svetovnega mikoriznega kongresa Berkeley, Kalifornija, 4.-12. avgust 1996 V času med 4. in 12. avgustom letos sem se udeležila prvega svetovnega miko- riznega kongresa (dotlej je bilo organizira- nih 9 Severnoameriških kongresov in 4 Ev- ropski mikorizni kongresi) v kraju Berkeley (Kalifornija) ter pokongresne ekskurzije v Narodni park Yosemite in na jezero Tahoe. Na kongresu je sodelovalo okoli 550 udele- žencev z vsega sveta. Dopoldanska preda- vanja so potekala v okviru plenarnih preda- vanj, popoldanska pa v okviru navadno 3 ali 4 sekcij in 4 diskusijskih delavnic. Zaradi visoke kvalitete večine sekcij in delavnic ter njihovega pomena za raziskave mikorizos- fere, rastlinske fiziologije ter procesnih do- gajanj v ekosistemih, je bil izbor predavanj težaven, cele skupine sodelujočih pa smo potovale med predavalnicami in diskusijski- mi skupinami. V zgodnjem večernem času je bil na sporedu ogled in diskusija ob po- sterjih. 370 GozdV 54, 1996 Smeri raziskav mikorizosfere so vezane na razvoj metod v molekularni ekologiji, saj le-te omogočajo hitro in zanesljivo identifi- kacijo mikroorganizmov v mikorizosferi, nji- hov vpliv na fiziologija rastlin in delovanje ekosistemov. Skupino bakterij, ki sodeluje pri kolonizaciji korenin z mikoriznimi gliva- mi, pri razgradnji in sprejemu hranil v miko- riza, imenujejo 'bakterije pomočnica mikori- ze' (mycorrhization helper bacteria) in 'bak- terije pomočnica rastlin' (plant growth pro- moting rhizobacteria). Cel kompleks biokomponente gozdnih tal je bil na kongresu obravnavan na različnih nivojih, od celičnih, molekularnih, fiziološ- kih, ekoloških in genetskih osnov simbioze, prek vplivov mikorize na hierarhijo talnih agregatov, saprofitskih sposobnosti miko- riznih gliv, do prenosa asimilatov po miceli- ju mikoriznih gliv med različnimi rastlinskimi vrstami ob različnih svetlobnih režimih ra- sti. Prav slednji, izsledki raziskav skupine iz Britanske Kolumbije v Kanadi, so verjetno najpomembnejši za razumevanje delova- nja gozdnih ekosistemov. Avtorica, Suzan- ne Simard, je v lončnem poskusu z meša- nico sadik breze, duglazije in tuje (prvi dve sta ektomikorizni, tuja je endomikorizna vr- sta), z različnim režimom osvetljevanja ugo- tovila prenos asimilatov med ektomikorizni- ma vrstama, neto transfer predvsem iz bre- ze v zasenčene duglazijo, v dosti manjši meri v nezasenčeno duglazijo in v endomi- korizno vrsto oziroma v obratni smeri. To- rej je poraba asimilatov v koreninskem si- stemu duglazije neposredno vplivala na pre- nos asimilatov po skupnem miceliju miko- rizne glive. Poskus je s podobnimi rezultati ponovila na gozdni raziskovalni ploskvi. Gre za neoporečen dokaz regulacije odnosov v mikorizosferi ter s tem regulacije odnosov med različnimi rastlinskimi vrstami v gozd- nem ekosistemu. Rast mladja, preživetje in sestava vrst in posameznih osebkov v me- šanem gozdu so odvisni od mikorize! Med drugimi predavanji in pogovori naj omenim še predavanja, razpravo in poster- je o ocenjevanju biološke pestrosti v gozd- nih ekosistemih. Iz večine prispevkov je bi- lo razvidno, da pojavljanje trosnjakov miko- riznih gliv ne ustreza pojavljanju tipov ekto- mikorize in s tem pomenu posameznih vrst mikoriznih gliv v gozdnih ekosistemih. Pou- darek pri teh raziskavah je na kombinaciji anatomskih in molekularnih metod identifi- kacije tipov ektomikorize, na uporabi neka- terih ocen in indeksov biološke pestrosti. Diskusija je tekla med drugim tudi o razi- skavah mikorize pri popisih propadanja goz- dov v Evropi. Zaradi zahtevnosti in dolgo- trajnosti teh popisov se v svetu vse bolj uveljavlja uporaba molekularnih .metod kot dopolnilo hitrim morfološkim analizam tipov ektomikorize. V Severni Ameriki je močno poudarjena tudi prisotnost podzemnih gliv, zato je škoda, da se sama nisem mogla udeležiti tudi (po mnenju udeležencev zelo kvalitetnega) predkongresnega tečaja o tak- sonomiji in ekologiji podzemnih gliv, ki je potekal v gorovju Sierra Nevada in na kate- rem so odkrili in določili okoli 44 vrst pod- zemnih mikoriznih gliv. Skratka, naše raziskave mikorize in ri- zosfere, kot jih izvajamo v okviru projekta 'Rizosfera' ter kot jih želimo dopolnjevati v okviru novega temeljnega projekta, prijav- ljenega na razpis MZT v letošnjem letu, se uvrščajo v vrh raziskav mikorizosfere v sve- tovnem merilu. Sestava naše raziskovalne in projektnih skupin nam daje celo prednost v primerjavi z drugimi gozdnimi biologi in ekologi, žal pa je naša opremljenost, pred- vsem glede molekularnih metod, pod nivo- jem večine laboratorijev v svetu (zato se pač veliko energije izgublja za organizacijo in kombinacijo z drugimi raziskovalnimi sku- pinami v Ljubljani in v tujini, naši izsledki pa so potem nujno objavljeni v soavtorstvu z večjim številom zunanjih sodelavcev). Sama sem na kongresu predstavila po- ster z naslovom 'Cytokinins in needles and exudates of mycorrhizal spruce seedlings', izmenjala sem več člankov na temo miko- bioindikacije in identifikacije tipov ektomiko- rize ter se dogovorila o možnem sodelova- nju z nekaj raziskovalnimi skupinami. Nad- vse poučni so bili med kongresom tudi obisk Naravnega spomenika Muir woods, v kate- rem uspevajo tisočletne rdeče/obalne sek- voje (Sequoia sempervirens), ter pokon- gresne ekskurzije v Narodni park Yosemi- te, v katerem uspevajo gigantske sekvoje (Sequoiadendron giganteum) in visokogor- skega jezera Tahoe z okoliškimi gozdovi. Vodstvu Inštituta se zahvaljujem za sofi- nanciranje udeležbe na kongresu, krita v okviru materialnih stroškov na projektih/po- godbah 'Gozdna tla in rizosfera' 1 L4-7402- 0404-96, 'Stres in bioindikacija' 1 1487/8 in 'Genetika, fiziologija in semenarstvo' 1 V9- 6912-0404-96. Dr. Hajka Kraigher GozdV 54, 1996 3T1