Yes, we can (?)
G©STISCE TEIRK
Rihje in mesne specialitete ter jedi s tartufi
Mi" Jfe-T
šepet
ulice
Montecchi
/11
ülh N*Í - Burnt*
Osindriflúfad M fiOí C¡ íí*_Tm*OS>í¡<il.rWI
Primorski
dnevnik
PETEK, 26. OKTOBRA 2012_
Št. 253 (20.576) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Monti jemlje, Monti svari
SandorTence
Deželni odbornik De Anna je izpolnil obljubo in odobril predujem slovenskim kulturnim organizacijam, ki bodo lahko sedaj nekoliko zadihale. Druga transa državnih prispevkov naj bi prišla v prihodnjih tednih, ko bo tudi jasno koliko denarja bo v resnici dobilo 21 primarnih organizacij slovenske manjšine ter krovni zvezi SSO in SKGZ. De Anni je treba priznati, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi denar čimprej prišel v blagajne slovenskih organizacij, ki letos iz Rima še niso dobile niti evra.
Če je včerajšnja novica glede na težke razmere dobra novica, ostaja problem javnih prispevkov za Slovence še naprej nerešen. Glavni krivec je Rim, zadnja dogajanja v zvezi z denarjem pa so potrdila dvojno šibkost manjšinske skupnosti. In sicer to, da so njene ustanove popolnoma odvisne od italijanske in delno od slovenske države, ter da manjšina nima izdelanega protikrizne-ga plana, ki se mu pravi »plan B«.
Finančna odvisnost od obeh držav ni od danes in je posledica več dogajanj, tudi od kraha TKB in propada t.z. družbenega gospodarstva. Bolj problematična je nesposobnost manjšinske politike, da se enotno in učinkovito zo-perstavi tej krizi.
»Zmerna politična usmeritev, v kateri se prepoznavam, kliče na radikalne reforme, ki ne smejo imeti ne levega ne desnega predznaka,« je pred kratkim dejal predsednik italijanske vlade Mario Monti. Njegova vlada nam niža prispevke, njegovim besedam o zmernosti in reformam pa bi veljalo prisluhniti.
državni prispevki - Sklep deželnega odbora
2,7 milijona evrov
predujma manjšini
trst - Sejem Triestespresso expo
Kava, kava, kava
Med 230 razstavljavci tudi nekatera slovenska podjetja
TRST - Deželna vlada je včeraj na predlog odbornika Elia De Anne (na sliki) razdelila slovenskim kulturnim ustanovam in organizacijam 2,7 milijona evrov državnih prispevkov. Gre za predujem zneska 4.447.000 evrov. De Anna se je odločil za prispevke primarnim organizacijam, ki so najbolj potrebne pomoči in ki bodo lahko sedaj nekoliko zadihale, saj iz Rima v tem letu še niso dobile niti evra pomoči.
Na 3. strani
TRST - Tržaško sejmišče je včeraj preplavil vonj po espresso kavi, ki so jo pripravljali in predstavljali predelovalci in prodajalci kave z vseh koncev sveta. V jutranjih urah se je namreč tu začel 6. sejem Triestespresso expo, na katerem se predstavlja 230 razstavljavcev z vseh koncev sveta in ki bo trajal do jutri. Poleg proizvajalcev ka-
ve se predstavljajo tudi podjetja, ki izdelujejo kavne aparate. Razstavljeni so najmodernejši aparati, ki način pripravljanja kave spreobračajo v nove razsežnosti. Aromo opojne črne pijače je mogoče čutiti v vsakem kotičku, zanimive pa so tudi novosti, ki se bodo morda kmalu pojavile na tržišču.
Na 4. strani
KULTURNA DEDIŠČINA
Začel se je
čezmejni
projekt
NOVA GORICA - Včeraj je bilo v Novi Gorici zagonsko srečanje za čezmejni projekt Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom ZborZbirk. Pri skoraj milijon evrov vrednem projektu sodelujejo muzeji in druge ustanove iz Benečije, Posočja in Goriškega.
Na 9. strani
001101100011010101110000:
DENAR0JEOLE1KODA0 5011001001101100011010101 NA BANČNEM RAČUNU.
• 0001 1 1 1 1 1 101 IMÜh 110011 .0010011? .lilt Hteh^l
INVESTIRAJTE
V ZLATO
V» 00386 41 306 023
www.zlatozaevre.si
NALOŽBENO ZLATO LAHKO PLAČATE TUDI Z VAŠIM STARIM NAKITOM.
NAJBLIŽJA POSLOVALNICA: NOVA GORICA, ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 8 (NASPROTI SNG)
Trgo zlato d.o.o., Staničeva 17, 1000 Ljubljana
2 AGENCIJI V TRSTU:
AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17
S1SK
STUDI 018 KARATI
www.studio18karati.net
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
gorica
Prebivalci FJK cenijo večjezičnost
GORICA - »Prebivalci Fur-lanije-Julijske krajine se zavedajo velike dodane vrednosti, ki jo v naši deželi predstavlja prisotnost različnih jezikovnih in narodnih skupnosti.« Tako je Feliciano Me-deot, predstavnik Furlanskega fi-lološkega društva, poudaril v palači Attems-Petzenstein v Gorici, kjer so v sredo predstavili raziskavo in publikacijo o jezikovnih skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Publikacija je sad raziskovalnega dela, ki sta ga skupaj opravila Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Furlansko filološko društvo.
Raziskovalci so med Gorico in Trstom ugotovili precejšnje razlike glede odnosa do slovenščine, kar je tudi posledica večjega vlaganja goriških krajevnih upraviteljev v ovrednotenje slovenskega jezika.
Na 12. strani
V	Nabrežini grozil, da se bo razstrelil
Na 4. strani
Proces za beatifikacijo p. Placida Corteseja
Na 6. strani
Na Opčinah nastopili najboljši gojenci GM
Na 10. strani
V	goriškem vrtcu se veselijo novega igrala
Na 13. strani
2
Sreda, 31. oktobra 2012
ITALIJA, SVET
/
rim - Ugibanja o tem, kaj bo delal sedanji premier v letu 2013
Bersani si težko predstavlja vrnitev Montija na univerzo
RIM - Vsedržavni sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani je včeraj zahteval temeljito preosnovo tako imenovanega zakona o stabilnosti, kajti predlagani vladni osnutek je zaradi neznosnega pritiska na šibkejše družbene sloje nesprejemljiv. To je Bersani povedal tudi na srečanju s predsednikom vlade Mariom Monti-jem.
O slednjem je včeraj novinarjem dejal, da za ponovno Montijevo vlado v letu 2013 ni pogojev, če to pomeni nadaljevati z vprašljivo večino. Kako bo z Montijem, osebnostjo, ki je po Bersanijevi oceni vsega spoštovanja vredna, bo treba presoditi po volitvah, do katerih ima država vso pravico. Vsekakor, je pomenljivo dodal Bersa-ni, si je težko predstavljati, da bi se osebnost Montijevega formata vrnila na univerzo Bocconi. Ta bo pač zmogla tudi brez njega.
Monti je včeraj odgovarjal novinarjem med svojim obiskom v Izraelu in med drugim dejal, da je petnajst mesecev na čelu vlade zanj osebno dovolj, ni pa dovolj za restrukturacijo gospodarstva. Premier je dodal, da nosijo italijanski državljani bremena in žrtve krize z velikim razumevanjem in čutom odgovornosti, o čemer priča tudi dejstvo, da protesti niso tako ostri, kot drugje v Evropi.
Bersani je med drugim novinarjem povedal, da se bo mogoče na primarne volitve prijaviti tudi po spletu.
Na desni strani političnega spektra je bilo včeraj zabeležiti negativno reakcijo podjetnikov Confindustrie na predlog o izrednem davku na dohodke nad 150 tisoč evrov letno, s katerim naj bi krili stroške za ureditev položaja desettisočih, ki so se zaradi reforme Fornerove znašli brez pokojnine in delovnega mesta (t.i. »esoda-ti«) Predlog je odklonil tudi vodja poslancev Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto, rekoč, da gre za »izredne oblike finance«.
Sekretar DS Pierluigi Bersani je bil včeraj oblegan od novinarjev
ansa
V javnosti pa je odmevala tudi vest, da je tožilstvo v Bariju zahtevalo dvajset mesecev zapora za apulij-skega guvernerja Nichija Vendolo, ker naj bi kršil zakon s forsiranjem sistema imenovanja primarija bolnišnice V Bariju. Vendola je brez oklevanja izjavil, da bo v primeru obsodbe odstopil ne le s položaja predsednika dežele Apulije, temveč iz javnega življenja nasploh. Tako se bo neobremenjeno lahko branil v obravnavi druge in morebitne tretje stopnje.
afganistan - Včeraj južno od Herata
V treh spopadih padli italijanski vojak, dva Američana in dva Britanca misije ISAF
Oklepniki italijanske vojske in padli vojak v Afganistanu
ansa
RIM - Italijanski vojak, 24-letni Tiziano Chierotti je bil včeraj ubit v zasedi upornikov v vasi Siav, južno od He-rata. Poleg njega so bili ranjeni še štirje alpinci 2. regimenta, ubit pa je bil tudi afganistanski vojak.
Skupina vojakov je patruljirala območje regije Bakwa, ko so nanje ne-
vatileaks
Majordom danes v zaporu Vatikana
Paolo Gabriele
ansa
VATIKAN - Majordom papeža Benedikta XVI., Paolo Gabriele, ki so ga zaradi kraje papeževih dokumentov obsodili na 18-mesečno zaporno kazen, se bo še danes znašel v vatikanskih zaporih.
Tožilstvo se je namreč odločilo, da se na razsodbo sodišča ne bo pritožilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 46-letni Gabriele, ki je poročen in oče treh otrok, je vatikanski državljan. Odkar so ga na sodišču v začetku oktobra spoznali za krivega, je bil doslej v hišnem priporu. Tako kot tožilstvo tudi njegova obramba ni vložila pritožbe na izrek kazni.
Iz Vatikana so ob tem včeraj sporočili, da se je z izrekom kazni »enkrat za vselej končala žalostna afera z zelo bolečimi posledicami«. Poudarili so, da možnost, da papež Gabriele-ja pomilosti, še vedno obstaja. V Vatikanu se je sojenje Gabrieleju končalo 6. oktobra. Tričlanski vatikanski sodni senat ga je spoznal krivega kraje vatikanskih dokumentov in njihovega posredovanja javnosti ter ga obsodil na 18 mesecev zapora.
Gabriele, ki se je v procesu izrekel za nedolžnega glede kraje dokumentov, a krivega, ker je izdal papeževo zaupanje, je tudi ob izreku kazni dejal, da se ne počuti kot tat, saj je deloval »iz ljubezni do Kristusove Cerkve in njenega vodje na Zemlji«.
Sojenje v aferi Vatileaks se je končalo po le štirih dneh obravnave.
new york - Napoveduje se tesen izid predsedniških volitev
Američani se bodo odločali,
v katero smer bo šla država
NEW YORK - Ameriški volivci se bodo 6. novembra na predsedniških volitvah znova odločali o tem, v katero smer bo šla njihova država. Na izbiro bodo imeli ohranitev zmerne liberalne smeri pod demokratom Barackom Obamo ali pa zasuk v desno na političnem, gospodarskem in socialnem področju z republikancem Mittom Romneyjem. Po osmih letih republikanske vladavine Georgea Busha mlajšega so se leta 2008 odločili za spremembo s temnopoltim Obamo. Ta pa v zadnjih štirih letih ni uspel dovolj hitro odpraviti posledic recesije, ki jo je nasledil v začetku mandata. Predvsem zaradi počasnega okrevanja gospodarske rasti in zaposlovanja se bodo tako volivci morda raje odločili za kandidata, ki jim obljublja hitrejšo pot do blaginje.
Romney in Obama sta morala pred volitvami najprej skozi proces izbire v lastni stranki, ki je bil pri demokratih zgolj formalnost, Romney pa se je moral bolj potruditi. Številna soočenja republikanskih kandidatov so mu pomagala, da se je v tej dejavnosti izuril.
Na prvem soočenju z Obamo v Den-verju je bil boljši tudi od Obame. To je gibanje anket, ki so po demokratski nacionalni konvenciji v začetku septembra v Charlot-tu kazale na zanesljivo zmago demokrata, obrnilo v prid republikancu.
Romney se je na prvem soočenju iz skrajnega desnega političnega polja, kamor ga je potisnil proces izbire republikanskega kandidata, bliskovito pomaknil nazaj v sredino, kjer je bil sicer večino svojega političnega življenja. Med drugim je omilil stališče do splava, državnih regulacij in socialne politike.
Ankete slaba dva tedna pred volitvami ostajajo tesne in zagotavljajo, da bo 6. novembra za oba tabora dolga noč. Obama in Romney se bosta potegovala za najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov, ki jih kandidat osvoji z zmago v eni od 50 zveznih držav in prestolnici Washington.
V večini zveznih držav je izid znan že vnaprej in kandidata tam niti nista trošila denarja za kampanjo. Vso pozornost sta posvetila peščici držav, kjer bo izid tudi letos
nadoma začeli streljati uporniki. Chie-rotti je bil ranjen v trebuh in je malo pozneje kljub takojšnji zdravniški negi podlegel ranam, drugi vojaki pa po poročilih niso v življenjski nevarnosti.
Sicer pa je bil včerajšnji dan za mednarodne sile v Afganistanu izredno težak. Dva ameriška vojaka misije Isaf sta bila ubita v napadu v provinci Uruzgan, nanju je po pričevanjih streljal vojak v afganski uniformi. V provinci Helmand pa sta padla britanska vojaka oddelka Royal Marines. Tudi na ta dva vojaka naj bi streljali pripadniki varnostnih sil redne afganistanske vojske. Talibanski lider Mullah Omar se je včeraj pozno zvečer oglasil s sporočilom javnosti in poudaril, da je v zadnjem času vse napadov na vojake zveze Nato in »prijateljskih vrst«. Od leta 2001 je v Afganistanu padlo vsaj 435 britanskih vojakov, ki nazdirajo območje province Helmand.
Včeraj pa je srditem spopadu v kraju Myan Darra (provinca Faryab) bilo ubitih najmanj 32 ljudi, večinoma ci-vilov. Kakih trideset talibanov je namreč napadlo krajevno tržnico in dva moška »justificiralo« zaradi sodelovanja z oblastmi. Tržnico je zatem obkolila enota specialcev, ki je v spopadu ubila kakih 25 gverilcev.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
42.545,92€ +275,76
SOD NAFTE
(159 litrov)
108,57 $ +0,67
Barack Obama in Mit Romney
tesen. To so Ohio, Florida, Kolorado, Iowa, New Hampshire, Nevada, Virginija in Severna Karolina. Po uspehu na prvem soočenju so ankete začele bolje kazati Rom-neyju tudi v nekaterih »demokratskih« državah in tekma se je vnela še v Wiscon-sinu in Pensilvaniji.
Obama in Romney sicer nista edina, ki se potegujeta za položaj predsednika
ZDA. Poleg njiju je na glasovnicah po zveznih državah skupaj še 63 kandidatov, ki kandidirajo neodvisno ali s podporo ene od številnih strank, kot so svobodnjaška, socialistična, zelena, stranka svobode, stranka ustave, stranka naravnega zakona, stranka prohibicije in druge.
Vsem je skupno to, da nimajo možnosti za zmago.
Volilno pravico ima več kot 206 milijonov Američanov, od katerih se jih je za
ansa
volitve registriralo več kot 156 milijonov. Na zadnjih predsedniških volitvah je bila udeležba več kot 61-odstotna. Volitve bodo potekale na okoli 150.000 voliščih. Nekatera bodo obiskali tudi mednarodni opazovalci, med drugim iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Odpirala in zapirala se bodo odvisno od posamezne zvezne države oziroma časovne cone. Zadnja se zaprejo ob 7. uri zjutraj 7. novembra po srednjeevropskem času na Havajih, uro prej pa na Aljaski.
Ker je za Havaje po anketah jasno, da bodo volili Obamo, za Aljasko pa velja, da bo tam zmagal Romney, bo zmagovalca mogoče določiti že prej brez teh dveh držav. To sicer ne nujno pomeni, da bodo rezultati jasni pred tem, saj se lahko štetje in razglasitev zmagovalca zaradi tesnih izidov marsikje zavleče. (STA)
EVRO
1,2993 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
25. oktobra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 25.10 24.10	
ameriški dolar	1,2993	1,2942
japonski jen	104,12	103,33
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,901	24,973
danska krona	7,4588	7,4592
britanski funt	0,80490	0,80830
madžarski forint	279,72	280,89
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6961	0,6963
poljski zlot	4,1400	4,1357
romunski lev	4,5660	4,5756
švedska krona	8,6883	8,6558
švicarski frank	1,2097	1,2100
norveška krona	7,4615	7,4350
hrvaška kuna	7,5530	7,5640
ruski rubel	40,5850	40,6250
turška lira	2,3369	2,3365
avstralski dolar	1,2510	1,2526
braziljski real	2,6345	2,6213
kanadski dolar	1,2884	1,2807
kitajski juan	8,1102	8,0858
indijska rupija	69,6100	69,6690
južnoafriški rand	11,3116	11,3602
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 26. oktobra 2012
3
manjšina - Sklep deželne vlade na predlog odbornika De Anne
Slovenskim kulturnim ustanovam
I •	IVI I a ■	lili
predujem v vismi 2,7 milijona evrov
TRST - Deželna vlada je včeraj slovenskim kulturnim ustanovam in organizacijam razdelila 2,7 milijona evrov državnih prispevkov. Gre za predujem zneska 4.447.000 evrov iz 16. člena zaščitnega zakona, ki sodeč po dekretu finančnega ministrstva z dne 4. oktobra letos pripada t.i. primarnim manjšinskim organizacijam. Slednje so lani iz Rima v raznih tranšah in časovnem zaporedju dobile 5,3 milijona evrov, od katerih jih je 400 tisoč vnaprej izplačala Dežela po proračunskem rezu tedanjega ministra Giulia Tre-montija.
Odbornik De Anna je izpolnil obljubo, ki jo je v sredo v deželnem svetu dal predstavniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu. De Anna se je odločil za prispevke primarnim organizacijam, ki so najbolj potrebne pomoči in ki bodo lahko sedaj nekoliko lažje zadihale, saj iz Rima v tem letu še niso dobile niti evra pomoči. Deželna vlada je začasno zamrznila prispevka Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij, ki bosta prišla na vrsto kasneje, ko se bo o celotnem znesku 2012 za kulturne ustanove opredelila deželna posvetovalna komisija za Slovence. Sklep, ki ga je odobrila Tondova vlada, jemlje na znanje, da je finančno ministrstvo
za letos določilo sklad zaščitnega zakona v višini 6,9 milijona evrov, od katerih gre - kot rečeno - 4,4 milijona evrov slovenskim kulturnim ustanovam.
Elio De Anna
Odbornik De Anna je sinoči izrazil zadovoljstvo, da je deželna vlada zadostila najnujnejšim potrebam slovenskih ustanov in organizacij, za preostali denar pa Dežela čaka na zeleno luč državnega knjigovodstva. Ta naj bi prišla v naslednjih dneh, takoj zatem bo odbornik sklical posvetovalno komisijo za slovensko manjšino. De Anna, ki je večkrat kritiziral Rim zaradi raznoraznih zapletov in zamud v zvezi s prispevki za Slovence je vsekakor prepričan, da je deželni odbor včeraj izkazal pozornost manjšini, sam pa se obvezuje, da bodo slovenske ustanove čimprej dobile tudi preostale državne prispevke.
S.T.
RAZDELITEV PRISPEVKOV IZ ZAŠČITNEGA ZAKONA
USTANOVE	prispevek 2011 v evrih	PREDUJMI 2012 v evrih
Prae (Primorski dnevnik)	482.400	297.200
Goriška Mohorjeva	211.700	130.400
Novi Matajur	180.000	110.990
Mladika	71.000	43.700
Most (Čedad)	111.100	68.400
Založništvo tržaškega tiska (ZTT)	63.500	39.100
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI)	241.700	148.900
Slovensko stalno gledališče (SSG)	560.000	345.000
Narodna in študijska knjižnica (NŠK)	322.000	198.400
Glasbena Matica	798.000	491.600
Glasbeni center E. Komel	231.800	142.800
Zveza slovenskih kulturnih društev	199.800	123.100
Slovenska prosveta	66.900	41.200
Zveza slovenske katoliške prosvete	66.900	41.200
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji	202.700	124.900
Kulturni dom-Gorica	100.400	61.800
Kulturni center Lojze Bratuž-Gorica	100.400	61.800
Dijaški dom S. Kosovel-Trst	167.100	102.900
Dijaški dom S. Gregorčič -Gorica	99.600	61.400
Kinoatelje-Gorica	56.000	34.500
Inštitut za slovensko kulturo - Čedad	50.000	30.800
manjšina - Finančna stiska
SKGZ za javni protest in odločnejše korake
GORICA - V kolikor ne bo prišlo v najkrajšem času do pozitivnih novosti, moramo Slovenci v Italiji tudi z množično, javno protestno manifestacijo opozoriti na hudo finančno stisko, ki je nastala zaradi splošnega znižanja prispevkov, in na še hujše perspektive, ki se zarisujejo v naslednjih letih. To je predlog, ki je izšel na izredni seji deželnega vodstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je včeraj dopoldne sestalo v Gorici. Pobuda naj bo izraz celotne manjšinske skupnosti, ob podpori vseh tistih institucionalnih in drugih sredin večinskega naroda, ki si prizadevajo za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti v tem nelahkem času, menijo pri SKGZ.
»Potrebno je, da se predstavniki in osebje vseh naših organizacij, ustanov, društev, izvoljeni predstavniki in druge družbeno-politične sredine dogovorijo za javno protestno manifestacijo in za njeno izvedbo. Kljub določenim razlikam in morebitnim drugačnim pogledom je prav, da se celotna manjšinska stvarnost poenoti pri tej pobudi, ki mora biti resno opozorilo vsem tistim institucionalnim dejavnikom, ki so našo organizirano skupnost, ljudi, ki v njej delajo, njihove družine in njeno veliko kulturno in jezikovno bogastvo, spravili na rob prepada.«
Po mnenju SKGZ se ne moremo več zadovoljiti s polovičnimi rešitvami ali s krpanjem finančnih lukenj, ki jih je vse preveč in postajajo vse večje. »Potrebujemo jasne in resne odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili. Italija in njene institucije morajo odgovoriti in nam dati možnost, da bomo s sistemsko rešitvijo in primerno finančno bazo (življenjska osnova je 5,3 milijona evrov) omogočili normalno delovanje našim organizacijam in ustanovam, ki odigravajo izredno pomembno vlogo, ne samo za Slovence v Italiji, marveč za celotno obmejno skupnost,« piše v tiskovnem sporočilu SKGZ.
Ne moremo sprejeti dejstva, da se kot osnovo financiranja slovenskih ustanov uporablja znesek 2,8 milijona evrov, katero se najprej še dodatno krči, kot beremo v zakonu o stabilizaciji za naslednje leto, in eventualno dopolnjuje z amandmaji ali dekreti, kar se bo lahko uresničilo tudi naslednje leto, piše v javnem sporočilu. »Naveličani smo delovanja v permanentni negotovosti in stalnega moledovanja
za vsak evro. Ze nekaj let se ukvarjamo z enim in istim problemom: sistemsko rešitvijo financiranja manjšinskih ustanov.«
Ob takem dramatičnem stanju so torej težko razumljive lepe besede o dragocenosti manjšin, ki jih slišimo ob vsaki, tudi mednarodni, priložnosti tako iz Rima kot iz Trsta, so prepričani v manjšinski krovni organizaciji.
V tem trenutku, še bolj kot doslej, potrebujemo složen nastop vseh manjšinskih dejavnikov, predvsem politike v sodelovanju s civilno družbo. Skupaj se moramo čim prej dogovoriti za nadaljnje korake in se ob prepotrebnem naprezanju v Rimu tudi dogovoriti, da javno in jasno izkažemo naše nezadovoljstvo in razočaranje, predlagajo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi.
prej do novice
www.primorski.eu1
manjšina - Igor Kocijančič
»Bodimo previdnejši in prozornejši pri posredovanju številk o prispevkih«
Prejeli smo:
Ze kar nekaj časa, po pravici povedano še iz zadnjega obdobja Berlusconijeve vlade in Tremonti-jevih odlokov, se nekako pod silo obstoječih razmer in stihijskih okoliščin, ki v kriznem obdobju kraljujejo na vsedržavni ravni, praviloma v jesenskem obdobju redno razpleta srhljivka o obsegu in rokih za izplačilo sredstev za financiranje slovenske manjšine v Italiji.
Tudi v zadnjem obdobju se posebno v slovenskih medijih pojavlja trditev, da je proračunska postavka skoraj razpolovljena. Pri tem se bržkone jemlje v poštev postavko o financiranju slovenskih kulturnih ustanov v Italiji, ali tisti del sredstev, ki izhaja iz 16. člena zaščitnega zakona, ampak iz pa-zljivejšega branja številk državnega proračuna za leto 2013 in zakonskega osnutka o stabilnosti, ki bo najbrž nadomestil finančni zakon
za leto 2013, beležimo res hujša kle-stenja, nikakor pa ne razpolovitve doslej razpoložljivih sredstev. Dejansko je postavka za financiranje kulturnih ustanov okleščena - od leta 2011 do leta 2013 - za znesek 400.000 evrov, kar seveda ni od muh in povzroča upravičeno zaskrbljenost, ne bi pa smela podžigati paničnih reakcij in katastrofalnih trditev o zaprtju vseh naših ustanov.
Prvič, ker dejansko obstajajo možnosti, da s stalnim opozarjanjem in ustreznim političnim pritiskom lahko še vedno dosežemo prilagoditev oz. obnovitev okleščenih sredstev, tem bolj danes, ko je operativno tudi delovno omizje za vprašanja slovenske manjšine, ki se prav gotovo zaveda problemov v zvezi s pomanjkljivim financiranjem. Slednje, kot zapisano, izvira iz Tremontijevih odlokov, ki jih je pa Montijeva vlada »hladnokrvno,
kot se spodobi za tehnike«, potrdila. Drugič, ker mislim, da tak stil poročanja in nasploh posredovanje paničnih izjav prav gotovo ne prispeva k boljšemu počutju uslužbenk in uslužbencev vseh naših ustanov, ki so upravičeno zaskrbljeni za svojo usodo.
Prav bi bilo, ko bi deželni vodilni kader obeh krovnih organizacij v tem obdobju o teh zadevah in problemih razpravljal javno v okviru svojih izvoljenih in zato pooblaščenih forumov, ob čim širši udeležbi vseh tistih, ki s svojim delom v sklopu naših številnih organizacij in predvsem primarnih ustanov - v katerih deluje večina redno zaposlenega osebja - so dragocen dejavnik pri soustvarjanju slovenske razvejanosti v Italiji in ne zgolj proračunski problem posamezne ustanove v obdobju splošne krize.
Igor Kocijančič, deželni svetnik Mavrične levice
sodobna umetnost - Niz dogodkov v znamenju fotografinje in revolucionarke Tine Modotti
Maravee Eros od danes v Vidmu
Do 11. novembra bodo na ogled fotografije Gian Paola Tomasija - Niz se bo decembra zaključil v Obalnih galerijah
Vezna nit letošnjega niza je ljubezen ...
VIDEM - Potem ko so poleti v Por-denonu »za pokušino« uprizorili We love Tina (Mi ljubimo Tino), je sredi oktobra stopil v živo 11. Maravee, niz dogodkov, posvečenih sodobnemu gledališču in umetnosti, ki poteka letos v znamenju Tine Modotti, furlanske fotografinje, filmske igralke in revolucionarke. Ženske, ki se ni bala svojih čustev in jih je polno živela: zato je vezna nit letošnje izvedbe eros - ljubezen, strast do sočloveka, narave, umetnosti.
20. oktobra so v gradu Susans v Ma-janu odprli mednarodno skupinsko razstavo fotografij in instalacij, ki bo na ogled do 11. novembra; med razstavljavci izstopata vsaj dve imeni z mednarodne scene, Nabuyoshi Araki in David LaChapelle.
Danes bodo v kinu Visionario v Vidmu odprli novo fotografsko razstavo. Avtor posnetkov je Gian Paolo Tomasi, ki je navdih iskal v fotografijah, ki so nastale med snemanjem filma The Tiger's Coat -edinega ohranjenega filma, v katerem nastopa Tina Modotti. Ob 21. uri je predvidena tudi performansa, ki jo je Lorenza
Franzoni posvetila življenju Tinissime.
Decembra se bo niz Marevee Eros, ki ga vodi Sabrina Zannier, selil v Slovenijo; 7. decembra bodo v Obalnih galerijah odprli zaključno razstavo.
DEMETRA MALALAN ft ENRICO NADAI z bendom SHADE
V SREDO, 31. OKTOBRA OD 21.URE DALJE... „ SLEDI HALLOWEEN PARIYZ DJ JEM PAPŠ
VSTOPNINA ZA KONCERT (PARTY INCLUDED): PARTER 10 0BALKON 8€
www.teaterssg.com
4
Petek, 26. oktobra 2012
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
kavna industrija - Na sejmu Triestespresso expo 230 razstavljavcev z vseh koncev sveta
Vonj po kavi
preplavil tržaško sejmišče
Kmalu kavne doze brez embalaže? - Med razstavljavci tudi Cogeco, Primoaroma, Sandalj
Tržaško sejmišče je včeraj preplavil vonj po espresso kavi, ki so jo pripravljali in predstavljali predelovalci in prodajalci kave z vseh koncev sveta. V jutranjih urah se je namreč tu začela 6. sejem Triestespresso expo, na katerem se predstavlja 230 razstavljavcev z vseh koncev sveta in ki bo trajal do jutri. Dogodek sta z rezanjem traku uradno odprla predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in župan Občine Trst Roberto Cosolini, nato so sledili pozdravni nagovori.
Predstavniki krajevne politike so razstavljavcem zaželeli dobrodošlico, v isti sapi pa so tudi pohvalili sejem, ki potrjuje tezo, da je Trst mesto kave. Antonio Pao-letti je prisotnim tudi obljubil, da se bo sejemska dejavnost kmalu preselila na Pomorsko postajo. Massimiliano Fabian, predsednik Združenja Caffe Trieste, je pohvalil to odločitev in obenem spomnil navzoče, da Trst danes predstavlja eno pomembnejših središč podjetniške dejavnosti, vezane na kavo. Pristavil je še, da ima naše mesto že od leta 1891 delujoče Tržaško združenje za kavo, kar priča o dolgoletni kavni tradiciji.
O svetovni prestolnici espressa so spregovorili še drugi govorniki, ki so se kasneje sprehodili med razstavljavci. Naj povemo, da se poleg proizvajalcev kave na sejmu predstavljajo tudi podjetja, ki izdelujejo kavne aparate. Razstavljeni so najmodernejši aparati, ki način pripravljanja kave spreobračajo v nove razsežnosti. Aromo opojne črne pijače je mogoče čutiti v vsakem kotičku, zanimive pa so tudi novosti, ki se bodo morda kmalu pojavile na tržišču.
Radovednost krajevnih politikov in podjetnikov z različnih koncev sveta je tako privabila tudi novost, ki jo je predstavljalo tržaško podjetje Primoaroma. Njegov direktor Fabrizio Polojaz nam je razložil, da so izdelali kavne doze, ki niso zaprte v plastični ali aluminijasti embalaži. To inovacijo, ki so jo tudi patentirali, so v podjetju poimenovali Tabli sistem, z njim pa želijo prispevati k trajnejšemu razvoju, saj so te doze okolju prijazne, pomembno pa je tudi, da jih je mogoče vreči med organske odpadke. Kot smo slišali, želi podjetje te kavne doze šele lansirati na tržišče in prav sejem Trie-stespresso expo se jim zdi odlična priložnost, saj bodo v sklopu te prireditve videli, koga bi lahko zanimala ta novost, je še dejal Fabrizio Polojaz.
Med številnimi razstavljavci je bilo opaziti še druga tržaška slovenska podjetja, na primer podjetje Cogeco (Skupina KB 1909). Pogovarjali smo se tudi s podjetnikom Vinkom Sandaljem, ki meni, da tržaški sejem kave predstavlja odlično priložnost, da se poslovneži srečajo s strankami, dobavitelji in državami proizvajalkami kave. Izvedeli smo, da podjetje Sandalj Trading Company uvaža surovo (zeleno) kavo iz 30-ih držav, nato dobre mešanice izvaža v 50 različnih držav po svetu. Na vprašanje, ali je gospodarska kriza vplivala na porabo kave, je gospod Sandalj odgovoril, da je kavni posel še precej izoliran pred krizo. Italijanski trg je sicer v manjši meri prizadet, vendar je poraba nižja le za nekaj odstotkov, je razložil naš sogovornik, ki je še dejal, da je za kavni sektor globalno gledano značilen pozitiven trend. Izvedeli smo tudi, da je Italija velika izvoznica kave, saj kar eno tretjino uvožene kave po predelavi izvozi, kar daje Italiji primat v predelavi kave. Zanimiv pa je tudi podatek, da Italija kot izvoznica pražene kave zaseda 2. mesto na svetu. Pred njo je le Nemčija.
Želeli smo tudi slišati, kakšna je pravzaprav vloga kavnega sejma v Trstu. Vinko Sandalj nam je povedal, da Triestespresso expo sodi med najpomembnejše specializirane sejme na svetu, o čemer pričajo tudi številke. Predlansko izdajo je obiskalo kar 10 tisoč obiskovalcev, podoben obisk pa pričakujejo tudi letos, nam je zaupal organizator dogodka - podjetje Aries. (sč)
Triestespresso expo sodi med najpomembnejše specializirane sejme na svetu
kroma
Sertubi: zasedli še eno streho
Delavci podjetja Sertubi, ki so v sredo v znak protesta spet splezali na 20 metrov visoko streho tovarne, so tam prenočili in včeraj vztrajali s protestom proti načrtu skupine Jindal, ki uvršča 148 od skupnih 208 delavcev med odvečno delovno silo (180 uslužbencev je že 18 mesecev v dopolnilni blagajni). Šesterica namerava vztrajati najmanj do 30. oktobra, ko bo na prefekturi srečanje z An-toniom Gozzijem, predsednikom holdinga Duferco, ki ima večinski delež v podjetju Sertubi. Le-to je družba Jindal Saw prevzela v petletni najem. Popoldne pa je skupinica delavcev zasedla še drugo streho, in sicer na hali za proizvajanje litega železa. Prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj dopoldne sklical srečanje med predstavniki uslužbencev, podjetja in javnih uprav. »Podjetje je sporočilo, da bo 180 uslužbencev od ponedeljka do 30. novembra ostalo v dopolnilni blagajni, delalo bo samo 28 delavcev,« je povedal sindikalist Umberto Salvaneschi (FIM-CISL). Prefekt pa se je sinoči odpravil k tovarni, kjer je prepričeval delavce, naj prekinejo protest, češ da bo srečanje z Gozzijem čim prej.
Odsek hitre ceste zaprt
Družba Anas sporoča, da bo odsek državne ceste št. 202 (tržaške obvoznice) od izvoza pri Ulici D'Alviano do središča Trsta dva tedna zaprt za promet. Odsek bodo zaprli jutri ob 8. uri, predvidoma do petka, 9. novembra, opolnoči. Gasilci morajo v tem času porušiti tovarniški dimnik ob cesti.
občina zgonik - Včeraj kratka, a pomenljiva slovestnost
Pred leti funkcionar, danes prijatelj
Prefektu Alessandru Giacchettiju je župan Sardoč izročil plaketo Občine Zgonik - Prefekt se na Tržaškem počuti doma
Včeraj so na zgoniškem županstvu sprejeli prefekta Alessandra Giacchettija, ki kot znano odhaja v pokoj. Občinska uprava se je namreč odločila, da mu v zahvalo za opravljeno delo podeli plaketo Občine Zgonik.
Ob prisotnosti celotne uprave, predstavnikov krajevnih društev in občinskih uslužbencev je župan Sardoč povedal, da je podelitev sad prepričanja, da je prefekt, tako kot njegovi predhodniki, brezhibno opravljal svoje delo. »Je pa prvič, da ob taki priložnosti skličemo javno srečanje, in to zato, ker smo v sodelovanju z Vami občutili Vašo človeško občutljivost, ki je v institucionalnem odnosu predstavljala pravo dodatno vrednost.« Pred leti smo spoznali visokega
državnega funkcionarja, je še dejal župan, medtem ko imamo danes v svoji sredi prijatelja. Zato mu je v zahvalo izročil plaketo Občine Zgonik, ki naj prefekta spominja, da je v tej občini vedno dobrodošel!
Prefekt Giacchetti je v svojem zahvalnem nagovoru izpostavil navezanost na kulturo, tradicijo, vrednote prijateljstva in solidarnosti ter naravno nagnjenje k prijaznost in gostoljubnosti, mimo institucionalnih okvirov, ki jih je skoraj na novo odkril v teh krajih: tu se resnično počuti doma in med prijatelji, zato se je odločil, da v Trstu ostane tudi po upokojitvi. S prefektovim slovenskim »Hvala vsem!« se je zaključila včerajšnja kratka, a pomenljiva in občutena slovesnost.
Župan Sardoč izroča plaketo prefektu Giacchettiju
kroma
mestno nabrežje - Pred Velikim trgom
V trčenju poškodovana voznica skuterja
Do trčenja je prišlo tik pred prehodom za pešce pred Velikim trgom
kroma
Na tržaškem mestnem nabrežju se je sinoči težje poškodovala voznica skuterja, ki je po trčenju s volks-wagnom polo obležala na cesti točno pred Velikim trgom. Zgodilo se je nekaj minut po 19. uri, v prometni nesreči sta bila poleg skuterja vpletena dva avtomobila. Zaradi prometne ne-
sreče je tržaška občinska policija začasno zaprla za promet nabrežje od Trga Tommaseo dalje, promet pa se je v trenutku zgostil. Nabrežje so spet odprli za promet ob 20. uri. Reševalci so poškodovano mlado žensko z re-šilcem nujno prepeljali v katinarsko bolnišnico.
nabrežina postaja - V stanovanju
Grozil z jeklenko
Zahteven poseg za karabinjerje, moški jih je napadel z nožem
Osebje centra za mentalno zdravje je v torek ob 20. uri poklicalo na-brežinske karabinjerje, ker je eden izmed pacientov po telefonu zagrozil, da bo razstrelil svoje stanovanje. 64-letni moški po odločitvi sodišča ne sme upravljati svojega premoženja, to nalogo je sodnik poveril skrbniku. Osebju centra za mentalno zdravje pa je zmedeno razložil, da si bo z razstrelitvijo kuhinjske plinske jeklenke vzel življenje, če mu ne bodo izročili večje vsote denarja. Zahteval je namreč vse svoje mesečne pokojnine, ki so jih v več letih zadržali (denar in premoženje upravljajo njegovi skrbniki), kar je po njegovih trditvah nedopustno.
Stanovanje se nahaja v Nabreži-ni Postaja, in sicer v prvem nadstropju poslopja, v katerem je skupno šest stanovanj. Karabinjerji so na prizorišču od zunaj slišali, da 64-letnik v svojem stanovanju dejansko premika večji kovinski predmet, po vsej verjetnosti plinsko jeklenko. Zato so preventivno izpraz-
nili poslopje, vsi sosedje so morali zvečer za nekaj ur zapustiti svoje domove. Karabinjerji, ki so ob 21.30 obvestili gasilce in službo 118, so moškega skozi zaprta vrata pregovarjali, on pa je bil ves iz sebe in ni hotel odnehati.
Iz stanovanja so ga priklicali z zvijačo: pred vrata so postavili prazno aktovko in zatrdili, da je v njej denar. Moški visoke postave je odprl vrata, oni pa so ga čakali v zasedi. Ko so ga poskusili zagrabiti, je iz žepa v hlačah potegnil 20-centimetrski kuhinjski nož, s katerim je začel mahati proti karabinjer-jem - enega bi skoraj ranil v roko in glavo, drugega v stegno, k sreči pa se ni poškodoval nihče. Naposled so mu - ne brez težav - odvzeli nož in ga ukrotili. Previdno so ga odpeljali v glavno tržaško bolnišnico, kjer je bil včeraj še ho-spitaliziran. V kuhinji je bila res jeklenka, ki je bila sicer skoraj prazna, ka-rabinjerji pa pojasnjujejo, da bi lahko vsekakor prišlo do eksplozije. Konec dober, vse dobro.
/
ŠPORT
Petek, 26. oktobra 2012
5
boljunec - Drevi uradno odprtje
Večnamenski center Prešeren z obnovljeno dvorano in odrom
Sredstva (282 tisoč evrov) dobili iz Rima in iz evropskega projekta Carso-Kras
V Boljuncu bodo drevi ob 20.30 odprli prenovljeni večnamenski center France Prešeren. Dolinska občinska skupnost je bila od lanskega decembra brez dragocenega večnamenskega središča, v katerem so gledališče, sprejemni center parka Glinščice, društveni prostori ter knjižnica. Obnovitvena dela so dejansko trajala manj kot leto dni, kar predstavlja svojevrsten rekord, če pomislimo na zapletenost birokratskih postopkov in da ni šlo za ravno majhen obnovitveni poseg.
Obnovitev, ki je skupno stala 282.500 evrov, je sad dveh projektov in posledično dveh ločenih financiranj: evropskega načrta Carso-Kras in prispevka italijanske vlade, za katerega je v času Prodijeve koalicije poskrbel tedanji vladni podtajnik Etto-re Rosato, danes poslanec Demokratske stranke. Iz čezmejnega evropskega projekta Carso-Kras (njegova partnerja sta občinski upravi Dolina in Sežana) je šlo za Boljunec 117.500 evrov, iz državne blagajne pa je dolinska občinska uprava dobila 165.000 evrov. Prvi izvršilno-izvedbeni načrt je bil odobren avgusta leta 2010, drugi pa oktobra leto kasneje.
Tudi v tem primeru je vse skupaj potekalo zelo hitro, za kar nosi zasluge - pojasnjuje županja Fulvia Pre-molin - vodja občinskega oddelka za gradbene investicije Mitja Lovriha. Projekt Carso-Kras, ki je namenjen trajnostnemu upravljanju naravnih virov in ozemeljsko kohezijo, je v tem primeru vezan tudi na čezmejno Glinščico in za njen boljunski sprejemni center. Zaščiteno območje Glinščice bo spet upravljala Občina Dolina, kot je pred kratkim soglasno sklenil občinski svet.
Na osnovi javnega razpisa sta obnovitvena dela izvedli podjetji Pittini in Cerboni iz Doline, ki sta obnovili veliko dvorano ter prostor za glavnim odrom, nameščena je bila tudi nova akustična pregrada. Celotno električno napeljavo so prilagodili novim varnostnim standardom, za kar je poskrbelo podjetje Rebula iz devinsko-na-brežinske občine.
Drevišnjo otvoritev obnovljenega večnamenskega središča bo obogatil kulturni program, ki ga bo oblikoval pihalni orkester Ricmanje s koncertom Broadway pod taktirko dirigenta Aljo-še Tavčarja. Ob tej priložnosti bodo predstavili projekt Carso-Kras, nakar bo sledil ogled obnovljenih prostorov.
ob 1. novembru
Republika Slovenija bo danes počastila mrtve s Tržaškega
Danes se bo na Tržaškem mudilo več delegacij iz Slovenije, v katerih bodo zastopani tako predstavniki lokalnih skupnosti kot države. Obiskali bodo številne spomenike po okoliških vaseh in v mestu, kjer se bodo ob bližnjem dnevu spomina na mrtve poklonili padlim in ostalim umrlim. Marsikje jih bodo pričakali tudi predstavniki domačih občinskih uprav in društev (pred spomenikom padlim v Dolini je na primer ob 15. uri predviden tudi krajši kulturni program).
Pri polaganju vencev sodelujeta tudi krovni organizaciji SKGZ in SSO, ki bosta skupna venca položili ob 15. uri pri spomeniku bazoviškim junakom na gmajni, ob 16. uri pa v Rižarni. SSO bo ob 14. uri prisoten tudi pri spomeniku padlim iz 1. svetovne vojne v Gropadi (s pokrajinskim vodstvom stranke SSk), SKGZ pa bo med 15. in 16. uro obiskalo vojaško pokopališče pri Sv. Ani in bližnje spomenike.
več fotografij na www.primorski.eu
Prenovljena dvorana gledališča v sklopu večnamenskega centra France Prešeren v Boljuncu
kroma
politika - Na srečanju s pokrajinskim svetom SSk
Župan Cosolini je potrdil skrb za slovensko narodno skupnost
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je v četrtek zvečer gostil tržaškega župana Roberta Cosolinija in predstavnike njegove občinske koalicije. Uglednega gosta je pozdravil predsednik sveta Igor Merku, ki je zatem predal besedo tajniku Petru Močniku, ki je župana povprašal za vizijo o prihodnosti Trsta v času hude krize.
Cosolini je povedal, da kljub hudi industrijski krizi, ki je zajela Trst, je drugod po državi še huje, kot pri nas, ker ima Trst še vedno lepo število zaposlenih v zavarovalništvu in bankah, ki niso utrpele krize, kot se je zgodilo produktivnemu sektorju, ter v javnih službah ali med upokojenci. Plačujemo sicer dolgoletno umetno vzdrževanje Trsta z javnimi prispevki, ki niso obrodili novih dohodkov, so pa uničili zasebno gospodarsko pobudo, ki se mora v Trstu ponovno prebuditi. Treba je potrditi skrb za sektorje, kot je turizem, in za vse, kar je vezano na morje, na povezan način, tako s celoto tržaškega teritorija kot tudi z ostalimi mesti v sosednjih državah, saj
Peter Močnik, Igor Pavel Merkù in Roberto Cosolini
kroma
za turista ali investitorja, ki prihaja od daleč, je Trst le majhna zadeva. Ne moremo torej mimo sodelovanja s Koprom, Benetkami, Reko in Ravenno na morju
narodni dom - Včeraj predstavitev
Dve peticiji Edinosti
o zajamčenem zastopstvu
Društvo Edinost je včeraj popoldne v Narodnem domu predstavilo dve peticiji, ki ju je predložilo v zvezi z zajamčenim zastopstvom slovenske jezikovne skupnosti. Prvo je predložilo 18. oktobra deželnemu svetu, drugo pa dan kasneje senatu in poslanski zbornici.
»Potem ko je slovenska "organiziranost" kapitulirala pred "nacionalistično kamoro" in sprejela kot "zaščitni zakon" besedilo, ki krši vsa določila mednarodnih in notranjih predpisov, je društvo prenehalo z javnimi protestnimi zborovanji, nadaljuje pa s prizadevanji za uveljavitev pravic, ki izhajajo iz vseh pravnih besedil in tudi iz tako imenovanega zaščitnega zakona,« je pisalo v vabilu na včerajšnjo pobudo. Samo Pahor, ki je predstavil peticiji, je prepričan, »da slovenska "organiziranost" v več kot desetih letih ni predložila še niti enega osnutka zakona, ki bi lahko odpravil največje pomanjkljivosti "zaščitnega zakona".«
Zgrozili pa smo se, je v tiskovnem sporočilu poudaril Pahor, ko smo ugotovili, da "organiziranost" v bistvu spi in se ne zaveda, da je zaradi spremembe števila deželnih svetnikov Furlanije-Julijske krajine nujna sprememba deželnega statuta enkratna priložnost, da se spravi v ustavni zakon - kot je to predvideno za Dolino Aosto in za Južno Tirolsko - uporabo jezika, šolstvo in toponomastiko.
ali z Ljubljano, Dunajem in Zagrebom ter z drugimi mesti zgodovinskega tržaškega zaledja.
Beseda je tekla nato o slovenskem šolstvu. Župan je potrdil skrb za ta sektor ter omenil odprtje novega oddelka otroškega vrtca v Dijaškem domu in dejal, da je odbornica Antonella Grimm na razpolago, da se sproti rešujejo težave in želje, znotraj sicer zelo skrčenih sredstev, kar velja za vsa javna dela.
Na vrsti je bilo še vprašanje pokrajin. Cosolini je potrdil, da ni zagovornik rezanja za vsako ceno. Po njegovem je nujna reforma celotne strukture javnih uprav v državi, ki je zelo razvejana in za evropske razmere predraga za storitve, ki jih nudi. To je pa naloga v prvi vrsti Dežele. Na vprašanje, kako poteka delo za nov prostorski (regulacijski) plan mesta, je Cosolini odgovoril, da bo postopek še naprej v celoti prozoren, v sodelovanju z vsemi, zato ne bo nihče prejel predlogov ali zaključkov, ki bi jih pripravili v kakih zaprtih klubih.
Glede sodelovanja med upravo in rajonskimi sveti se je župan strinjal, da bi morali krajšanje roka za izdajo mnenj sosvetov omejiti na res nujne primere, je pa tudi levosredinsko koalicijo pozval, naj bo vedno dobro pripravljena in složna.
Potrdil je nato še skrb za spoštovanje pravic slovenske manjšine in izvajanje zaščite na vseh ravneh, tudi s spremembo dosedanjih oblik in načinov upravljanja. SSk ocenjuje srečanje s tržaškim županom, ki ne sme ostati enkratna pobuda, kot zelo pozitivno in spodbudno za nadaljnje delo stranke in njenih izvoljenih, je poudaril tajnik Močnik.
V FJK vsako leto 900 mrtvih zaradi posledic alkohola
Na Pomorski postaji v Trstu se predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav, zdravstvenih ustanov, združenj alkoholikov in razni izvedenci iz vseh italijanskih dežel te dni sprašujejo, kako obravnavati neštete težave, povezane z uživanjem alkoholnih pijač. Predmet tridnevnega kongresa, ki se bo končal jutri, so politike in strategije, preventiva in druge teme, v ospredju bodo tudi alkoholizem med mladimi, presaditve jeter, alkohol in priletne osebe, alkohol in vožnja idr. Predavanja in debate so danes na sporedu od 9. ure do 18.30 (odmor med 13. in 15. uro), jutri pa od 9. do 13. ure. Podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani je včeraj v svojem uvodnem govoru povedal, da v Fur-laniji-Julijski krajini zaradi posledic uživanja alkohola vsako leto umre 900 ljudi, v deželne bolnišnice pa sprejmejo 7500 pacientov na leto.
Zamenjava na čelu miljskega komisariata
Miljski policijski komisariat ima novega vodjo. Gabriella Giurovich odhaja v pokoj, namesto nje bo prvi policist obmorskega mesteca namestnik kvestorja Michele Vecchiet.
Pier Aldo Rovatti o filozofiji in pisanju
Filozof Pier Aldo Rovatti bo štirideset let poučevanja proslavil s predavanjem (lectio magistralis Filozofija in pisanje), danes ob 11. uri v predavalnici A filozofske fakultete (Androna Campo Marzio).
Nova knjiga o Istri
V	knjigarni Lovat bodo danes ob 18. uri predstavili Istria d'amore, najnovejšo knjigo sociologa Ulderica Bernardija. Z avtorjem se bosta pogovarjali Patrizia Vascotto in Chiara Vigini.
Srečanje z Markom Sosičem
Slavisticno drustvo Trst-Gorica-Videm vabi na srečanje pisateljem Markom Sosičem, ki bo danes ob 17.30 v Narodnem domu. Z njim se bo pogovarjala mag. Loredana Umek, za glasbeno točko pa bo poskrbel Tjaš Leghissa, gojenec GM iz razreda prof. Marka Ferija.
NŠK od danes V srcu Sarajeva
V	srcu Sarajeva je naslov fotografske razstave, ki jo bodo ob 17.30 odprli v Narodni in študijski knjižnici. Po uspešni razstavi mozaikov Roberte Škerla-vaj, bodo knjižnične stene tokrat krasile fotografije Irine Tavčar, dijakinje 5. razreda liceja Prešeren, ki je opozorila nase na nedavnem festivalu mladih Za-mefest na Proseku.
V	knjižnici bo na ogled sklop fotografij, ki jih je posnela med poletnimi počitnicami v Sarajevu. »Hotela sem prikazati to krasno mesto na alternativen način, saj je navadno prikazano kot mesto, ki je še v povojnem ozračju. Seveda se še jasno vidijo znaki vojne in globoke revščine, vendar je Sarajevo tudi mesto, ki se dviga, ki se skuša ponovno vključiti v svet,« pravi Irina.
Razstava spada v niz Raz/seljeni in je nastala v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Na Opčinah šola za starše
V	openski Ulici Potonik (Via delle Peo-nie 3) je pred nekaj tedni odprl vrata Family garden (Družinski vrt), izobraževalni center za starše. Ivana Milič, Marina Gal-do in njune sodelavke v njem prirejajo razne dejavnosti za otroke in njihove starše, a tudi za bodoče starše, dedke, babice. Včeraj je bilo na primer na sporedu srečanje, posvečeno glasbi in vlogi, ki jo ta lahko ima v nosečnosti in prvih mesecih življenja. Danes se začenja cikel srečanj, s katerimi želijo z biološke perspektive osvetliti razvoj posameznika; današnje prvo predavanje nosi naslov Logika življenja.
Prvi teden novembra bodo uvedli tečaj kuhanja za najstnike in starše, na sporedu pa je imajo še raznovrstne dejavnosti. Informacije nudijo na telefonski številki 040 2602838 ali na naslovu family-garden@libero.it.
6 Petek, 26. oktobra 2012	TRST
/
cerkev - Postopek za beatifikacijo p. Placida Corteseja
Zaključek dodatnega škofijskega postopka
P. Cortese je pomagal internirancem, leta 1944 pa so ga v Trstu ubili nacisti
Pričevalec miru, ljubezni in vere v dramatičnem času za Italijo in Evropo ter zato očarljiv in aktualen lik: tako je tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi označil kandidata za beatifikacijo p. Placida Corteseja na slovesnosti ob zaključku dodatnega procesa za beatifikacijo na škofijski ravni, ki je včeraj dopoldne potekala v Vurnikovi kapeli na sedežu tržaške škofije.
Leta 1907 na Cresu rojeni Cortese, katerega lik je prisotnim orisal no-
vinar Ivo Jevnikar, je med drugo svetovno vojno nesebično pomagal najprej slovenskim in hrvaškim internirancem v fašističnem taborišču Chiesanuova blizu Padove, nato pa, ob pomoči mladih domačinov in slovenskih študentov, tudi zavezniškim civilistom in vojakom, ki so zbežali iz taborišč, Judom ter nasprotnikom fašistične in nacistične strahovlade, zaradi česar so ga agenti gestapa leta 1944 aretirali v Pa-dovi in prepeljali v Trst, kjer so ga v ese-sovskih zaporih mučili in nato verjet-
Krajšo
slovesnost je vodil nadškof msgr.
Giampaolo Crepaldi
kroma
no ubili ter njegovo truplo zažgali v Ri-žarni. Prav v tem bivšem nacističnem taborišču se je leta 2003 zaključil prvi škofijski del postopka za beatifikacijo, ki se je bil pričel leto prej, vendar je rimska Kongregacija za zadeve svetnikov predlagala poglobitev Cortesejevih »junaških kreposti«, zato se je 18. junija letos v Trstu začel dodaten postopek, ki se je zaključil včeraj. Tako v prvem kot v drugem postopku sta bila postulator in vicepostulator msgr. Et-tore Malnati in p. Tito Magnani.
15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem
Finžgarjev dom in Slovenska prosveta vabita na ogled predstave v desetih slikah po besedilu Felixa Mittererja
OBISKI
Režija: Nika Sommeregger Izvaja gledališka skupina »klubTEATER«
Danes ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah (Dunajska 35)
fcEMSK' in 'ft
v sodelovanju s Pokrajino Trst in NadirPro vabita na
Okusi in vonjave Krasa: življenjska izbira
Pogovor s predstavniki konzorcijev za zaščito kraških proizvodov, ki bo danes ob 18. uri v Skladišču idej, bo vodila Martina Kafol.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 26. oktobra 2012
LUCIJAN
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 16.14 in zatone ob 4.07
Jutri, SOBOTA, 27. oktobra 2012
SABINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter jugo-vzhodnik 5 km/h, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,8 stopinje C.
[13 Lekarne
Do sobote, 27. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 - 040 630213.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega
podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Mi Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »Cogan«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il matrimonio che vorrei«. CINECITY - 16.00, 20.15 »Cogan - Killing them softly«; 20.10, 22.10 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 16.10, 18.10 »I gladiatori di Roma«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 16.30, 19.50, 22.15 »Viva l'Italia«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le bel-ve«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Io e te«; 16.40, 19.00, 21.20 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 18.00, 22.15 »Ted«. FELLINI - 16.45 »Gladiatori di Roma«;
18.30, 20.20, 22.10 »Ted«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05,
20.10, 22.15 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.05, 23.10 »2 dni v New Yorku«; 18.20 »Divjaki«; 16.05, 18.05 »Hotel Transilvanija 3D«; 16.00 »Ljubezni Blanke Kolak«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 »Paranormalno 4«; 15.50, 18.10, 20.35, 23.00 »Prava Nota«; 20.05, 22.40 »Šanghaj«; 14.15, 16.20, 18.25, 20.30, 22.30 »Ugrabljena 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Alla ricerca di Nemo 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.00 »Le belve«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The possession«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 2:
18.00, 20.00, 22.00 »Viva l'Italia«; Dvorana 3: 17.30, 19.30, 21.30 »Alla ricer-ca di Nemo 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vorrei«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Io e te«.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bo danes, 26. oktobra, s pričetkom ob 18.30 srečanje razrednikov s starši dijakov. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na mar-komanin@gmail.com.
S Izleti
LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni!
SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do torka, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali info@zskd.org.
SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predpraz-nični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno.
KRU.T vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodo-vinsko-arhitekturnimi zanimivostmi. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
UH Osmice
CO L JA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
H Prireditve
OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00.
FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi danes, 26. oktobra, na predstavo »Obiski« v izvedbi gledališke skupine »klubTeater« z Dunaja. Predstavo v desetih slikah po besedilu Felixa Mittererja je režira-la Nika Sommeregger. Večer spada v sklop niza Gledališče mladih in v okvir 15. Koroških dnevov na Koroškem. Začetek ob 20. uri.
OBČINA DOLINA partner projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo Carso-Kras, vabi na slavnostno odprtje večnamenskega centra F. Prešeren v Boljuncu, prenovljenega v okviru projekta Kras-Carso, ki bo danes, 26. oktobra, ob 20.30 v Boljuncu. Prireditev bo oblikoval Pihalni orkester Ricmanje s koncertom Broadway, sodelujejo Karina Oganjan, Gualtiero Giorgini, Aldo Žerjal, Aljoša Saksida, OPZ Fran Venturi-ni, kulturno združenje »Nuovo ac-cordo« in zbor »Auricorale Vivavo-ce«; dirigent Aljoša Tavčar. Priložnostnim nagovorom, bosta sledila kratka predstavitev projekta in ogled obnovljenih prostorov.
OKUSI KRASA danes, 26. oktobra, ob 18.30 prvič v Gropadi! V pub-u društva Skala Gropada (kulturni dom) otvoritev razstave Katarine Kalc »Kraški motivi in živali«. Vljudno vabljeni!
SEKCIJA VZPI-ANPI Sv. Jakob - Pon-čana vabi na predstavitev knjige »Pyongyang l'altra Corea«, ki bo danes, 26. oktobra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Ul. Pončana 14. Spregovorila bosta avtor knjige Davide Rossi in prof. Geostrategije Tržaške univerze Maurizio Scaini. Predsedoval bo pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Roberto Birsa.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje s pisateljem Markom Sosičem. Z njim se bo pogovarjala mag. Loredana Umek, za glasbeno točko pa bo na kitari poskrbel Tjaš Leghissa, gojenec GM iz razreda prof. Marka Fe-rija. Vabljeni danes, 26. oktobra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu (ul. Filzi).
V	SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati danes, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fo-tografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič.
SKLAD MITJA ČUK vabi v okviru »15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem«, v soboto 27. oktobra, ob 18.30 v Bambičevo galerijo na Opčinah, kjer bo odprtje slikarske razstave koroške slikarke Mire Blažej.
SPD KRASJE vabi na odprtje razstave slik Vilme Padovan - Intermezzo, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri v Hiške u'd Ljenčkice v Trebčah. Razstavo bo s svojim glasom obarvala Ljoba Jenče.
MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo: Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Drago Mislej Mef, Boris Kobal, Gojmir Le-šnjak Gojc, Ženski pevski zbor Kombinat, Partizanski pevski zbor Ljubljana, Mepz Rdeča zvezda, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak Weaves, Zaklonišče prepeva in taborniki RMV. Vstopnice za koncert v Kulturnem domu v Trstu so že razprodane.
FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: v ponedeljek, 29. oktobra, skupinska razstava TRST80 ob 18. uri v Rajonskem svetu za vzhodni Kras na Opčinah; v sredo, 31. oktobra, Nataša Peric in Dušan Pavlica »Sozvočje Krasa in morja« ob 18.30 Šempolaj-Gruden; v petek, 2. novembra, Gino Dal Col »Rastlinje Vzhodnih Alp« ob 18.30 Opčine-Daneu; v soboto, 3. novembra, Radi-voj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Opčine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vu-ga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pesek-Karis; Alenka Petaros »Kuk in Lip-nik« na Opčinah-Pub Liverpool.
V	GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 3478984500.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI
- Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Tema razstave je arheologija obmorskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Nabrežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.00-12.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800002291, urp@comune.duino-aurisi-na.ts.it.
/
ŠPORT
Petek, 26. oktobra 2012
7
Danes praznuje naš balinar TOMO PEČAR okrogla leta. Vse najboljše mu želijo balinarji ŠD Zarja.
Danes praznuje okroglih 70 naš dragi TOMO, še na mnoga leta mu kliče TPPZ P. Tomažič.
Danes v Bazovici praznuje okrogli jubilej naš dragi TOMO, vse najboljše in dosti zdravja mu želimo prijatelji iz raznih krajev Krasa.
Ü3 Obvestila
AŠD MLADINA vabi ženske na telovadbo za boljše počutje »Belly gym« v bivši rekreatorij v Križu ob ponedeljkih od 11. do 12. ure. Info na tel.: 3335663612.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Euge-na Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 00386-41524310.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102).
Loterija
25. oktobra 2012
Bari	34	79	81	20	12
Cagliari	75	23	51	37	58
Firence	90	76	83	42	62
Genova	62	6	32	76	49
Milan	40	50	90	54	12
Neapelj	25	30	20	10	9
Palermo	32	5	80	79	54
Rim	14	69	67	29	22
Turin	50	42	8	11	87
Benetke	57	90	13	23	45
Nazionale	61	13	42	10	3
Super Enalotto Št. 128
15 23 51 52 77	90 jolly19
Nagradni sklad	1.931.905,60€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.848.657,75 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
13 dobitnikov s 5 točkami	22.291,22 €
1.093 dobitnikov s 4 točkami	269,76€
39.730 dobitnikov s 3 točkami	14,71 €
Superstar	19
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	26.976,00 €
221 dobitnikov s 3 točkami	1.471,00 €
3.093 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
18.438 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
38.578 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJ SAMOOBRAMBE v organizaciji AŠD Mladina s sodelovanjem Wild Boars v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodil bo svetovni prvak v Taekwon-doju in izkušen trener številnih borilnih veščin Kazbulat Shogenov. Tečaj je namenjen ženskam in moškim vseh starosti. Prijave in info v večernih urah na tel.: 333-5656513 (Ivan), 3457016975 (Simon).
TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30.
TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni).
TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. št.: 040-212289, info@skladmc.org.
DRUŠTVO NANOS organizira danes, 26. oktobra, ob 18.00 v baru v Razdrtem, predavanje Mary Fernandez, upokojene učiteljice tehničnega pouka, »Bolivija - od nižinskih pragozdov do jezera Titicaca«. Vabljeni!
DRUŠTVO NANOS organizira danes, 26. oktobra, ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos, zbirališče izpred bara v Razdrtem. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti.
OBČINA DOLINA obvešča, da bo danes, 26. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta zbor Upokojencev iz Brega in zbor »Pod Latnikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja; priložnostna misel: županja Fulvia Premolin.
POTOVATI V VIŠINE IN GLOBINE - danes, 26. oktobra, ob 18.00 bo v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, prvo izmed srečanj iz niza »Potovati v višine in globine«. Uvedel ga bo dr. prof. Edi Kovač, in sicer na temo »Romarji in iskalci vere«. Srečanje je namenjeno mladim.
SKGZ obvešča, da bodo ob spominskih svečanostih ob 1. novembru njeni predstavniki sami in skupaj z drugimi delegacijami polagali vence po tem razporedu: danes, 26. oktobra, ob 15. uri - grobnica padlim borcem na vojaškem pokopališču, grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani, spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca ter spomenik bazoviškim junakom na bazovski gmajni in ob 16. uri v Rižarni; v ponedeljek, 29. oktobra, s pričetkom ob 10. uri pa še na obeležja in spomenike na Ul. D'Azeglio, Ul. Ghega, na griču pri Sv. Justu, na grobu P. Tomažiča in na skupnem grobu na pokopališču pri Sv. Ani.
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo danes, 26. oktobra, ob dnevu spomina na rajne polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri sv. Ani in ob 16.00 v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI sporoča, da bo polagal vence po naslednjem programu. Na Tržaškem v petek, 26. oktobra: ob 14.00 pri spomeniku padlim iz 1. svetovne vojne v Gropadi, skupno s pokrajinskim vodstvom stranke SSk; ob 15.00 skupni venec s SKGZ pri spomeniku bazoviškim junakom na gmajni, v sodelovanju s Konzulatom Republike Slovenije; ob 16.00 skupni venec s SKGZ v tržaški rižarni, v sodelovanju s Konzulatom Republike Slovenije. Na Videmskem v sredo, 31. oktobra: ob 7.30 na grobu mons. Paskvala Gujona v Landarju, skupaj z delegacijo Republike Slovenije in zadrugo Most; ob 9.00 na grobu g. Marija Lavrenčiča v Štoblanku, skupaj z zadrugo Most; ob 10.00 pri spomeniku beneškim čedermacem pri cerkvi Device Marije v Dreki; ob 14.30 na grobu mons. Ivana Trinka v Trčmu-nu, skupaj z zadrugo Most.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 26. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. V nedeljo, 28. oktobra, ob 12.30 pa generalka v Kulturnem domu v Trstu za koncert, ki bo ob 18. uri.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo v počastitev dneva mrtvih polagala ven-
ce na spomenike padlim dne 1. novembra po sledečem razporedu: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu, ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu, ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. Obveščamo tudi, da bo danes,
26.	oktobra, ob 14.00, delegacija občine Sežana, položila venec k spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu v imenu Republike Slovenije. Občani so vabljeni, da se polaganja vencev udeležijo.
DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUXA
LugTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 27. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programa in operativnega sistema Linux. Informacije na www.trieste.linux.it. Vabljeni!
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče v soboto,
27.	oktobra, ob 8. uri pri Kalu.
GOBARSKI DAN - DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v nedeljo,
28.	oktobra, gobarski dan. Prisoten bo g. Slavkom Šerodom, ki je določevalec gliv Mikoliške zveze Slovenije z nazivom Determinator mentor in član Gobarske družine Lisička iz Maribora. Zbrali se bomo v Razdrtem ob 9. uri pri Baru Nanos, od tam bomo krenili vodeno v gozd na nabiranje gob. Sledila bo postavitev razstave ter njena otvoritev ob 13. uri. Za nabiralce gob bomo pripravili iz nabranih gob nekaj gobovih jedi. Ob 15. uri bo predavanje o gobarjenju in pomenu gob. Dogodek bomo izvedli tudi v primeru slabega vremena.
L'ARMONIA - Združenje gledaliških tržaških skupin v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom Prosek Kontovel prireja predstavo v tržaškem narečju Fantasmi, Amore e.... Valeriana v nedeljo, 28. oktobra, ob 17.00 v kulturnem domu na Proseku. Nastopa Skupina Mladih. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na srečanje z dr. Edijem Kovačem na temo »Premagovanje trpljenja in smrti v simboliki spominskega parka Teharje«. Začetek ob 20.30.
AGRARNA SKUPNOST jusov - srenj vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov - Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 30. oktobra, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
JUS SLIVNO vabi člane na sejo, ki bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.00 uri na kmetiji v Slivnem.
NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Treb-čah.
OBČINA ZGONIK Občina Zgonik se bo ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: sreda, 31. oktobra, ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja -spomenik, ob 18.00 Zgonik -zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca - vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure).
TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA bodo v sredo, 31. oktobra, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim v NOB. Zbirališče ob 9. uri pred obeležjem v Ul. Massimo D'Azeglio z zaključkom polaganja venca v Rižarni.
UČITELJICE COŠ S. GRUDNA V ŠEM-POLAJU obveščamo vaščane, da jih bomo ob priliki Vhtiča obiskali od ponedeljka, 29. oktobra, do srede, 31. oktobra, v popoldanskih urah.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v četrtek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: 8.30 Županstvo (3), 8.40 Slivno (1), 8.50 Medjevas (1), 9.00 Štivan (2), 9.15 Devin (1), 9.30 Sesljan (1), 9.35 Vižovlje (1), 9.40 Cerovlje (1), 9.45 Mavhinje (1), 9.50 Prečnik (1), 10.00 Trnovca (1), 10.10 Praprot (1), 10.15 Šempolaj (1), 10.35 Križ (1), 10.45 Nabrežina (2).
VZPI-ANPI - Sekcija Domjo in KD Fran Venturini vabita na slovesnost ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri. Sodelujejo: OPZ, MoPZ in MePZ Fran Venturini in godba na pihala Breg. Slavnostni govornik sen. Stojan Spetič.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih v četrtek, 1. novembra, ob 11. uri, pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik: Dunja Na-nut, Pokrajinska predsednica ANED. Sodeluje Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Dobril-la ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja.
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 3358180449.
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org.
SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Konto-velu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040211997 in Silva 0039-328-361723.
OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razsta-vljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-dolina.it/.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in Z SKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta).
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it.
0 Mali oglasi
BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Do-nadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385.
FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 338-8340089.
GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri).
GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 3409098123.
MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528.
PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631.
PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865.
POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 3317467805 (v večernih urah).
PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure).
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen. Ugodna cena. Tel. št.: 3382105138.
PRODAM SVETLO STANOVANJE pri
Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670.
PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075.
PRODAM diatonično harmoniko, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835.
PRODAM kompletne lesene polžaste stopnice, premer 1.10m, višina 3.15m; ognjišče piazzetta komplet »multifuoco system«; 2 aluminijasti okni rjave barve s tremi šipami. Tel. št.: 040-212095 (od 12.30 do 13.30).
PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040-220216.
PRODAM voziček, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Ugodna cena. Tel. 338-2105138.
STANOVANJE S PARKIRNIM MESTOM dajem v najem v središču Trsta.	Informacije:	na-
jemts@gmail.com.
V	SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 3384719734.
V	SEŽANI dajem v najem lepo opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom v garaži. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156.
ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206+ rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure).
ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 377-4959920.
Prispevki
Naš dragi prijatelj Franc Stražar je odšel v večna lovišča, namesto cvetja na grob darujemo Sonja Amf Kocjan, Edith in Ginevra 50,00 evrov za društvo prostovoljcev Volop-Onlus z Opčin.
Mila in Damijan Gruden darujeta 500,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Savica in Ottavio 25,00 evrov za Ribiški muzej v Križu.
Ob obletnici smrti dragega moža Bogdana daruje Olga Družina 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Borštu.
Ob izgubi BORISA BERDONA izrekamo Korali in svojcem iskreno sožalje.
SKD Slavec
Ricmanje - Log
8 
Petek, 26. oktobra 2012
TRST	/
sv. ivan - Jutri ob 19. uri slovesnost z nadškofom Crepaldijem
Po treh letih »izgnanstva« ponovno v domačo cerkev
Zaradi popravil je bila zaprta od leta 2009 - Obnova poslikav in nove orgle
Po treh letih »izgnanstva« se bodo sve-toivanski verniki jutri vrnili v svojo župnijsko cerkev, kjer bo ob 19. uri skupna slovesnost, ki jo bo vodil tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Cerkev, ki ima še poseben pomen za krajevno slovensko skupnost, bodo tako ponovno predali namenu, potem ko je bila zaradi popravitvenih del zaprta od jeseni leta 2009. Streha je bila potrebna popravila in prav tako strop, kjer se je omet začel krušiti in padati v cerkveno ladjo, zato je bilo treba za verske obrede najti drugo lokacijo: najprej so se verniki zbirali v kinodvorani bližnjega oratorija v Ul. S. Cili-no, nato pa od 1. januarja 2010 dalje v večjem šotoru, ki ga je bila na območju bivše avtobusne remize na Trgu Gioberti dala postaviti tržaška občinska uprava.
V šotoru so verniki prebili skoraj tri leta, med tem časom so v cerkvi opravili vse preglede, nato pa se je začel poseg. Popravili in utrdili so streho, v cerkveni ladji pa so se odločili, da delno obnovijo prvotne posli-kave, ki so krasile notranjost župnijske cerkve, preden so le-to v okviru posegov pred desetletji prepleskali in tako prekrili poslikave. Slednje zdaj ponovno krasijo predvsem strop, zlasti to velja za v modro pobarvan osrednji del cerkvene ladje s križem in podobami štirih evangelistov, od drugih stenskih poslikav pa sta vidna le vzorca v prez-biteriju.
Novosti, ki so jih med drugim ob koncu popravitvenih in restavratorskih del sinoči predstavili v župnijski cerkvi, pa s tem še ni konec. Maše in drugi obredi bodo namreč potekali ob zvoku novih orgel. Za nakup slednjih so se v župniji sicer odločili še pred zaprtjem cerkve, saj je bilo že pred časom ugotovljeno, da so bile orgle, ki jih je leta 1953 izdelalo podjetje Zanin iz Codroipa, dotrajane. Odločili so se za nakup rabljenih, leta 1973 izdelanih orgel v Nemčiji: gre za mehanske orgle modernega videza s 26 registri in približno dva tisoč piščali, ki jih je izdelalo podjetje Oberlinger iz Windesheima in so do pred nekaj leti delovale v eni izmed cerkva v Koblenzu.
Nove orgle bodo jutri zvečer ob 19. uri pozdravile vrnitev svetoivanskih vernikov v lastno cerkev. Kot že rečeno, bo slovesno mašo, ki bo potekala v latinščini, slovenščini in italijanščini, daroval nadškof Crepaldi ob so-maševanju domačih duhovnikov, slovesnost pa bo spremljalo petje slovenskega in italijanskega cerkvenega pevskega zbora. (iž)
Strop ponovno krasijo poslikave, ki so jih bili pred desetletji prepleskali
kroma
Verske obrede bo odslej spremljal zvok novih orgel
kroma
več fotografij na www.primorski.eu
bazovica - Preteklo soboto revija zborov openske dekanije v organizaciji ZCPZ
Zbor - pomemben dejavnik v župniji
V bazovski cerkvi pelo deset zborov, nekateri so ponovno nastopili v javnosti po več letih - V znamenju mašnih delov na neliturgično besedilo
Uvodni nastop na reviji je imel Združeni zbor ZCPZ
kroma
opčine - Obisk članic Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ilirske Bistrice
Spoznale so slovenski utrip kraja
V dvorani ZKB srečanje z domačimi društvi - Obisk strelišča, spomenika NOB, cerkve in Sklada Mitja Čuk ter postanek pri Obelisku
V torek je zgodovino ter življenjski utrip slovenske narodne skupnosti na Opčinah spoznavalo 26 članic sekcije Spoznavaj svet in domovino Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ilirske Bistrice, ki so se seznanile z res bogatim delovanjem, ki ga v tej kraški vasi premorejo številna društva in organizacije, kar utegne presenetiti tudi marsikaterega domačina. Do obiska je prišlo po posredovanju nekdanjega predsednika vzhod-nokraškega rajonskega sveta Zorana So-siča, ki se je spomladi med obiskom vasi Lipa seznanil s članico ilirskobistriške Univerze za tretje življenjsko obdobje Marico Gabršnik, drugače upokojeno ravnateljico tamkajšnje osnovne šole. Tako je prišlo na dan, da se člani ilirsko-bistriške ustanove zelo zanimajo za naše kraje, bili so že v Bazovici in Dolini, zelo pa so si želeli spoznati tudi Opčine in tako je prišlo do včerajšnjega obiska, v okviru katerega so se gostjam predstavila res vsa društva, ki delujejo na Opčinah.
Srečanje s slednjimi je potekalo v dvorani Zadružne kraške banke, v ime-
nu katere je prisotne pozdravil predsednik Sergij Stancich, po pozdravu Zorana Sosiča pa so spregovorili predstavniki openskih stvarnosti, se pravi župnije, SKD Tabor in Finžgarjevega doma, CPZ Sv. Jernej, šolstva in Sklada Mitja Čuk, ŠD Polet, ŠZ Sloga, SK Brdina, numizmatičnega društva Janez Vajkard Valvasor in filatelističnega kluba Lovrenc Košir ter Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI. Gostje iz Ilirske Bistrice so se hotele spomniti tudi tragičnih trenutkov v zgodovini Opčin, zato so se podale tudi na opensko strelišče, kjer so položile venec k plošči v spomin na žrtve drugega tržaškega procesa ter k spomeniku 71 ustreljenim talcem, poleg tega so obiskale tudi spomenik padlim v NOB, opensko cerkev sv. Jerneja in sedež Sklada Mitja Čuk ter se podale do Obeliska, od koder se je ponujal prelep razgled na Trst. Takrat je napočil tudi čas za slovo, pred katerim so gostje vsekakor povabile openska društva in organizacije na obisk v Ilirsko Bistrico.
Gostje iz Ilirske Bistrice so tudi počastile spomin na padle za svobodo
kroma
Cerkveni pevski zbori imajo v okviru župnijskih skupnosti velik pomen tudi z liturgičnega vidika. To dejstvo, ki ga je med drugim v svojem krajšem pozdravnem nagovoru poudaril tudi domači župnik Žarko Škerlj, je brez dvoma potrdila revija cerkvenih pevskih zborov openske dekanije, ki je preteklo soboto v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov potekala v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici prav v letu, ko v tej vasi obhajajo 150-letnico izgradnje svetišča.
Revija, na kateri je prisotne pozdravil tudi predsednik ZCPZ Marko Tavčar, je bila letos posvečena mašnim delom v nelitur-gičnem besedilu, ki so nastali predvsem pred drugim vatikanskim koncilom. Iz tistega obdobja, ki gre od 19. do prve polovice 20. stoletja, se je v slovenski sakralni glasbeni zakladnici ohranilo mnogo del, k izvajanju katerih je ZCPZ spodbudila sodelujoče zbore.
Slednjih je bilo v soboto v Bazovici deset, pri čemer pri ZCPZ ocenjujejo kot razveseljivo dejstvo, da so se po daljšem premoru »opogumili« nekateri zbori, ki se drugače revij že dalj časa niso udeleževali oz. ki po navadi ne nastopajo javno. Spored, ki ga je povezovala Petra Križmančič, je uvedel nastop Združenega zbora ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, za katerim so nastopili še CPZ Barkovlje pod vodstvom Aleksandre Pertot, CPZ Rojan pod vodstvom Zulejke Devetak, ŽPZ Ricmanje pod vodstvom Marije Štur-man in ob orgelski spremljavi Davida Leni-se, CPZ od Sv. Ane pod vodstvom Alenke Cergol in ob orgelski spremljavi Tamare Ce-tin, dalje je številno občinstvo prisluhnilo še CPZ iz Križa (tudi ta pod taktirko dvojice Šturman-Lenisa), ŽPZ Prosek-Kontovel, ki ga vodi Marko Štoka, pri orglah pa je bil Tomaž Simčič, MePZ Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja, MePZ Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Bana in ob orgelski spremljavi Davida Lenise, ki je spremljal tudi domači MePZ Lipa, ki je nastopil pod taktirko Tamare Ražem. Slednja je, skupaj z Jankom Banom in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, tudi vodila skupno izvedbo zadnjih dveh skladb, Adamičeve Knezi rajski prihi-tite in Vodopivčeve Najvišji vsemogočni Bog, pri izvedbi katere se je združenim pevcem pridružila še vsa cerkev.
Po sobotnem dogodku pa se na področju sakralne glasbe med tržaškimi Slovenci kmalu napoveduje nova pobuda, saj bo že to nedeljo v cerkvi v Mavihnjah ob 16.30 stekla revija cerkvenih zborov devinske de-kanije, ravno tako v organizaciji ZCPZ, ki bo letos posvečena spominu na duhovnika, skladatelja in pevovodjo Mirka Fileja ob stoletnici rojstva in 50-letnici smrti.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 26. oktobra 2012
9
nova gorica - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom ZborZbirk
Ohranitev in promocija zbirk kulturne
■ IIVVI	|	•	I VI
dediščine na obmejnem področju
Čezmejni projekt zajema občine v Benečiji, Posočju in na Goriškem - Včeraj zagonsko srečanje
NOVA GORICA - Skoraj milijon evrov za 30 mesecev dela za ohranitev in promocijo zbirk kulturne dediščine na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini. Toliko je vreden standardni projekt »Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom ZborZbirk«, ki je bil v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter nacionalnih sredstev, in so ga včeraj uradno predstavili na zagonskem srečanju na sedežu Mestne občine Nova Gorica. Partnerji projekta so Raziskovalna postaja Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Nova Gorica, Univerza v Vidmu, Goriški muzej Kromberk, Občine Kobarid, Brda, Kanal od Soči, Bardo, Tipana in Podbonesec, Gornjesavski muzej Jesenice in Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra, pri njem pa sodelujejo tudi številni domači zbiralci.
Po uvodnih pozdravih vodje projekta Špele Ledi-nek Lozej, direktorja ZRC SAZU Ota Lutharja, novo-goriškega župana Mateja Arčona, predstavnika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Antona Ha-reja ter predsednice Inštituta za slovensko kulturo Brune Dorbolo, je projekt predstavila Mojca Ravnik s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila med njegovimi pobudniki.
V projektu so trenutno zaobjete številne etnološke zbirke, ki predstavljajo kulturno dragocenost krajev v Kanalski, Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji na italijanski in v Gornjesavski dolini, na Kambreškem, Tolminskem, Ligu in v Brdih na slovenski strani. Nekatere med njimi so že urejene in si jih je možno tudi ogledati, druge pa je treba še urediti, saj gre večinoma za zbirke, ki jih zbiralci hranijo na svojih domovih. Prav zbiralci so najpomembnejši člen tega projekta, je poudarila Ravnikova, ki je tudi opozorila, da se na obeh straneh nekdanje meje s
Predstavniki sodelujočih ustanov v čezmejnem evropskem projektu Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom ZborZbirk
nm
časom izgubljajo stari narečni izrazi za posamezne predmete. Zato bodo predmeti popisani, predstavljeni bodo v knjižnem vodniku, gradivo bo posneto na digitalne nosilce, zbirke pa bodo predstavili tudi na posebni spletni strani. Zapisane in posnete bodo tudi zgodbe, ki so z ohranjenimi predmeti povezane, tako da se bo na tak način ohranilo staro ustno izročilo. V odprto mrežo etnoloških zbirk, ki jo bodo tako ustvarili, pa se bodo lahko kasneje vključili tudi drugi zbiratelji oziroma muzeji. Ponekod bodo v sklopu projekta uredili tudi informacijske točke ali prostore, kjer je oziroma bo ohranjena pomembna kulturna dediščina. Naslednje leto pa bodo na vrsti tudi srečanja med posameznimi popisovalci in zbiralci, ki si bo-
do lahko izmenjali svoje izkušnje. Partnerji želijo s tem projektom tudi pospešiti kulturni oziroma zgodovinski turizem. Na to temo bo naslednje leto tudi strokovni posvet v Vidmu.
Ideja za projekt je vsekakor nastala že dolgo pred njegovo odobritvijo. Še pred padcem meje so etnologi in kulturni delavci iz obmejnih krajev v Sloveniji in Italiji sodelovali med sabo. Nato pa sta SAZU ter Univerza v Vidmu postala posrednika želje krajevnih kulturnih delavcev, da se krajevno kulturno bogastvo primerno ovrednoti in zaščiti. Prvo srečanje je bilo že decembra 2007, od takrat dalje pa so program stalno popravljali in dopolnjevali.
T.G.
Na TV SLO danes zamejsko obarvana oddaja Na zdravje
LJUBLJANA - Popularna televizijska oddaja Na zdravje, ki bo danes na sporedu ob 20. uri na TV Slovenija 1, bo tokrat obarvana zamejsko. Na njej bo namreč nastopila »združena ekipa« treh priljubljenih zamejskih ansamblov. Kraške muzikante bo predstavljal kitarist Enrico Legiša, predstavnik skupine Nebojsega Egon Taučer bo tokrat še posebej moderno oblečen, za skupino Happy days bosta prisotna Andrejka Cerkvenik in Igor Malalan, ki se bo ob priliki preoblekel tudi v Su-permalalana. In kaj bodo na oddaji počeli? Peli bodo Borisu Kobalu, ali tako nekako ...
S SKP na No Monti Day
TRST - Deželni politični odbor SKP -EL obvešča, da je organiziral dva avtobusa iz FJK za udeležbo na vsedrža-vno manifestacijo »No Monti Day«, ki bo v soboto 27. oktobra v Rimu in da je na drugem avtobusu (odhod ob 4.00 v soboto 27. oktobra z Oberdankove-ga trga izpred deželnega sveta) na razpolago še nekaj mest (tel. 040.639109 do danes do 13. ure). Vrnitev v deželo in v Trst je predvidena v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 28. oktobra.
V prikolici 316 kg cigaret
ČEDAD - Tržaški finančni stražniki so pred dnevi izvajali kontrole na nekdanjih mejnih prehodih pri Čedadu. Iz Slovenije je pripeljal kombi s prikolico, registrska tablica je bila poljska. Na prvi pogled počitniško razpoložena poljska državljana, stara 46 in 43 let, sta v prikolici skrivala 1580 zavojev (15.800 zavojčkov s skupno težo 316 kilogramov) cigaret marlboro za črno borzo. Oba Poljaka so pridržali, trenutno sta v vi-demskem zaporu.
ŽARIŠČE
Potrebujemo avtonomijo
JULIJAN CAVDEK
Ne vem kam nas bo pripeljala sedanja izkušnja globoke krize slovenske organiziranosti, ki je nastala zaradi nesprejemljivega in nerazumljivega zavlačevanja na relaciji država-dežela. Pri tem je dodatno zaskrbljujoče dejstvo, da to stanje ni nekaj izrednega, kar bi se zgodilo izjemoma. Ravno obratno, dogaja se že nekaj let in tudi v prihodnje ne kaže, da bi bilo drugače. Koliko in kako dolgo bo naša narodna skupnost uspela temu kljubovati je vprašanje, ki v tem trenutku nima pravega odgovora. Kaj dosti pa vsekakor ne. Koliko bo lahko stvari razrešilo vladno omizje, katerega čakamo, da se drugič sestane, je spet drugo vprašanje, še posebno zato ker so volitve blizu in bo verjetno potrebno po njih začeti vse na novo. Dejansko je v tem trenutku naše največje upanje čim hitrejše in vztrajno posredovanje s strani Republike Slovenije, ki se je v tem, v prejšnjih letih in mesecih, že izkazala.
Veliko odgovornost pa bo v teh dveh mesecih padla tudi na ramena naše politike, ki bo morala v parlamentu in izven njega splesti vrsto posredovanj, da bo mogoče doseči še manjkajoča sredstva za letošnje leto ter popravo finančnega zakona za naslednje triletje. Dodatna obremenila situacija je v volilnem vzdušju, ki že osvaja italijansko politično sceno in jo pogojuje, pomenljivo pa vpliva tudi na stanje znotraj slovenske manjšine. Tudi znotraj naše skupnosti nismo imuni volilnemu času in prav hitro se lahko zgodi, da si bo nekdo poskušal lastiti pomembno pridobitev, dosežek ali dogovor. Skratka nadeja se nam napeto vzdušje do konca leta, ki bo v precejšnji meri postavilo pod preizkušnjo naše že tako zrahljane živce.
V takem stanju je popolnoma naravno, da se vprašamo ali lahko ostanemo še naprej tako odvisni od zunanjih dogodkov, na katere vedno težje vplivamo in pri tem troši-mo velike količine energij. Naš osnovni problem se vedno bolj kaže v pomanjkanju avtonomije, saj sami nismo v stanju, da kaj odločimo. Predvsem je to odvisno od tega, ker imamo vse manj vpliva na ključne vzvode avtonomije, med katere spadajo sredstva in to ne le finančna. Lahko na dolgo in široko razpravljamo ter izdelujemo razno razne predloge združevanja ali sodelovanja, našega stanja pa ne bomo uspeli spraviti bistveno na boljše, če ne bomo sposobni utemeljiti lastno avtonomijo, s katero bomo enakovreden in enakomeren subjekt v razmerju do celotnega italijanskega političnega in upravnega spektra.
Res je, da nismo več tista narodna skupnost kakršna smo bili pred kakšnim desetletjem, ko so nam določene razmere dovoljevale določeno avtonomijo. Danes so se stvari popolnoma spremenile. Predvsem pa se je spremenilo, da smo postopoma postali vedno manj avtonomni in vse bolj odvisni od drugih. Na vrsto področjih, ki so ključne za naše mirno preživetje čakamo na odločitev, ki bo padla drugje. V takem stanju pa ne moremo več vztrajati, ker bo po nas. Upati, da bomo prej ali slej imeli na dotični ustanovi nam politično prijazno upravo je enostavno nevzdržno.
Zaradi tega tudi smatram, da je razprava glede dvojnikov precej nepomembna in nima vpliva na izboljšanje našega stanja. Nasprotno, raje vidim na teritoriju kakšno slovensko društvo več, kajti to je znak vitalnosti naše
manjšine in edinstven dokaz, da je ta del teritorija naše narodnostno področje.
Veliko bolj so potrebne premisleka naše politične odločitve, oziroma kako do njih pridemo, kako jih sprejemamo. Ostale narodne skupnosti, od Južnih Tirolcev, do Ladincev in Francozov iz doline Aoste, se ljubosumno držijo lastne politične avtonomije, ki so si jo znali v teh letih pridobiti. Seveda je potrebno priznati, da so imeli nekoliko boljše pogoje, glede na to, da so bili vsi pod zahodnim blokom, kar ni veljalo za nas. A brez težav tudi ni šlo, če pomislimo, kako so se za svojo avtonomijo borili ravno Južni Tirolci. Danes so gospodarji na svoji zemlji in to ne velja samo za njih, marveč tudi za avtonomno pokrajino Trento, ki si nikakor ne zamišlja, da bi jo izpustila iz rok.
V tem smislu je za vse nas zelo pomembno ponovno pridobljeno skupno predstavništvo, ki je prostor potencialno resničnega oblikovanja avtonomnih potez. Seveda je to omizje še precej nedorečeno, predstavlja pa lahko priložnost, ki je ne gre podcenjevati. Verjetno so to opazili tudi v italijanskih političnih krogih, kakor tudi v Sloveniji.
Danes, bolj kot kadarkoli prej, ni potrebno, da si belimo glavo za eno ali dve društvi v vasi ali za enega ali več zborov v občini. Konec koncev to niti ni tak strošek in večinoma se delovanje odvija s prostovoljnim delom. Bolj zahtevno je seveda vprašanje večjih ustanov, ki potrebujejo zaposlene kadre. Najprej in najbolj pa potrebujemo, da lahko samostojno izoblikujemo enotna stališča in iz njih vodimo avtonomno politiko, ki ne bo potrebovala posrednikov.
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
Edinost je tokrat poročala o kritikah, katerih je tarča, zaradi svojega poročanja o balkanski vojni. »Je izvestnih ljudi, katerim mi nikoli ne vstrezamo. Če smo kedaj malo bolj vznešeni in dajamo z živahnejo besedo izraza svojim čustvom, pravijo, da smo frazerji. Ko pa se nam zdi primerneje, da ostajamo bolj rezervirani, pravijo zopet, da smo okosteneli in nesposobni za vsak energičnej-ši polet. Seveda jim ne ustrezamo tudi sedaj s svojo pisavo o dogodkih na Balkanu. Hladni, ledeni, brezčutni da smo, da pišemo kakor vladni »Osservatore Triestino«. Pogrešajo člankov, vesti, poročil, dogodkov, ki bi naše ljudi navduševali. Če jih prav umejemo, bi hoteli oni, da pišemo tako, kakor da imajo balkanske države že veliko, sijajno, popolno zmago - v žepu!
Mi pa ravno tega nočemo. In to iz tehtnih razlogov. Menda ne treba praviti, kako tudi mi s trepetom duše pričakujemo vesti z balkanskih bojišč, kako tudi mi iz vse svoje duše želimo popolne zmage orožja naših bratov. In ljubeznivi naši - neprijatelji naj nam verujejo, da je tudi v nas trdna nada, da se za tu-žno slovansko rajo bliža dan končnega odrešenja. Verujemo, ali triumfirati nočemo predčasno in utrjati v našem ljudstvu uverjenje, da je zmaga absolutno zagotovljena. Ne pozabimo, da je vojna igra, ki jej lahko kak nepredviden dogodek da drugačen zaključek, nego smo ga smeli pričakovati. Tudi na tako even-tualnost mora biti ljudstvo pripravljeno. A to dosezamo, če ne govorimo ljudstvu o nemožnosti neugodnega izida.
Čim više se vspenja uverjenje o zmagi, tem huje je razočaranje ob vsaki neugodni vesti in tem večja je potem nevarnost, ako prihajajo tudi neugodne vesti, na kakoršnje pa moramo biti pripravljeni v takem gigantskem boju, v katerem se nekdaj silna in tudi sedaj še z mogočno vojno silo razpolagajoča država bori za svojo ekzistenco. Tedaj pa, ko bo zmaga odločena, tedaj pride trenutek ua odu-ševljenje, za zmagoslavje, tedaj bomo peli visoko pesem o veliki bodočnosti.«
TA teden £ PRlhORS.KI_ _Q H EV Hj K pred 50 leti
V teh dneh se začenja gradnja nove slovenske osnovne šole v Ulici Va-sari. »Ob prisotnosti predstavnikov oblasti bodo položili prvi temeljni kamen. Na ulici Vasari so v preteklih mesecih podrli nekaj starih poslopij in na tak način zravnali prostor, na katerem bo zgrajeno eno največjih in za sedaj najbolj modernih šolskih poslopij, ki jih je občina zgradila v povojnih letih. Po prvih ocenah bi morala šola stati malo manj kot dvesto milijonov lir. Sedaj pa bo stala zaradi podražitve gradbenega materiala in večjih stroškov za delovno silo štirideset milijonov več.
Šola bo najsodobneje zgrajena. Glavni vhod bo imela v ulici Vasari ter bo imela tri nadstropja. V sredini poslopja bodo uredili upravne prostore z ravnateljstvom, tajništvom in dvorano za učitelje. V poslopju bo štiriindvajset učilnic. Vsaka učilnica bo imela devetintrideset kvadratnih metrov in bo lahko sprejela šestintrideset učencev. Skupno bo torej šola sprejela osemsto šti-riinšestdeset učencev. Učilnice bodo postavljene tako, da bodo imele vsa okna na zunanjo stran poslopja. V sredini poslopja bodo velike dvorane, skozi katere bo vhod v učilnice in v katerih se bodo učenci lahko razvedrili med odmorom. V stranskem delu poslopja bo telovadnica, ki bo obsegala dvesto štirideset kvadratnih metrov.
Temeljni kamen bodo sicer položili šest let po sprejemu sklepa v občinskem svetu za gradnjo te šole in štiri leta po dokončni potrditvi načrtov. Hkrati pade slovesnost prav med volilno kampanjo za občinske volitve. Zato je preveč očitno, da so dosedanji občinski upravitelji odnosno demo-kristjani počakali na to priložnost, da pokažejo »veliko skrb« svoje uprave za šolske potrebe, kar naj jim hkrati tudi pomaga pri volilni kampanji. Res je, da je treba vsako tako delo pozdraviti, hkrati pa je tudi res, da Krščanska demokracija izrabi vsako priložnost za volilno propagando ...«
10
Petek, 26. oktobra 2012
KULTURA
/
glasbeno šolstvo - Odprtje šolskega leta Glasbene matice
Za uvod nastop deseterice najboljših gojencev GM
Fundacija CRT jim je podelila denarne nagrade - Ravnatelj opozoril, da je osebje že dva meseca brez plač
Kako bi se lahko drugače začelo šolsko leto Glasbene matice, če ne z glasbo? Za okusen uvod so v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah poskrbeli najboljši učenci iz razredov profesorjev Erike Slama, Tamare Ražem in Tatiane Donis. Gre za učence, ki so med prejšnjim šolskim letom dokazali visok nivo ter se uvrstili v zlato deseterico tistih, ki so se najbolj izkazali tako na izpitih kot na nastopih, tekmovanjih ter izpopolnjevalnih tečajih. Nagrade niso bile samo simbolične, kajti Fundacija CRT je perspektivnim glasbenikom podelil tudi nekaj denarja: denarja, ki ga šola Glasbene matice krvavo potrebuje, kot je povedal ravnatelj Bogdan Kralj v svojem nagovoru. Finančna kriza, ki pesti vse slovenske organizacije, je neusmiljeno prizadela tudi GM, čigar učno in neučno osebje je že dva meseca brez redne plače, in to kljub varčevalnim ukrepom, zaradi katerih je šola rezala veliko število dejavnosti, začenši s koncertno sezono, ki jo že nekaj let pogrešamo. V slovenski javnosti se oglašajo nestrokovni nasveti, češ, šola naj bi uvedla skupinski pouk, da bi znižala stroške, žal pa svetovalci ne vedo, da temelji glasbena izobrazba na individualnem delu.
Kar je najbolj boleče, je to, da je morala šola zaradi krize zavrniti veliko učencev, število vpisanih pa je vsekakor razveseljivo: preko 270 v Trstu, 150 v Gorici, 120 v Špetru in 20 v Kanalski dolini. Ravnatelj je omenil tudi reformo glasbenega šolstva v Italiji, ki ima za GM pozitivne in negativne posledice. Učenci lahko na svoji šoli polagajo državne izpite, to-
Ravnatelj Bogdan Kralj z najboljšimi gojenkami in gojenci
kroma
da samo do predakademskega nivoja, potem se morajo vpisati na konser-vatorij in zapustiti svojega pedagoga, tudi če je boljši (kar se pogosto dogaja) kot docent, ki mu ga bo nudil državni konservatorij.
Zaradi novih pravil so tudi trije nagrajenci - flavtista Carlo Venier in Marco Obersnel ter pianist Matjaž Zobec -morali zapustiti GM, torej so še zadnjič nastopili za svojo matično šolo. Trije fantje so oblikovali prvi dve točki programa: Carlo Venier je muzikalno podal Tango Etude št.3 Astorja Piazzolle, nato je Marco Obersnel ob klavirski spremljavi Matjaža Zobca razgibano interpretiral Bollingovo Baroque and Blue.
Pianist Simon Kravos je dokazal svoj izstopajoči talent v bistri in ljubki izvedbi Allegra iz Haydnove Sonate v C-Duru Hob.16 št.36: kljub rahlim občasnim netočnostim je nadebudni pianist ohranil ritmični naboj ter smiselno muzikalno linijo. Harfistka Paola Gregoric se je odlično izkazala v Tour-nierjevi Au Matin, ki jo je podala s tehnično dovršenostjo in živahnim temperamentom, vrsto mladih talentov pa je sklenil pianist Max Zuliani, ki je iz prelepe klavirske priredbe orkestralne Suite iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva izbral ekspresivni odlomek Pater Lorenzo, v katerem je pokazal dokaj zrel in globok glasbeni čut.
Aplavzi, ki so nagradili vse nastopajoče, so bili zelo navdušeni tudi ob nagrajevanju, ki je na vrh lestvice postavilo Maxa Zulianija, na drugo mesto ex aequo Paolo Gregoric in Simona Kravosa, od četrtega mesta dalje pa pianista Roka Dolenca, učenko goriške podružnice Katarino Visintin, pianista Matjaža Zobca, harfistki Evo Skabar in Martino Carecci ter flavtista Marca Obersnela ter Carla Venierja.
Ravnatelj Bogdan Kralj se je poslovil z vabilom na večer, ki bo decembra potekal v mali dvorani gledališča Verdi v poklon Debussyju ob 150-letnici rojstva.
Katja Kralj
umetnost - Razstava del kranjskega umetnika do 4. novembra v Moderni galeriji v Ljubljani
Umetnost življenja - življenje umetnosti, petdesetletno delo Marka Pogačnika
Do 4. novembra si je v Moderni galeriji v Ljubljani mogoče ogledati razstavo Umetnost življenja-življenje umetnosti, v kateri se predstavlja petdesetletno delo kranjskega umetnika Marka Pogačnika. Čeprav je Pogačnika zelo težko postaviti v katerokoli šolo, zvrst, njegova dela pa zahtevajo posebno pozornost, je vsaj eno njegovo delo znano prav vsem: slovenski grb. Mnogi pa so tudi tisti, ki so opazili bele kamne, ki ležijo ob parkih skoraj vsakega slovenskega mesta in mnogih vasi, na katerih so začrtane skrivnostne linije, simboli. Vse to se odvija v Šempasu, kjer Pogačnik že desetletja živi. Njegova umetniška aktivnost se je začela že v srednji šoli, ko je s sošolcema Iztokom Geisterom in Marjanom Cigličem urejal šolsko glasilo Plamenica, v kateri so objavljali pesmi in abstraktne risbe. Kasneje so vsi trije odšli študirat v Ljubljano in se združili z literati in teoretiki revije Perspektive, ki je bila ukinjena leta 1964. Tudi zaradi tega so se povezali z revijama Problemi in Tribuna. Pogačnik je s prvotnimi prijatelji usta-
novil leta 1965 odprto skupino OHO (ime izvira iz kombinacije dveh krnitev oko in uho). Njihov Manifest je bil objavljen ravno na straneh Tribune. Poleg likovnikov je skupina združevala tudi literate, npr. Tomaža Šalamuna, Francija Zagoričnika in druge. Skupina je z zanimanjem spremljala novosti novih avantgard in se kmalu začela posluževati novih smeri umetnosti kot sta land in body art. Predvsem pa so na njih vplivale ideje italijanske skupine Arte Povera, kjer je bil v ospredju ponovno postavljen odnos z naravo. Ideje je prinesel leta 1968 Tomaž Šalamun, ki je poleg pesniškega pisanja nadaljeval tudi svoje prvotno delo, ki je bilo umetnostno zgodovinsko. Pogačnik pa je istočasno v skupini OHO odpiral nove poti proti konceptualni umetnosti. Leta 1971 se je skupina zaradi nasprotnih interesov razšla, idejno pa se je nadaljevala v Šempasu, kjer so ustanovili Družino na Šempasu. Delovala je od leta 1974 do 1979, istočasno kot komuna in kmetija. Ko se je tudi ta izkušnja končala, je Pogačnik ostal v Šempa-
su z družino in sam nadaljeval svojo pot.
V letih 1983-85 je razvil svojo, čisto posebno smer. Pogačnik se je na nek način vedno bolj povezal z antičnimi tradicijami, s šamanskimi plemeni in z antičnimi religijami. Vedno bolj se je osredotočil na zemljo in njene značilnosti, na druge svetove in dimenzije. Črpal je iz različnih religij in od vsake se nekaj naučil. Vse to je opisal v množičnih knjigah, kjer je sistematično in racionalno obdelal ta antična znanja. Pogačnika bi lahko uvrstili celo med zdravnike, kajti njegova umetnost se posveča zdravljenju zemlje. Razvil je posebno metodo akupunkture zemlje in jo poimenoval litopunktura. Z njo v posebnih točkah pusti svoje znamenite kamne na katerih je izklesal koz-
mograme - geometrične znake, preko katerih se po njegovem mnenju komunicira z naravo. Poleg te akcije, ki istočasno zdravi zemljo, je Pogačnik obnovil antično vedo Geomantične raziskave zemlje, preko katere interpretira posamezne pokrajine in jih poveže z drugimi. Na ta način je v roku let postavil ogromno število skulptur, ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu. S tem je povezal celoten svet v njegovo osebno kozmogonijo. Marko je v ta projekt vključil tudi svojo družino. Leta 2000 je z hčerko Ajro ustanovil Šolo za geomantijo in osebni duhovni razvoj. Dve leti kasneje so njuni študentje ustanovili Društvo za sožitje človeka, narave in prostora-VITAAA.
Jan Mozetič
Pogačnikova dela si je mogoče v ljubljanski Moderni galeriji ogledati še do 4. novembra
glasba - Projekt
S Carmino Slovenico v Parizu tudi Rezija
Po uspešni premieri na Triena-lu v Porurju in odprtju Festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je vokalno gledališče Carmina Sloveni-ca s projektom »When the mountain changed its clothing« včeraj začelo gostovanje v Parizu. Z nastopom na festivalu Pariška jesen bo zaključilo letošnji sklop izvedb tega projekta v režiji Heinerja Goebbelsa. Glasbeno-gledališki projekt »When the mountain changed its clothing« črpa svoj navdih iz rezijske ljudske pesmi Da pa Canynu, ki govori o premenah v različnih letnih časih na gori Kanin.
Avtor koncepta, režije in glasbene podlage je letošnji dobitnik Ib-senove nagrade Heiner Goebbels, ki po prepričanju žirije predstavlja »eno največjih ustvarjalnih osebnosti današnjega časa«. Izvedbo je prepustil dekliškemu zboru Carmina Slovenica pod vodstvom mariborske dirigentke Karmine Šilec, ki je v preteklih letih že izvedel številne kakovostne pevske nastope.
Predstava je premiero doživela 26. septembra v Bochumu v sklopu festivala Trienale v Porurju (Rut-hriennale). Nato je bila izvedena na festivalu Štajerska jesen v Avstriji, 16. oktobra pa je odprla Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru. Od sinoči je kot omenjeno na sporedu v pariškem Theatre de la Ville, kjer je v začetku tedna nastopil tudi priznani skladatelj Gavin Bryars. Danes in jutri bosta sledili novi ponovitvi.
Festival Pariška jesen ima dolgoletno tradicijo. Vsako leto predstavi več kot 50 dogodkov in 350 predstav na prostem, obišče pa ga okoli 100.000 obiskovalcev. Od ustanovitve leta 1972 so na njem nastopili mnogi priznani umetniki, med njimi John Cage, Bill Viola, Luca Ronconi in Pierre Boulez.
V Sloveniji velik uspeh za Petdeset odtenkov
Tudi slovenski bralci niso mogli uiti čarom britanske pisateljice E. L. James: njena romana Petdeset odtenkov sive in Petdeset odtenkov teme postajata vse bolj globalni uspešnici in sta na lestvici Naj 10 v slovenskih knjigarnah (v preteklem mesecu) zasedli prvo in drugo mesto. Na tretjem mestu je knjiga Hitler, ki jo je napisal Ian Kershaw, na četrtem pa Zeleni kvadrat: Zdravje iz organskega vrta, novinarke Kornelije Benyovsky Šoštarič. Med slovenskimi avtorji se je najbolje odrezal Srečko Kosovel: knjižica Pravica - mladi verujejo vate je zasedla peto mesto.
Med najbolj prodajanimi knjigami za otroke in mladino so bili v preteklem mesecu klasiki: Ela Peroci in njena Muca Copatarica, Kajetan Ko-vič z Mačkom Murijem in Antoine de Saint-Exupery z Malim princem.
Cameron bo posnel film The Informationist
Režiser James Cameron bo posnel film po knjižni uspešnici The Informationist, ki jo podpisuje Taylor Stevens. Film prinaša zgodbo v Afriki rojene Vanesse Munroe, ki je odrasla med trgovci z orožjem in plačanci, nato pa postala zasebna detektivka.
V Kanadi rojeni režiser je za svojo produkcijsko hišo LightSpeed Entertainment že odkupil avtorske pravice za roman, kmalu pa naj bi najel tudi scenarista. »Stevensova Vanessa Munroe je vznemirljiva, očarljiva in pronicljiva junakinja, ki hrepeni po pustolovščinah. Očarala pa me je tudi njena čutna plat in nepričakovana ljubezenska zgodba, v katero se zaplete,« pravi Cameron.
1 453 Petek, 26. oktobra 2012
ontecchi
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Yes, we can (?)
»Yes, we can!« To so bile spodbudne Obamove besede, ki jih je pred štirimi leti lahko slišal cel svet. Omogočile so 47-let-nemu senatorju iz Illinoisa, da je postal 44. in prvi temnopolti predsednik ZDA.
Letos se zaključuje njegov mandat in tako se vsi sprašujemo o dejansko doseženih ciljih. Yes, we can: in potem? Predsednik je obljubljal najrazličnejše: od reform na področju javnega zdravstva do ukinjanja privilegijev najbogatejših, od sprememb v mednarodni diplomaciji do povratka ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana. Zaradi teh prizadevanj so mu leta 2009 podelili Nobelovo nagrado za mir. Sam Oba-ma je priznal, da tako prestižne nagrade ne zasluži. To lahko reče le skromen človek.
Analizirajmo njegov štiriletni mandat. Ali se je obljub držal? Zdravstveno reformo je res uresničil. Z njo je omogočil 32 milijonom Američanov dostop do javnega zdravstva.
Pred približno mesecem dni je padla dvatisoča ameriška žrtev afganistanske vojne. Čeprav je Obama pritrjeval ameriškim družinam, da se bodo vojaki vrnili domov, do tega ni prišlo. Vojni v Iraku in Afganistanu sta namreč terjali na tisoče žrtev, njihovo število pa bo še naraslo.
Mislili smo, da bo Obama lahko s svojimi idejami, mnenji in sanjami spremenil svet. Kaj je dejansko spremenil? In če bi ponovno zmagal na volitvah, kaj bi spet obljubil in česa se ne bi držal?
Diplomatsko bi posredoval v Iranu za rešitev problema spornega jedrskega pro-
grama. Veliko bi pomenilo, če bi mu uspelo prepričati iransko vlado, naj preneha z investiranjem v jedrsko orožje, a bi to bilo tudi za najvplivnejšo velesilo na svetu skoraj nedosegljivo. Obenem bi si prizadeval, da bi zmanjšal sredstva, ki so namenjena oboroževanju vojske. Težko je temu verjeti: ameriški narod ima močno vojaško tradicijo in vojska predstavlja zanj pravi ponos; dovolj je pomisliti na prestiž uniforme, v katero verjamejo Američani. Na ekonomski ravni obeta investicije v najrazličnejše projekte in uveljavitev Dream Acta, zakona, ki bi pomagal mladim priseljencem, da bi se bolje vključili v ameriško družbo. Hkrati zagovarja predlog zvišanja davkov najbogatejšim slojem. Bi Američani res sprejeli, da se tujci množično priselijo v njihovo matično državo? Podoben problem zasledimo tudi v Italiji. Bi tisti bogataši, ki načelujejo državi oz. 1% celotnega prebivalstva, res dovolili zvišanje svojih davkov?
V ZDA prevladujeta dve stranki: demokratska, nekoliko bolj levičarska, oziroma bolj liberalno usmerjena, ki naj bi si prizadevala za dobrobit srednjega sloja, in republikanska, bolj konservativna, ki privilegira višji sloj.
Letos kandidira za republikansko stranko 70. guverner Massac-husettsa Mitt Romney, veleposestnik z 200 milijoni ., dolarjev, ki v nasprotju z Obamo ne izključuje morebitnega konflikta z Iranom. Na področju ekonomije zagovarja
načelo, da ZDA ne bi smele slediti evropskim izbiram. Obenem bi želel ukiniti Obamovo zdravstveno reformo. Republikanski kandidat nasprotuje tudi Dream Ac-tu. Američani pa pozitivno gledajo na Romneyjevo davčno
tako pripo-
ekonomski TT rasti države. V prvem besed-
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Zdaj bojo Jezo spoznali v Ljubljani... Ja, Ljubljana je itak zarukana«
Boris Pahor na predstavitvi knjige Franca Jeze
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Čez lužo po mnenja
Kako na lastni koži dot življajo volitve mladi iz naših krajev in bližnje Slovenije, ki trenutno živijo v ZDA?Kdo bo po njihovem mnenju končni zmagovalec? Skočili smo čez lužo in jih povprašali po oseb-
padu z demokratskim predsednikom ZDA, ki se je odvijal v Denverju, je Romney prepričal volivce. Vendar kaj je konkretnega v njegovih obljubah?
Ali bi bila ločitev od Evrope prava poteza? Bi se ZDA ekonomsko zaprle, kot se je že Kuba? Gotovo ne, saj tako kot Evropa ne zmore brez Amerike, tako tudi ZDA ne morejo mimo nas. Ukinitev zdravstvene reforme bi pomenila velik korak nazaj. Ne moremo si namreč predstavljati najbolj razvite države na svetu, ki bi spet zdrsnila v stvarnost brez zdravstvene enakopravnosti. Če bi mu res uspelo znižati davke, kje bi dobil denar za uresničitev svojega programa? Z drugimi davki?
Kdorkoli bo izvoljen, bo težko uresničil svoj politični program, saj ima republikanska stranka premoč v poslanski zbornici (240 od 435 sedežev), demokratska stranka pa v senatu (51 od 100 sedežev). Kako bo torej bodoči predsednik dejansko lahko uveljavil svoja prepričanja? Yes, we can or no, we can't?
Milena, Corona (Kalifornija)
Ljudje so tukaj precej navdušeni. Skoraj vsi gledajo volilne debate po televiziji, ki trajajo po 2 uri ali več. Imam pa vtis, da ne podlegajo njihovi retoriki. Kritično ocenjujejo izrečene besede in se ne strinjajo vnaprej z besedami tega ali onega kandidata. Enkrat je celo sam moderator prekinil Romneyjev poseg, ko je ta osebno napadel Obamo.
Glede izida volitev nisem gotova. Poznam samo mnenje tukajšnjih ljudi in če bi to obveljalo, bi zmagal Romney. Kalifornija je namreč konservativna država in zaradi tega veliko ljudi podpira kandidata Republikanske stranke. Osebno pa Rom-neyja ne podpiram, volila bi Obamo.
Opažam pa, da so Američani precej razočarani nad dosedanjim Obamovim mandatom. Pravijo, da mu kot predsedniku ni uspelo uresničiti ničesar. Največji očitek leti na to, da je obljubljal znižanje davkov. Do tega
ni prišlo. Imam pa vseeno profesorja, ki je vedno pripravljen ga zagovarjati in vedno dobi kak razlog, zakaj mu določene stvari ni uspelo izvesti.
Kljub temu menim, da ljudje podpirajo Romneyja predvsem zato, ker si želijo spremembe. Axel, Ann Arbor (Michigan)
V vsakdanjem življenju je volilni boj zelo občuten. Ni ogromnih plakatov z nasmejanimi obrazi politikov kot pri nas, vsepovsod pa naletiš na letake, gadgete in zastavice. Na spletni strani You Tube, se ne moreš izogniti propagandnim videospotom.
Volilna kampanja poteka tukaj v ostrejših tonih kot v Italiji, čeprav je več osebnega spoštovanja. Nisem na primer slišal, da bi kdo obtožil Oba-mo, ker bi v mladih letih kradel radio v avtih. Zelo razširjeno pa je analiziranje volilnega programa nasprotnika.
Ann Arbor je univerzitetno mesto. Posledično opažam, da Romney uživa tu malo podpore. Februarja sem šel poslušat Obamo, ki je prišel govorit v mesto. Za ta dogodek je naokoli vladalo vsesplošno navdušenje. Že dejstvo, da sem moral čakati 7 ur v vrsti, da bi dobil listke, kaže na zanimanje, ki ga doživlja s strani ljudi. Med samim govorom pa je bilo zelo očitno, da se Obama zna približati mladim. Prepričan sem, da močno spreminja ideje ljudi in standarde ZDA. Če bi zmagal Romney, bi nazadovali za 15-20 let. Zaradi tega mislim, da bo največ glasov dobil Obama. Jurij, San Francisco (Kalifornija)
Volilni boj v ZDA je eden izmed najbolj zanimivih nasploh. Mislim, da je volilna kampanja tukaj dosti bolj ostra kot v Sloveniji ali v Italiji. Pozorno spremljam dogajanje in zato sklepam, do bo v končnem številu glasov razlika med dvema kandidatoma le majhna. Odločilen za zmago bo odstotek neodločenih, ki ponavadi ne podpira nobene stranke. Gre za večinoma neizobražene ljudi, ki se jih da na ta ali drugi način prepričati. Večina ljudi, s katerimi se družim, je zelo zadovoljna z dosedanjim predsedovanjem Obame. Osebno upam in mislim, da bo spet zmagal.
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se
»Pišem ti iz Hong Konga«
Ni dvomov - Facebook je najbolj razširjeno socialno občilo. Vendar do njega nimajo vsi dostopa. Ne govorimo o nagajivih otrocih, ki so jih starši kaznovali, temveč o najbolj naseljeni svetovni državi. Kitajske oblasti so pred leti večini svojih državljanov prepovedale dostop do Face-booka. Zakaj?
Vemo, da je svetovno medmrežje pravzaprav ogromna knjižnica, kjer lahko vsakdo pobrska in poišče podatke. Marsikdo pa si ne želi, da bi bili podatki vsem dostopni. Rečemo lahko, da »in-ternetna demokracija« moti večino diktatorjev, ki ne bi hoteli, da bi državljani kaj več izvedeli o revolucijah, protestnih akcijah in stavkah, ki se vršijo po svetu. Tako bi preko spleta »podložniki« pravzaprav lahko pripravili državni udar, kot se je pred leti zgodilo v Egiptu in Libiji. Zato morajo avtoritarne države filtrirati ali zbrisati določe-
ne (državi nevarne) spletne strani.
Na Kitajskem morajo uporabniki svetovnega medmrežja skozi šest kontroliranih postojank, ki jih upravljajo državne agencije. V Pekingu in v nekaterih arabskih državah si je nemogoče ogledati strani BBC-ja, Amnesty Internationala, pa tudi Facebooka, YouTuba in Twitterja. Taka cenzura poteka po farewallih in po filtriranju ključnih besed, kot so lahko »revolucija«, »udar« ali »neodvisni Tibet«. Poleg tega, gre vsa elektronska pošta skozi program (ComToolKit), ki prepozna »prepovedane« besede in onemogoči sprejem in pošiljanje določenih vsebin.
Kaj pa s Facebookom? Facebook je kot ogromna mednarodna televizija, ki neprenehoma objavlja članke in mnenja. Mnogo je namreč strani, ki so namenjene revolucijam in uporom. Kitajske oblasti, ki si že več kot petdeset let pri-
zadevajo, da bi obdržale maoizem in disciplino, si seveda ne morejo privoščiti, da bi se jim ljudstvo uprlo. Še zlasti ne skupine, ki so nastale na Facebooku.
Marsikateri pripadnik mlajše generacije bi se lahko torej vprašal: »Kako lahko Kitajci živijo brez FB-ja in Twitterja?« Vedeti moramo, da se čedalje večje število kitajskih uporabnikov poslužuje t.i. Vitual Private Networka, oziroma pripomočka, ki dovoli uporabnikom, da se izognejo cenzuri. Poleg tega se veliko ljudi odpravi v Hong Kong. Temu mestu Kitajska priznava posebno samostojnost in se zaradi tega tudi samoupravlja. Hong Kong dovoljuje uporabo so-
cialnih občil na svojem območju: mnogi Kitajci tako izkoristijo trenutek, ko obiščejo mesto, da pošljejo sporočila, ki bi jih drugače ne mogli. »Pišem ti iz Hong Konga, ker na Kitajskem ne moremo imeti Facebooka«. Obenem pa se lahko kitajski uporabniki poslužujejo alternativ Facebooka: Sina Weibo in Renren.
Svetovno medmrežje pa mora ostati svobodno. Vsakdo od nas mora imeti pravico, da izrazi svoje mnenje in ga širi. Seveda, cenzura je potrebna v nekaterih moralnih primerih, kot je širjenje pedopornografije. Hkrati pa cenzura jemlje svobodo osveščanja: bodisi tistih, ki širijo svoje mnenje, kot tistih, ki ga berejo.
1 2 Petek, 26. oktobra 2012
O w
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Predstavili publikacijo o jezikovnih skupnostih v FJK
Ljudje cenijo večjezičnost politiki naj to upoštevajo
Med Gorico in Trstom velike razlike glede odnosa do slovenskega jezika
»Prebivalci Furlanije-Julijske krajine se zavedajo velike dodane vrednosti, ki jo v naši deželi predstavlja prisotnost različnih jezikovnih in narodnih skupnosti. Ko krajevni politiki trdijo, da je naša dežela večjezična, tako ne odkrivajo tople vode, pač pa enostavno izražajo mnenje, ki je med ljudmi vse bolj razširjeno. Zaradi tega si morajo deželni upravitelji prizadevati za pripravo jezikovnih politik, ki bodo omogočile teritoriju, da ohrani vse svoje različnosti.« Tako je Feliciano Medeot, predstavnik Furlanskega filološkega društva, poudaril v dvorani Pokrajinskih muzejev v palači Attems-Pet-zenstein na goriškem Kornu, kjer so v sredo predstavili raziskavo in publikacijo o jezikovnih skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Medeot je pojasnil, da sta raziskavo izvedla Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Furlansko filološko društvo. Raziskovalno delo, ki ga je Medeot vodil skupaj z Emidiom Susičem in Adriano Janežič, se je začelo leta 2007. Takrat so opravili 3000 anket; 2150 oseb je bilo anketiranih v občinah, kjer živi furlanska narodna skupnost, 750 anket je bilo opravljenih na območju, kjer živi slovenska narodna skupnost, 100 anket pa na območju, kjer živi nemško govoreča narodna skupnost. Prve izsledke raziskave so javnosti predstavili leta 2008, nato pa se je izdaja publikacije zaradi raznih birokratskih in tehničnih težav zavlekla do današnjih dni. Knjigo je na koncu izdala
dežela Furlanija-Julijska krajina, medtem ko je svojčas raziskavo naročila deželna statistična služba.
Sredino predstavitev publikacije je uvedel predsednik pokrajinske konzulte za slovensko narodno skupnost David Peterin, prisotne sta nagovorila ravnatelj SLORI Devan Jagodic in odvetnik Carlo Del Torre za Furlansko filološko društvo, nato pa je Medeot pojasnil glavne izsledke raziskovalnega dela. Med drugim je bilo
povedano, da so prišle na dan precejšnje razlike med posameznimi območji, kjer živijo jezikovne skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da so se zlasti na Goriškem obrestovali ukrepi, ki so jih krajevne uprave in še zlasti pokrajina izvajali za ovrednotenje manjšinskih jezikov in za okrepitev vidne dvojezičnosti. Poznavanje zakonov o zaščiti furlanske narodne skupnosti je tako na primer veliko večje na Goriškem; v Gorici 55,7 odstotka anketirancev in v
Medeot, Peterin in Jagodic (zgoraj); med udeleženci predstavitve publikacije je bila tudi prefektinja Maria Augusta Marrosu (levo)
bumbaca
Tržiču 63,5 odstotka je odgovorilo, da je seznanjenih z obstojem pravnih predpisov za zaščito jezikovnih skupnosti, medtem ko je deželno povprečje 38,7 odstotno. Glede javne rabe slovenščine je 56 odstotkov anketirancev iz goriške občine izjavilo, da je od leta 2002 do leta 2007 narasla, v ostalih občinah goriške pokrajine pa se je za ta odgovor odločilo 35 odstotkov anketirancev. Na Videmskem je 31 odstotkov anketirancev odgovorilo, da je raba slovenščine v javnosti narasla, medtem ko so glede tega vprašanja na Tržaškem veliko bolj črnogledi. Le 22 odstotkov anketirancev iz Trsta in 25 odstotkov anketirancev iz ostalih občin tržaške pokrajine je izjavilo, da je od leta 2002 do leta 2007 raba slovenščine v javnosti narasla. Razlika med Trstom in Gorico je očitna, sploh pa je tudi iz drugih zbranih podatkov in odgovorov mogoče ugotoviti, da se je na Goriškem odnos do slovenščine v zadnjih letih izboljšal - tudi po zaslugi krajevnih uprav, ki so vlagale v promocijo slovenskega jezika. To mora seveda spodbuditi krajevne in še zlasti deželne upravitelje, da si še naprej prizadevajo za ovrednotenje manjšinskih jezikovnih skupnosti, na prisotnosti katerih temeljita tudi specifičnost in avtonomija Furlanije-Julijske krajine.
Po predstavitvi raziskave je spregovoril predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in poudaril, da se ne nikakor strinja z državno vlado predsednika Maria Montija, ki krči sredstva za slovensko narodno skupnost in ki hoče fur-lanščino ponovno pahniti med narečja. Med razpravo so posegli pokrajinski svetnik Fabio Del Bello, podpredsednik krožka Istria Fabio Scropetta in predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič. Slednji je opozoril, da opaža, kako nekateri ne deželni ravni skušajo podpihovati spore med Slovenci in Furlani. »Slovenska in furlanska narodna skupnost mora biti zaveznici; skupaj si morata prizadevati, da bo prišlo do sinteze med manjšinskimi pričakovanji in deželnimi jezikovnimi politikami,« je poudaril Livio Semolič.
Raziskavo in publikacijo so že predstavili v Vidmu, v prihodnjih mesecih pa sta v načrtu še predstavitvi v Trstu in v Kanalski dolini.
Danjel Radetič
Pobegnil iz hišnega pripora
Preostali del kazni bo moral prestati v zaporu. Tržiški karabinjerji so v prejšnjih dneh aretirali 30-letnega Emanueleja Devita iz Ronk, ki so ga proti koncu septembra zasačili, medtem ko ni spoštoval pravil hišnega pripora. Bivši stražar je bil obsojen leta 2011 zaradi oboroženega ropa, saj je s pokritim obrazom in rezilom v rokah leta 2010 potrkal na vrata stanovanja starejših zakoncev iz Ronk, ki sta mu izročila denar in zlato zapestno uro. Moški je imel težave s pravico že pred tem dogodkom: zaradi težav z igrami na srečo je namreč kradel denar v veletrgovini Cityper. Lani ga je goriško sodišče obsodilo na tri leta in en mesec hišnega pripora, 24. septembra pa ga trži-ški karabinjerji niso našli doma. Zato je v prejšnjih dneh prizivno sodišče sklenilo, da bo preostali del kazni prestal za rešetkami.
Odnesel cigarete
Neznanec je v noči na sredo vlomil v eno izmed trgovin na Ajševici in odnesel več paketov cigaret v skupni vrednosti 2.100 evrov. Policisti še iščejo storilca, ki ga čaka kazenska ovadba. (km)
Poškodovan motorist
V torek se je v Neblem v Goriških Brdih pripetila prometna nesreča, v kateri je 30-letni italijanski voznik motornega kolesa v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zadnji del osebnega vozila, s katerim je v nasprotni smeri pravilno pripeljala 40-let-na italijanska voznica osebnega avtomobila. Motorist je bil poškodovan, zato so ga odpeljali v goriško bolnišnico, no-vogoriški policisti pa mu bodo izdali plačilni nalog. (km)
Dvakrat konoplja
Novogoriški policisti so v sredo 19-let-nemu domačinu zasegli manjšo količino posušene rastline, za katero sumijo, da je konoplja. Če bo analiza to potrdila, bodo policisti zoper fanta uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitev zakona. Kasneje so policisti delček posušene rastline našli še pri mladoletniku. Če bo ugotovljeno, da je bila konoplja, ga čaka obdolžilni predlog na pristojno sodišče. (km)
Zasegli sumljivo snov
Novogoriški policisti so včeraj v Novi Gorici obravnavali 26-letnega italijanskega državljana in pri njem našli sumljivo snov. Če se bo izkazalo, da gre za prepovedano drogo, bodo zoper njega uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitev določil Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (km)
gorica - Grion
Danes obdukcija
Zasegli tovornjak, kije zbil pešca
Sodni zdravnik bo danes dopoldne v Gorici opravil obdukcijo trupla Da-nieleja Griona, 38-letnega Goričana, ki je v sredo popoldne tragično umrl v prometni nesreči na deželni cesti št. 117 (bivši državni cesti št. 56). Griona, ki je hodil ob robu ceste, je povozil tovornjak slovenskega podjetja, ki je peljal v smeri proti Štandrežu. Šofer tovornjaka, ki je iz mirenske občine, je policistom povedal, da je Grion nenadoma stopil na cestišče - morda je nameraval prečkati cesto -, kljub temu, da je pritisnil na zavoro, pa se mu ni mogel izogniti in ga je zbil. Prometna policija, ki preiskuje okoliščine nesreče in je v stiku s tožilstvom, ki je po uradni dolžnosti uvedlo preiskavo zaradi nenamernega umora, je tovorno vozilo zasegla. Grion, ki je bil po poklicu mehanik (skupaj s kolegom je imel delavnico v Ulici Filzi) in je bil po rodu iz Moša, pušča ženo Vereno in dva otroka. Datum pogreba bo določen po obdukciji, ko bo tožilstvo izdalo dovoljenje za pokop.
devetaki
Slovenci v DS ostro obsojajo mazaško akcijo
Slovenci v Demokratski stranki z Goriškega ostro obsojajo podlo dejanje nočnih mazačev, ki so prejšnjo noč pomazali spomenik pri Devetakih. »Vpadi v rimske višje srednje šole, mazaške akcije na Tržaškem in sedaj tudi na Goriškem so žal signal, da se še ni polegla nestrpnost nekaterih, ki se skrivajo v mraku ali pokrivajo s šali. Slovenci v Demokratski stranki izražamo solidarnost vsem Doljanom in krajevni sekciji VZPI-ANPI ter seveda vsem, ki se prepoznavajo v vrednotah od-porništva. Pomazana tabla spominja na prvi organiziran odpor proti nacifastičnim silam septembra leta 1943, točneje na eno prvih partizanskih zmag in je skupaj s spomeniki v Tržiču in na železniški postaji v Gorici med znanilci skupne vstaje tu živečih narodov,« poudarjajo Slovenci v Demokratski stranki.
tržič - Po prekinitvi pogajanj za odkup bivšega marketa
Za današnji »praznik žrtvovanja« muslimani najeli pokrito tržnico
Konec ramazana so muslimani, ki živijo v Laškem, praznovali v prostorih bivšega marketa Hardi v Ulici Primo Maggio v Tržiču, kjer se je 19. avgusta zbral okrog dva tisoč vernikov. Kazalo je, da si bo muslimanska skupnost tam uredila versko šolo - medreso - in mo-šejo, do odkupa poslopja pa naposled ni prišlo. Solastnik stavbe Sante Mio pravi, da ne ve, zakaj so se pogajanja nenadoma prekinila, zgleda pa, da so bile težave povezane z vsoto za odkup in predplačilom, problem pa naj bi bili tudi stroški za popravilo stavbe, kjer bi bilo treba med drugim sanirati azbestno kritino. »Pogodbo bi morali podpisati 28. ali 30. septembra, nakar je skupnost priseljencev iz Bagladeša odstopila od pogajanj,« je povedal Mio in dal razumeti, da ni več poti nazaj. Muslimanska skupnost je že začela iskati nov sedež, današnji ejd al-adha oz. »praznik žrtvovanja« pa bo priredila v pokriti tržnici v Ulici Resi-stenza, ki jo bodo najeli od občine. Verniki se bodo zbrali ob 7.30, skupna molitev pa bo trajala približno dve uri.
Današnji praznik bo za tržiške muslimane priložnost za srečanje med prijatelji
bonaventura
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 28. oktobra 2012
13 1
tržič - Občina skuša omiliti »težo« davka Imu
Lastnikom stanovanj bodo olajšali breme
Z dogovorjenimi najemniškimi pogodbami bodo imeli pravico do prispevka
gorica - Včeraj nad mestnim središčem
Finančna straža izvajala vaje s helikopterjema
Tržiško
mestno središče
bonaventura
Tržiška občinska uprava je našla pot, da se lahko delno izogne decembrskemu odloku »za reševanje Italije« in nekoliko olajša davčno breme za najemodajalce, ki so se odločili za t.i. »dogovorjene« najemniške pogodbe. To bo občina Tržič naredila z razpisom, ki bo objavljen pred koncem novembra. Nanj se bodo lahko prijavili lastniki nepremičnin, ki so sklenili »dogovorjene« najemniške pogodbe na podlagi zakona št. 431 iz leta 1998. Za vložitev prošnje po prispevku - na voljo bo skupno 50.000 evrov, ki jih bo občina vključila v rebalans proračuna - je nujno, da so najemodajalci že plačali davek Imu, nepremičnina pa se mora seveda nahajati na območju tržiške občine. Prispevki naj bi po prvih izračunih znašali približno 100 evrov.
Novico sta posredovala odbornik za finance Francesco Martinelli in odbornica za socialne storitve Cristiana Morsolin. »V vladnem odloku, s katerim so uvedli davek Imu, niso bile predvidene olajšave za najemodajalce, ki so se odločili za dogovorjene najemniške pogodbe. Davčna stopnja za drugo stanovanje je tudi zanje 8,9 promila. Občinske uprave zaradi tega niso mogle znižati davčne stopnje. Kljub temu se je naša uprava odločila, da poišče alternativno rešitev, saj je v našem mestu stanovanjska stiska občutna. Tržiška občina je zato vedno podpirala sklepanje dogovorjenih najemniških pogodb,« je povedal Martinelli in pojasnil, da je uprava naposled ubrala pot razpisa, preko katerega bodo delili prispevke najemodajalcem.
Morsolinova je poudarila, da so se v zadnjih mesecih na tržiškem zaradi pomanjkanja olajšav najemnine povišale, kar je povzročilo dodatne težave družinam v stiski. Po besedah od-bornice vse več občanov zamuja s plačevanjem najemnin, saj nimajo denarja, da bi jo poravnale. Uprava se je sestala tudi s sindikatom najemodajalcev Sunia in drugimi sindikati, s katerimi se je pogovarjala tudi o problemu oddajanja stanovanj na črno, ki se širi zaradi gospodarske krize.
Številni Goričani so včeraj dopoldne opazili helikopterja, ki sta se spreletavala nad Gorico in njeno okolico. Šlo je za helikopterja finančne straže, eden je bil bel, drugi pa zelen, ki sta nad goriškim mestnim središčem letela zelo nizko, zato je bilo njun ropot težko preslišati. Se je morda kaj zgodilo? Je finančna straža koga iskala?
»Nikakor ne, občanom ni treba biti v skrbeh,« je povedal polkovnik goriškega pokrajinskega po-
veljstva finančne straže Fabio Cedo-la in pojasnil, da je šlo le za navadne vaje, ki jih morajo piloti občasno izvajati. »Šlo je za helikopterja, ki imata bazo na letališču v Ronkah, mimo Gorice pa sta priletela med vajami, ki jih izvajajo v različnih krajih. Z našimi gorskimi reševalci so bili tudi v Trbižu, Tolmeču in drugod,« je povedal poklovnik in pristavil, da so med včerajšnjimi vajami finančni stražniki tudi snemali s kamerami (foto Bumbaca).
gorica - V vrtcu Ringaraja po zaslugi Združenja staršev
Novo igralo za zdravo gibanje
Otroci bodo med prosto igro povsem varno pridobivali nove gibalne, jezikovne in socialne veščine
Veselje, navdušenost in razigranost kraljujeta letos med malčki iz vrtca Ringaraja v Ulici Brolo v Gorici. Njihovo dvorišče namreč krasi povsem novo, precej veliko igralo, ki omogoča otrokom kakovostno in varno igro z vrstniki. Nameščeno je bilo že med poletjem, toda uradno dovoljenje za njegovo uporabo je vrtec prejel konec septembra. Ko so vzgojiteljice povedale to lepo novico svojim malčkom, sta se vsem pojavila velik nasmeh na obrazu in velika želja, da čim prej preizkusijo, kaj vse jim novo igralo omogoča.
Glavna zasluga za pridobitev novega igrala gre Združenju staršev vrtca Ringaraja, katerega predsednica je Lara Kovic, podpredsednica pa Ivana Franco. Poglavitni cilj Združenja je prav ta, da zapolni praznino, ki nastaja zaradi vedno manjših državnih prispevkov za tovrstne potrebe šolskih ustanov. Poleg tega pa so tudi normative na tem področju vedno strožje in zahtevnejše. Marsikatero igralo je bilo potrebno v tem zadnjem obdobju odstraniti, ker ni imelo oznake, da je v skladu z evropskimi standardi UNI EN 1176 in 1177, ki zagotavljajo otrokovo varnost.
»Vsem članom Združenja staršev gre iskrena in srčna zahvala, saj nam vedno znova dokazujejo, da se da z dobro voljo in zavzetim delom marsikaj uresničiti ter premostiti marsikatero oviro, tudi finančno! V teh kriznih časih je izrednega pomena, da se tovrstne organizacije zavzemajo za dobrobit in obstoj naše slovenske šole. Zahvala za uresničitev tega projekta pa gre poleg Združenju staršev tudi goriški Fundaciji Goriške hranilnice in goriški občini, ki projekt sofinancirata. Nekaj sredstev pa so nabrali tudi starši že v lanskem šolskem letu, ko so priredili bo-
Otroci preizkušajo novo igralo
foto s. g.
žični srečelov,« pravijo iz vrtca Ringa-raja in pojasnjujejo, da so si za pridobitev novega igrala prizadevali dalj časa. V ta namen je nastal tudi projekt Gi-bajmo se za zdravo rast in razvoj, saj je bila vidna konkretna potreba po prenovi in obogatitvi zunanjih prostorov šolske ustanove - vrtca, saj so ti izrednega pomena za zdrav otrokov tako fizični kot kognitivni, emocionalni in socialni razvoj. Ne smemo namreč pozabiti velikega pomena, ki ga ima prosto in ustvarjalno igranje na odprtem. Otrok spoznava svoje meje, se zaveda kaj zmore, doživlja ponos in veselje ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. To pa
posledično pozitivno vpliva na oblikovanje samozavesti in samospoštovanja. Prosta igra razvija poleg motoričnih sposobnosti tudi ustvarjalnost, izvirnost, domiselnost otrok. Današnji otroci so v tem vidno prikrajšani zaradi življenjskega sloga, ki ga imajo odrasli in posledično tudi oni. Igralo pa ne predstavlja samo vir zadovoljstva in sprostitve. Združenje je s tem projektom zasnovalo inovativne igrive dejavnosti, ki zaobjemajo poleg gibanja tudi vi-zualizacijo, domišljijo, kognitivno rast. Igralo je torej lahko velik didaktični pripomoček za vzgojiteljice. Otroci bodo na podlagi točno začrtanih vodenih igrivih dejavnosti pridobili ustrezne gi-
balne, funkcionalne pa tudi jezikovne in socialne veščine. Kadar učenje povežemo z gibanjem, se otrok uči hitreje in bolj učinkovito. Ob zaključku lahko povzamemo, da so igrala zelo koristna in potrebna, saj omogočajo bolj zabavno gibanje in učenje ter pripomorejo k vsestranskemu razvoju otroka. Glavni pokrovitelj in motor projekta je seveda Združenje staršev vrtca Ringa-raja. Po njegovi zaslugi se zdaj otroci v vrtcu v Ulici Brolo varno in zabavno igrajo na svežem zraku. Otrokom lahko zaželimo le čim več otroškega smeha in radosti, čim več igre in razposajenosti, predvsem pa zavedanja, da je gibanje zdravo in pomembno. (sg)
gorica
Drugi vatikanski koncil tema javnega srečanja
V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v torek, 30. oktobra, ob 18. uri javno srečanje ob 50-letni-ci drugega vatikanskega koncila z naslovom »Gorica: 50 let po drugem Vatikanskem koncilu - Gorizia: 50 anni dopo il concilio Vaticano II«. Spregovorila bosta Jurij Paljk, urednik tednika Novi Glas, in Mauro Ungaro, urednik tednika Voce Isontina. Srečanje, ki potekalo pretežno v italijanskem jeziku, bo vodil goriški novinar in teolog Andrea Bellavite.
Drugi vatikanski koncil oz. cerkveni zbor je potekal med 11. oktobrom leta 1962 in 8. decembrom leta 1965. Sklical ga je papež Janez XXIII., ki je vodil Petrovo barko v obdobju 1958-1963; koncil je nadaljeval in dokončal papež Pavel VI.. Na tem velikem cerkvenem zboru je skoraj tri tisoč škofov iz vsega sveta razpravljalo o prenovi katoliške Cerkve in pobudah za večje sodelovanje z drugimi krščanskimi Cerkvami. Preuredili, poenostavili in pastoralno osmislili so glavne obrede, ki med drugim vključujejo več sodelovanja laikov. Koncil je pri bogoslužju namesto predhodno obvezne latinščine dovolil tudi uporabo domačega jezika. Koncilski odloki vsebujejo štiri konsti-tucije (o liturgiji, Cerkvi, Božjem razodetju in Cerkvi v sedanjem svetu), devet odlokov (o sredstvih družbenega obveščanja, ekumenizmu, vzhodnih Cerkvah, pastirski službi škofov, redovnikih, duhovniški vzgoji, laiškem apostolatu, misijonski dejavnosti Cerkve, službi in življenju duhovnikov) in tri izjave (o krščanski vzgoji, nekrščan-skih verstvih in o verski svobodi). Srečanje prireja združenje Forum Cultura v sodelovanju s Kulturnim domom.
14
1 4 Sreda, 14. oktobra 2012
GORIŠKI PROSTOR
		/
gorica - SSk gosti podpredsednika Evropske svobodne zveze - EFA
Težave Slovencev naj ponese v Bruselj
Za Posthumusa danes in jutri niz srečanj na Tržaškem
Sinoči se je Posthumus srečal z goriškim delom SSk; z leve Bandelj, Čavdek, Posthumus, Černičeva in Korišičeva
bumbaca
doberdob - Danes odprtje razstave
Palčičeva Ikaria v Modra's galeriji
V Modra's galeriji na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo likovnih del tržaškega likovnega umetnika Klav-dija Palčiča z naslovom Ikaria.
»Palčičeva umetnost ni le evokativna, še manj pripovedna: je umetnost, v kateri abstraktna in figurativna govorica tekmujeta za prevlado v izražanju, ki pa ostaja v dialektičnem prekrivanju potez, risbe in barv vedno in namenoma nedorečena,« je zapisala umetnostna kritičarka Franca Marri na zgibanki, ki so jo izdali za današnje odprtje Palčičeve razstave v Doberdobu. Likovna dela tržaškega umetnika si bo v Mo-
dra's galeriji mogoče ogledati do 11. novembra; razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 19. uro ter ob praznikih med 10. in 12. uro.
Podpredsednik Evropske svobodne zveze (EFA - Europan Free Alliance) Sybren Posthumus je včeraj začel svoj tridnevni obisk na Goriškem in Tržaškem, kjer ga gosti stranka Slovenska skupnost. Med obiskom se bo visoki predstavnik EFA, ki je član ožjega vodstva organizacije, soočil s problemom reforme krajevnih javnih uprav in posledic na predstavništvo slovenske manjšine v izvoljenih organih. Zveza EFA (European Free Allinace) vključuje politične stranke in avtonomistična gibanja evropskih narodnih in jezikovnih manjšin. Glavni urad zveze je v Bruslju, od koder vodi EFA svoje delovanje in skrbi za koordinacijo sedmih izvoljenih evorpskih poslancev.
Sinoči se je Posthumus srečal z goriškim delom SSk, z goriškimi občinskimi svetniki in podpredsednico pokrajine Maro Černic na goriškem sedežu stranke. Gostitelji so predstavniku zveze EFA spregovorili o ukinitvi rajonskih svetov v Gorici in o prizivu na deželno upravno sodišče, ki ga je vložila Slovenska skupnost. Po goriškem srečanju so Posthumusa pospremili v Števerjan, kjer se je s krajevnimi upravitelji pogovarjal o prihodnosti malih občin in goratih območij, za katere so
svojčas skrbele gorske skupnosti.
Danes se bo Posthumus mudil v Trstu. Dopoldne se bo srečal s predsednikoma tržaške in goriške pokrajine Mario Tereso Basso Poropat in En-ricom Gherghetto, nato se bo odpravil na delovno kosilo z vodstvom Slovenske skupnosti. Popoldne bodo na vrsti srečanje na repentaborski občini z županom Markom Pisanijem in dolinsko županijo ter deželno predsednico SSk Fulvio Premolin, srečanje s Slovenskim stalnim gledališčem v Kulturnem domu v Trstu in nato še pogovor s predstavniki mladinske sekcije SSk v kmečkem turizmu Radovič v Šempolaju. Jutri bo Posthumus sklenil svoj obisk s srečanjem na občini Devin-Nabrežina in nato s krajevno sekcijo SSk. Posthumus se bo med današnjimi in jutrišnjimi srečanji s svojimi sogovorniki pogovarjal o vozlu predstavništva slovenske manjšine v izvoljenih telesih krajevnih uprav, o reformi pokrajin na podlagi t.i. zakona »spending rewiev« in težavah, s katerim se soočajo majhne občine, ki jim grozi združevanje v večje enote. Obenem bo obisk tudi priložnost, da se preko Posthumusa zveza EFA seznani s finančnimi težavami, ki pestijo slovenske organizacije, ustanove in društva.
šempeter - Za obdobje 2014 - 2020
Pripravljajo strategijo
Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs pozvala Goriško statistično regijo, naj pripravi regionalni razvojni program
V Šempetru pri Gorici se je včeraj mudila državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs. V okviru obiska Goriške regije se je sestala s predstavniki lokalnih skupnosti, regionalnih agencij, gospodarstveniki in nevladnimi organizacijami. Omenjeno ministrstvo namreč pripravlja novo strategijo razvoja Slovenije za obdobje med letoma 2014 in 2020 ter izvedbeni dokument program državnih razvojnih prioritet in investicij. »Vsem akterjem v regiji želimo predstaviti, katere aktivnosti smo doslej izvedli na državni ravni, zbuditi želimo razpravo o razvojnih možnostih, hkrati pa želimo slišati, kakšne so potrebe v regiji,« je povedala sekretarka.
»Ključno je namreč, da lokalne skupnosti in drugi akterji sodelujejo že v fazi priprave programskih dokumentov, ne pa šele takrat, ko bodo ti že spisani. S strani Bruslja v tem trenutku nimamo še niti finančnega okvira za Slovenijo, pričakujemo ga
Monika Kirbiš Rojs
v začetku novembra. Znano pa je že, da bo za Slovenjo na razpolago manj sredstev kot jih je bilo v tem programskem obdobju, to pa zato, ker se ta sredstva na evropskem nivoju
znižujejo, pritiski zahodnih držav članic na znižanje teh sredstev so namreč nenormalni. To pa zato, ker one več vplačujejo v evropski proračun kot iz njega dobivajo in tudi niso več v teh časih pripravljene podpirati manj razvitih držav,« je pojasnila Kir-biš Rojsova, ki je na srečanju v Šempetru povedala, da bodo morale slovenske statistične regije pripraviti regionalne razvojne programe, ki jih bodo koordinirale Regionalne razvojne agencije. Predstavnikom regije je svetovala, naj, kjer je to mogoče, opredelijo posebne cilje, ki izhajajo iz njihovih
nova gorica - Supernova bogatejša za dodatnih 4000 kvadratnih metrov trgovin
Prvi kupci v nakupovalnem parku
Investitorje čaka še obnova spomeniško zaščitene železničarske remize, za kar se še dogovarjajo z novogoriško občino
Nakupovalno središče na Majskih poljanah je z včerajšnjim odprtjem Supernovi-nega nakupovalnega parka dobilo skoraj že končno podobo. Investitorje čaka še obnova spomeniško zaščitene železničarske remize, to pa se bo po besedah predstavnika skupine Supernova Kristijana Flegarja zgodilo takoj, ko se bo z novogoriško mestno občino dogovorila o vsebinah v njej. »Mi smo pripravljeni, takoj, ko sklenemo ta dogovor, bo tudi ta del izpeljan,« zagotavlja Flegar.
Zaveza investitorjev je tudi ureditev prometne infrastrukture, kar vključuje izgradnjo dveh krožišč na vstopu oziroma izstopu v center ter ureditev pločnikov in kolesarskih poti. Flegar napoveduje, da bodo ureditev infrastrukture izvajali sočasno z obnovo remize, oboje pa naj bi se po sedanjih načrtih začelo prihodnje leto. »Žal smo doslej morali graditi po fazah, začenši z Obijem v letu 2009, nato je sledilo odprtje nakupovalnega centra Supernova, danes smo priča odprtju nakupovalnega parka. Zgodba pa bo v celoti zaključena šele tedaj, ko bo obnovljena še remiza in urejena infrastruktura. Kupci si želijo celotno zgodbo,« meni sogovornik.
Sedem novih lokalov, ki skupaj obsegajo dodatnih 4.000 kvadratnih metrov nakupovalnih površin, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ni bilo težko napolniti z novimi najemniki. Pogodbe z njimi so bile podpisane že ob gradnji nakupovalnega centra Supernova, dodaja Flegar. Z včerajšnjo otvoritvijo nakupovalnega parka so se obstoječim pridružile še naslednje trgovine: Baby Center, Kik, NKD, Mana, Tedi in Mr. Pet, z decembrom pa prihaja še pohištvena trgovina JYSK. Skupaj z včeraj odprtim nakupovalnim parkom, do katerega se dostopa neposredno z ulice, ima nakupovalno središče z Obijem in Super-novo vred več kot 20.000 kvadratnih metrov površin. Četrtina kupcev, ki so posegali po dosedanji ponudbi, je bila iz Italije. Supernova je sicer prisotna v desetih slovenskih krajih, kjer upravlja 14 prodajnih objektov.
Slavnostno otvoritev nakupovalnega parka Supernova Nova Gorica sta s prerezom traku obeležila mestni svetnik Miran Mullner in direktor m2 Centermanage-menta Franz Brunner. (km)
Odprtje nakupovalnega parka
foto k.m.
regionalnih razvojnih potencialov. Glede na svoje naravnogeografske značilnosti ima Goriška regija po mnenju državne sekretarke izjemen potencial za nadaljnji razvoj, ne le na področju turizma in razvoja podeželja, temveč tudi na področju tehnološkega in trajnostnega razvoja ter socialne kohezije. Ob tem je poudarila pomen t. i. razvojne specializacije regij in dejala, da je usmeritev države v prihodnjem programskem obdobju predvsem financiranje regijskih projektov. Predlagala je, da jih regija na osnovi regionalnih razvojnih potencialov čim prej identificira.
»Evropska unija nam je sicer dala 11 prioritet, na katere naj bi se osredotočila vsaka članica, pri čemer bo morala vsaka država izbrati tri do štiri. Na ministrstvu bomo vladi predlagali, da se 50 odstotkov evropske pogače nameni za razvoj gospodarstva, preostanek pa v trajnostno rabo energije, samooskrbo s hrano, vlaganje v lesno industrijo,« pojasnjuje sekretarka, ki je predstavnikom regije spregovorila tudi o ključnih novostih v izvajanju kohezij-ske politike 2014-2020, kjer bo Slovenija razdeljena na dve kohezijski regiji - Vzhodno in Zahodno. To za Goriško, ki je znotraj Zahodne kohezijske regije, prinese manjši delež pokritosti investicij s strani Evropske unije, doslej je bil ta 85-odstoten. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo konkretne vsebinske usmeritve Evropske komisije pričakuje v prihodnjih tednih, v kratkem pa bo znan tudi okvir sredstev, ki ga lahko pričakuje Slovenija za omenjeno obdobje.
»Srečanje je zelo dobrodošlo,« je ocenil Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske. »Še vedno pa smo zainteresirani, da bi naša regija ostala na 85-odstotni pokritosti z evropskimi sredstvi. To bo verjetno težko, a se bomo skušali boriti. Poskušali bomo pripraviti take projekte, ki bodo spadali med prioritete, določene s strani vlade in EU. Želimo pa si predvsem razvoja na področju visokih tehnologij, zaposlovanja mladih, gospodarstva,« pravi Špacapan. »Že v prvi perspektivi 2007-2013 smo dokazali, da znamo denar kakovostno počrpati, pri tem smo bili najboljši med regijami. Postopek naj bo v bodoče čim bolj jasen, da bomo vedeli, kako pripraviti dokumentacijo. Ključno pa je, da smo župani vseh trinajstih občin med seboj maksimalno dobro sodelovali, kar je pravi recept za črpanje evropskih sredstev,« pristavlja Andrej Maffi, predsednik Sveta regije. (km)
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 28. oktobra 2012	457 1
/
Na parkirišču pri Rdeči hiši bo od danes do nedelje, 28. oktobra, potekala tretja motoristična prireditev Mo-torXmas. Na ogled bodo dirkalni avtomobili in gokarti, na voljo bodo lekcije varne vožnje, ki se bodo danes začele ob 14. uri, jutri pa ob 9. uri. Višek prireditve bo v nedeljo ob 12.30, ko se bo parkirišče spremenilo v dirkališče, na katerem se bodo pomerili avtomobili raznih vrst.
Zbirajo podpise
Na Goriškem se nadaljuje zbiranje podpisov za referendume, s katerimi se bodo državljani lahko izrazili o pomembnih vprašanjih, ki so povezani z delavskimi pravicami, pokojninami in privilegiji politikov. Goriški krožek SKP bo podpise zbiral danes dopoldne pred trgovino Komauli pri pevm-skem mostu, jutri pa pred pokrito tržnico v Gorici in pred Verdijevim gledališčem. S prvim referendumom želijo odpraviti spremembe 18. člena statuta o pravicah delavcev, s katerim je ministrica Elsa Fornero predvidela »prožnejše odpuste«, z drugim pa 8. člen zadnjega Berlusconijevega finančnega manevra, na podlagi katerega imajo delodajalci pravico, da ne upoštevajo določil kolektivnih delovnih pogodb. S tretjim in četrtim referendumom, pojasnjuje SKP, želijo izbrisati zadnjo pokojninsko reformo, zadnja dva referenduma pa sta povezana z dnevnicami parlamentarcev in javnim financiranjem strank. SKP bo jutri popoldne zbirala podpise tudi na Trgu republike v Tržiču.
Drevi »Evento palazzo«
Drevi ob 18.30 se bo pred zavodom Ip-sia v Tržiču začel niz dogodkov »Even-to Palazzo«, ki ga prirejajo ob priložnosti obnove šolske stavbe. Drevi napovedujejo video spektakel »Light show«, predstavitev knjige »Mister sei miliardi« in glasbeno zabavo z DJ-jem.
Kosič v Ljubljani
Goriški umetnik Andrej Kosič bo danes ob 15. uri odprl razstavo svoji likovnih del v prostorih CGS-a v Brnči-čevi ulici v Ljubljani.
Ježeve fotografije
Drevi ob 19. uri bo na gradu Dobrovo v Goriških Brdih odprtje fotografske razstave Čar Evrope avtorja Dušana Ježa. Dogodek prireja Goriški muzej.(km)
Verlakova razstavlja
V novogoriški Mestni galeriji bo danes ob 20. uri odprtje fotografske razstave Tanje Verlak: Polnoč v Mumbaju. Umetnico bo predstavil likovni kritik Brane Kovič. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.45 -22.10 »Le belve«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.00 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cicogna«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Habemus pa-
pam« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Le belve«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Viva l'Italia«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.30 - 21.30 »Alla ri-cerca di Nemo« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Ču-šin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
AMATERSKA GLEDALIŠKA REVIJA v tržaškem narečju »L'armonia a Mon-falcone« v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču ob 16. uri: v nedeljo, 28. oktobra, »Trieste variete« (Alessio Colautti), nastopa gledališka skupina Compagnia de lArmonia; predprodaja vstopnic pri krožku AC-LI Giovanni XXIII - San Nicolo v Tržiču (Ul. 1. Maggio 84) ob petkih in sobotah med 16. in 17. uro in eno uro pred predstavo.
GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici
v	soboto, 27. oktobra, ob 20.30 »Non ti pago« (Eduardo de Filippo), nastopa gledališka skupina Masaniello iz Turina; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v ponedeljek, 29. oktobra, ob 20.45 otvoritvena predstava »Sulle mie corde«, nastopa Neri Marcore (»Glasba in balet«). V ponedeljek, 5. novembra, ob 20.45 »Kaj je resnica - Cosi e (se
vi	pare)« (Luigi Pirandell0), nastopajo Giuliana Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio (»Proza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno produkcijo Tik Tak teatra iz Gorice v režiji Roberta Cotiča z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt in Nadja Šuligoj. Na sporedu bo tudi projekcija prvega igralnega filma v produkciji Komigo in AVP-S Nova Gorica »Ko mačke ni doma, miši plešejo« v režiji in scenografiji Ivana Sak-side in Marina Marsiča.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 30. in 31. oktobra »Maldobrie« (Lino Carpinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariella Reggio in Gian-franco Saletta: informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 27. oktobra, »Canzoncine alte cosi«, Stilema/Unoteatro; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
fi Razstave
V	BARU »HIC« v Ul. Don Bosco 165 v Gorici bo danes, 26. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave goriškega umetnika Maria Marchiorija v organizaciji združenja Amici-Arte-Felice; na ogled bo do 25. novembra.
V	LOKALU CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču bo v soboto, 27. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave Vladimirja Dijusta z naslovom »Sensazioni... emozioni di co-lore«. Umetnika bo predstavila Cristina Visintini; na ogled bo do 8. novembra.
V	UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v soboto, 27. oktobra, ob 17.30 odprtje razstave modelov vlakcev združenja ATR (Amici Trasporto su Rotaia). V soboto, 3. novembra, ob 17. uri bo predavanje na temo železnic; na ogled bo do 4. novembra, ob delavnikih 15.30-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 9.30-12.30, 15.30-19.00, ob sredah zaprto; informacije po tel.
333-6205252 (Patrizio Venier), ve-nierpatrizio@gmail.com.
KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: danes, 26. oktobra, ob 20.45 recital pianista Roberta Cappella; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« danes, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle.
MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-le-tnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica.
H Šolske vesti
TEČAJ POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA ODRASLE - NATAKAR: na Ad for-mandumu v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, od teh dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izobraževanje je namenjeno brezposelnim osebam z dopolnjenim 18. letom in bivališčem v deželi FJK. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Informacije nudi Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org.
S Izleti
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vin-cenza).
3. POHOD SEDMIH ČUDES bo v nedeljo, 28. oktobra, v organizaciji KD Danica z zbirališčem v KŠC na Vrhu med 8.30 in 9.30. Ob ogledu nove zgodovinske poti Brestovca, parka ob Ru-bijskem gradu in še kaj, se bodo udeleženci lahko razvedrili z žlahtno kapljico v kleti Rubijski grad in s toplim obrokom na sedežu društva.
ZDRUŽENJE ACCIPITER prireja vodeni izlet v odkrivanju Prelostnega jezera v nedeljo, 28. oktobra, ob 9.30; zbirališče pri centru Konver, informacije po tel. 333-7278407.
ZDRUŽENJE JULIAEST prireja ob prireditvi »Okusi Krasa 2012« vodeni izlet, ki ga bo vodil Silvo Stok v odkrivanju pesnika Ungarettija v nedeljo, 28. oktobra. Ob 9.30 bo zbirališče na parkirišču vinske kleti Castelvecchio v Zagraju, informacije na www.carso-isonzo.net ali po tel. 388-6557425.
KRUT vabi na 4-dnevni izlet od 6. do. 9. decembra v Budimpešto na ogled božičnih sejmov, s spoznavanjem mesta in okolice z gradovi in zgodovin-sko-arhitekturnimi zanimivostmi; informacije in prijave v uradu na Kor-zu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ali na sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
Ü] Obvestila
HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjal-
nega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com.
V	PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo v nedeljo, 28. oktobra, med 10. in 17. uro pobuda »Veliki bazar v parku«; gre za izmenjavo predmetov, idej, čustev talentov, časa... ob glasbeni spremljavi vsakogar, ki bo ob tržnici brez denarja želel kaj zaigrati; vstop prost.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno mar-tinovanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.).
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
sporoča, da je Evropska svobodna zveza (»European Free Alliance«) objavila razpis za šestmesečno (15. december 2012 - 15. maj 2013) delovno izkušnjo v njenem glavnem uradu v Bruslju. Ponuda velja za mlade, po možnosti od 18. do 27. leta starosti, ki bi si radi pridobili pomembno izkušnjo v Evropskem parlamentu ter v spoznavanju političnega dela, ki poteka v sklopu Evropske Unije. Zainteresirani kandidati morajo na glavni urad EFA posredovati življenjepis in priporočilo članice Evropske svobodne zveze, v našem primeru je to SSk. Rok za predložitev kandidatur zapade 5. novembra 2012. Kdor želi več informacij ali želi vložiti svojo kandidaturo, naj čimprej piše na elektronski naslov SSk, info@slovenskaskup-nost.org.
AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na
Peči.
KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patricija).
MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079).
S Poslovni oglasi
SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-
LETA, PELETI 23Q€/TONA
Gorica +30km prevoz gratis.
+38631770410,
3342200566
S Mali oglasi
PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505.
PRODAJAM droben krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383.
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
0 Prireditve
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJI
sporoča, da bo polagal vence na Goriškem v četrtek, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu na pokopališču in nato pri spomeniku ter ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču pri grobnicah padlim borcem in na grobu Lojzeta Bratuža.
V	LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Diega Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar.
SREČANJE Z AVTORJEM V RON-KAH: danes, 26. oktobra, ob 18. uri bo na sedežu kulturnega društva Jadro v Ronkah (Romjan, ul. Sei Busi 2) srečanje z bosansko pisateljico Eniso Bukvic, ki bo predstavila svojo zadnjo knjigo »Io, noi, le altre« (Jaz, mi in druge - Ženske v prepo-
rodu Bosne, Hercegovine, Istre in Italije). Srečanje prirejajo kulturno društvo Jadro iz Ronk, kulturno društvo Tržič in Kulturni dom v Gorici; vstop prost.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 26. oktobra, ob 18. uri Gianni Spizzo predstavil svojo knjigo »Tsunami«.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da As-coltare - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 26. oktobra, ob 18. uri srečanje z Natašo Cvijanovic, ki bo predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«, povezovala bo novinarka Margherita Reguitti; informacije po tel. 0481 477205, www.comune-ronchi.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bra-tuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo spominske svečanosti v četrtek, 1. novembra, potekale s polaganjem vencev pri spomenikih: ob 9.45 na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah, ob 11.20 na Peči in ob 11.40 v Rupi.
SEKCIJA VZPI-ANPI IN PD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v NOB v Podgori v četrtek, 1. novembra, ob 10. uri. Na programu pozdrav in kratek priložnostni govor, polaganje vencev borčevskih organizacij in krajevnega društva ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore.
VZPI-ANPI IZ ŠTANDREŽA IN KD OTON ŽUPANČIČ prirejata svečanost v četrtek, 1. novembra, ob 10.30 v kulturnem domu Andreja Budala in pred spomenikom NOB v Štandrežu. Pela bo vokalna skupina Sraka, govor bo imel Marino Marsič.
ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev
I.	novembra potekalo ob 11.15 pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah.
»ASBESTOS - STVARNOST, KI NE POZNA MEJA« je naslov posveta, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, v Kulturnem domu v Gorici. Zaradi organizacijskih razlogov nujna potrditev prisotnosti, informacije in prijave od ponedeljka do petka 9.00-14.00 po tel. 0481-45138, as-bestosfvg@metarte.org, www.asbe-stosfvg.org.
KRUT vabi na sklop srečanj »Razgi-bajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do
II.	ure na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481-530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040-360072 (prisarna v Trstu).
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.30, Giuseppe Ci-bau iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Achille Plai na pokopališču; 11.00, Giuseppa Papa iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 12.15, Roberto Trevisan v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
DANES V KRMINU: 14.00, Luisa Koster vd. Terpin iz bolnišnice v kapelo samostana Rosa Mistica in na pokopališče.
DANES V VILEŠU: 11.00, Rosina Rodaro vd. De Corte (iz Trsta) v cerkvi v Vilešu in na pokopališču v kraju Villa Vicentina.
1 6 Petek, 26. oktobra 2012

APrimorski
r	dnevnik
nogomet - 3. krog v evropski ligi
Točka Maribora s Tottenhamom Videmčani razočarali v Bernu
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Nogometaši Maribora so v tekmi 3. kroga evropske lige (skupina J) igrali neodločeno 1:1 (1:0) z londonskim Tottenhamom. Za Maribor je gol v 42. minuti dosegel Robert Berič, izenačil je Gylfi Sigurdsson (58).
Včerajšnji obračun s Tottehamom so mnogi označili kar za tekmo sezone v mariborskem Ljudskem vrtu. Ugledni tekmec je v goste k slovenskim prvakom prišel v času, ko so bili ti opogumljeni z dobrimi nastopi v Evropi (zmaga proti Panathinaikosu in tesen poraz proti Laziu), na domači sceni pa so se utrdili v vodstvu po zmagi v derbiju proti Olimpiji. London-čanom ni šlo tako dobro, začetek v evropski ligi je bil celo slabši kot mariborski (z dvema remijema), izgubili pa so tudi zadnji ligaški obračun s Chelseajem. A vseeno so nogometaši Tottenhama (na posnetku je zračni dvoboj med Kyleom Naughtonom in Agi-mom Ibraimijem) prišli v Slovenijo kot favoriti, domači pa so pred dvobojem drzno napovedali, da ne bo-
do že vnaprej izobešali bele zastave. Na koncu sta si ekipi točke razdelili, za Maribor je bila že četrta v tej evropski sezoni, Tottenham pa ima zdaj tri remije.
V isti skupini je Lazio v Atenah zapravil priložnost, da bi se z zmago oddaljil od zasledovalcev. Po dobri igri in vodstvu po prvem polčasu, ki ga je Rimljanom z avtogolom podaril Seratidis, ki je žogo dobil od svojega vratarja. Bil je popolnoma prost, toda namesto, da bi se podal proti polovici igrišča, je žogo ne da bi pogledal, vrnil nazaj, kjer pa ni bilo nikogar in žoga se je počasi skotalila v prazna vrta. Panahinaikos je v drugem delu imel pobudo, izenačil pa je v zadnji minuti Toche.
SKUPINA J: Panathinaikos - Lazio 1:1, Maribor - Tottenham 1:1; VRSTNI RED: Lazio 5, Maribor 4, Tottenham 3, Panathinaikos 2.
Po podvigu v Liverpoolu pred tremi tedni je Udi-nese sinoči padel na na papirju najlažjem izpitu. V Bernu je proti Young Boysom, ki so prvi dve tekmi glad-
ko izgubili, doživel prepričljiv poraz s 3:1, eksekutor Videmčanov pa je bil Brazilec Bobadillo, ki je dosegel vse tri gole. Prvič je bil uspešen že v 4. minuti, nato pa še v 72. in 81. minuti, ko je uspešno izvedel še enajstmetrovko. Častni zadetek za Udinese je v 74. minuti dosegel Coda.
SKUPINA A: Liverpool - Anži 1:0, Young Boys - Udinese 3:1; VRSTNI RED:Liverpool 6, Anži in Udi-nese 4, Y. Boys 3.
Svojo drugo zmago v evropski ligi je dosegel Inter, ki je odpor Partizana strl šele dve minuti pred koncem tekme, ko je Palacio z glavo premagal beograjskega vratarja Petroviča. Za zmago Interja ima največ zaslug slovenski vratar Samir Handanovič, ki je pred zmagovitim zadetkom Palacia čudežno rešil Interjeva vrata po strelu najnevarnejšega Partizanovega igralca Lazarja Markoviča.
Spet pa je razočaral Napoli, ki je v Ukrajini izgubil proti Dnipru s 3:1.
košarka - Intervju z bivšim kapetanom Uniona Olimpije Goranom Jagodnikom
Brez Olimpije ni kvalitete
Goran Jagodnik, bivši slovenski re-prezentant in kapetan Union Olimpije, ta-čas še nima svojega kluba. 38-letni Koprčan, ki je igral tudi v Turčiji, Rusiji, Italiji, Srbiji, na Poljskem, Hrvaškem in Češkem, pa na klic ne čaka križem rok. Čeprav nekoliko nenavadno, pa vendar, je sezono začel s člansko ekipo Brega, kjer je treniral mesec dni vse do poškodbe kolena. Na treninge dolinskega kluba ga je povabil bivši soigralec Klemen Kladnik, tačas trener dolinske ekipe: »Skratka, šlo je za obojestransko pomoč. Moj prihod je omogočil višjo kvaliteto treninga, Breg pa mi je ponudil kraj, kjer sem lahko treniral.«
Za bivškega reprezentanta in igralca vašega kova je bil nivo deželne lige najbrž prenizek. Zakaj ste kljub temu prišli k Bregu?
Klemen je bil prvi, ki je izrazil to željo. Po začetni neodločenosti sem se jim le pridružil in se hitro ujel s fanti. Iz dneva v dan je bilo prijetneje.
Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste stopili v zamejski klub?
Prijetno je, ko prideš v klub, kjer so ljudje tam zato, ker jim je košarka všeč in ker živijo zanjo, ne pa zato, ker tam morajo biti, kot se navadno dogaja v profesionalnih klubih.
Ali ste že prej poznali kakega zamejskega igralca?
Poznal sem samo Jana Budina; spomnim se, ko je igral pri Stefanelu in potem v Sežani, pa tudi na mladinskih prvenstvih sva se včasih srečala, ko je igral z Jadranom, jaz pa s Koprom.
Poznate torej tudi Jadran?
Vem, da je tam deloval Janez Drva-rič, pa tudi gospod Brumen. Oni so me seznanili o tem, pa tudi po medijih spremljam, kaj se dogaja.
Čeprav so nekaj časa pri Begu po-tihoma upali, da boste okrepili Breg, ste se na koncu odločili, da pravo ponudbo počakate doma, brez ekipe. Ali ste jo zdaj že prejeli?
Zaenkrat konkretne ponudbe še nisem prejel, nekaj pa se je začelo premikati v Italiji. Vsekakor pa je zdaj prioriteta saniranje poškodbe.
Ste morda prejeli tudi ponudbo tržaškega drugoligaša AcegasAps?
Ker so imeli že popolno postavo, s Trstom v začetku letošnje sezone ni prišlo do nadaljnjih pogovorov.
Ko pa bi vas zdaj poklicali, bi se jim pridružili? Pravkar se je poškodoval center Brown.
Ponudbo bi sprejel, o tem ne bi veliko razmišljal; med drugim je tudi blizu doma.
Iz Trsta preidimo v Slovenijo. Kako ocenjujete slovensko košarkarsko sceno?
Ob Krki in Olimpiji izstopa morda še Helios, ostali pa zaostajajo. Največ težav je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev,
* »V
Goran Jagodnik je zbral kar 75 uradnih nastopov s slovensko reprezentanco, s čimer je na vrhu izenačen z Jako Lakovičem.
Nastopil je na petih evropskih prvenstvih, nazadnje leta 2009 na Poljskem, ko je Slovenija osvojila 4. mesto. Leta 2010 je bil izbran tudi za najkoristnejšega igralca evrolige v oktobru
kroma
obenem pa se mladi igralci ne razvijajo tako, ko bi morali. Trenirajo premalo, saj ob igranju študirajo ali pa delajo. Če pa ne treniraš dvakrat dnevno, se to na dolgi rok pozna. Skratka, razen treh klubov, položaj ni rožnat.
Je bilo v preteklosti veliko bolje?
Seveda, po osamosvojitvi je vsak od desetih klubov združeval po deset profesionalcev. Liga je bila torej profesionalna, zdaj pa je razen izjem bolj na amaterskem nivoju.
V enem izmed vaših intervjujev ste pojasnili, da se mladi lahko razvijajo ob prisotnosti kvalitetnih tujcev.
Mislil sem na to, da bi bilo bolje, ko bi pripeljali enega dobrega kot pa tri povprečne tuje igralce. Kvalitetni igralec lahko uči mlade, kar sem izkoristil tudi sam. Danes pa so domači igralci večkrat boljši od tujcev, zato se sprašujem, zakaj prihajajo tujci.
Omenili ste tri vodilne klube. Union Olimpija torej ni več edini vodilni klub?
Olimpija je Olimpija in bo vedno prvi slovenski klub, pa čeprav v zadnjih treh sezonah v Sloveniji ni izstopala. Medijsko je še vedno najbolj zanimiva. Brez dobre Olimpije je namreč slovenska košarka nekvalitetna. Verjamem, da če bo Olimpija uspešna, bodo tudi ostali napredovali.
Zakaj tako razmišljate?
Ko si daleč najboljši, vsi delajo boljše, ker čisto vsak hoče s tabo tekmovati. Tako je z Olimpijo in tako je tudi v Italiji: Siena je daleč pred vsemi, ampak vsi hočejo tekmovati z njo. Ko igraš proti takim eki-
! J
v
pam, navadno nimaš kaj izgubiti, na tekmah pa lahko veliko pridobiš.
Olimpija je obenem od vedno zgled za druge, res pa je, da ima zadnja leta finančne težave. To jo vodi k temu, da se ekipa v teku sezone popolnoma spremeni .
Nima torej dolgoročnega načrta? Finančno so zelo odvisni od državnih podjetij, tako da je vse odvisno, kdo je na oblasti. Krka pa nasprotno ima za sabo močno podjetje, vložki sicer niso taki
kot v Ljubljani, ampak to, kar se zmeniš, to velja. Ne razmišljajo torej, ali bo plača ali je ne bo, ampak izključno o igri.
Še lani ste bili kapetan Uniona Olimpije. Vas je začetek sezone bivšega kluba presenetil?
Presenetile so me zmage v Cantuju, pa tudi nekatere v Jadranski ligi, ko niso bili favoriti. Igrajo dopadljivo košarko, zato bi jih pohvalil.
Koliko se tu pozna delo trenerja Fi-lipovskega?
Z njim se trenira res veliko, več kot v nekaterih drugih klubih, zato je morda začetek sezone dober. Tako je bilo tudi lani: na začetku smo bili uspešni, konec sezone pa ni bil najboljši. Celo sezono takega ritma treningov namreč ni mogoče obdržati, res pa je, da je letos ekipa mlada, zato pustimo se presenetiti. Morda jih bodo začetne zmage ponesli še do drugih uspehov.
Leta 1997 je Union Olimpiji uspelo igrati v finalu četverice v evroligi. Ali se to lahko ponovi?
Kratkoročno gotovo ne, morda ko bomo imeli spet generacijo dobrih igralcev. Vse pa bo povezano s finančnimi sredstvi: pri Olimpiji bodo težko zadržali Ba-lažiča, njegovo mesto pa bodo težko zapolnili z enako kvalitetnim igralcem.
Naslednje leto bo Slovenija gostila EP. Nekateri napovedujejo, da bo to zadnja priložnost za kolajno. Se strinjate?
Če bodo popolni, so možnosti velike. Izkoristiti bodo morali tudi domače igrišče. Res pa je, da verjetno po tej generaciji nekaj časa ne bo take reprezentance.
Veronika Sossa
Nadala ne bo niti v Parizu
MADRID - Španski teniški zvezdnik Rafael Nadal, ki že vse od junija ne igra, je včeraj zaradi poškodbe levega kolena odpovedal tudi nastopa na turnirju ATP v Parizu prihodnji teden ter na sklepnem mastersu sezone v Londonu (5. - 12. november).
Ovinek Stoner
PHILLIP ISLAND - Avstralski mo-tociklist Casey Stoner (Honda) se bo po koncu letošnje sezone poslovil od aktivnega »jezdenja jeklenih konjičkov«, dvakratnega svetovnega prvaka v elitnem razredu motoGP pa so včeraj razveselili prireditelji dirke za VN Avstralije, saj so enega od ovinkov na dirkališču na Phillip Islandu poimenovali kar po njem.
Poraz Milana, danes Olimpija
MILAN - EA Armani Jeans Milano je sinoči izgubil s Cajo Laborai s 85:95. Union Olimpija pa bo danes doma gostila Panathinaikos (ob 20.30). ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: Trentino - Crena zvezda Beograd 3:0 (25:18, 25:17, 25:20)
Pipan v Makedoniji
SKOPJE - Nekdanji selektor slovenske košarkarske reprezentance Aleš Pipan je postal novi trener jadranskega ligaša MZT Skopje. Pipan je tudi selektor poljske reprezentance.
Najboljši je Hirscher
SOLDEN - Dobitnik priznanja Sergea Langa za najboljšega alpskega smučarja leta 2012 je Avstrijec Marcel Hirscher, ki je v minuli sezoni dobil veliki kristalni globus. Boljši je bil od Švicarja Beata Feuza, Didierja Cuchea in Američanke Lindsey Vonn.
kolesarstvo - Pri Skyju
Zaradi dopinga odstopil trener Wigginsa
LONDON - Trener britanskega kolesarskega moštva Sky, Američan Bobby Julich, je moral danes odstopiti s položaja, potem ko je priznal, da si je v času aktivne kolesarske kariere pomagal s prepovedanimi sredstvi, so včeraj potrdili pri Skyu. V odmevih na afero Lancea Armstronga je ekipa, za katero pedala vrti tudi zmagovalec zadnjega Tour de Francea Bradley Wiggins, potrdila ničelno toleranco do dopinga in zaprosila tako kolesarje kot vse osebje, ki z moštvom sodeluje, naj podpišejo izjavo, da v preteklosti nikoli niso bili na noben način vpleteni v doping.
Ta izjava je Julicha, ki ekipo kot trener vodi zadnje dve leti, prisilila k odstopu, potem ko je razkril, da je v poznih devetdesetih letih minulega stoletja zavestno jemal prepovedana sredstva in si na nedovoljen način pomagal do boljših izidov. Priznal je, da je med avgustom 1996 in julijem 1998 zavestno jemal krvni doping Epo.
nogomet - Novost na klopi
Maurizio Costantini vendarle pri Triestini
Takoj po odstopu Fabia Sambaldija se je šušljalo, da bo novi trener Triestine Maurizio Costantini, ki je včeraj dobil tudi uradni pečat. Gre za v Trstu dobro znani obraz, saj je 50-letni trener iz San Donaja di Piave skoradja pravi Tržačan. Costantini je namreč glavnino svoje nogometne kariere kot igralec preživel v Trstu. Za Triestino je med letoma 1981 in 1991 zbral 309 nastopov in dosegel 5 golov, v Trstu pa si je eno sezono služil kruh tudi kot trener, saj je Triestino vodil v nesrečni sezoni 1999/2000, ki se je zaključila proti Vis Pesaru z neuspešnim naskakovanjem C1-li-ge v končnici za napredovanje. Tudi v naslednjih sezonah se je večkrat govorilo o možnem Costantinijevem povratku na klop Triestine, vendar smo na ta povratek morali počakati vse do včeraj, ko je nekdanji branilec le sprejel ponudbo uprave nove Trie-stine. Vodstvo kluba mu zaupa in torej lahko izboljšala stanje v ekipi, ki je doslej v elitni ligi nekoliko razočarala in zaostaja že sedem točk za vodilnim UFM iz Tržiča. Costantini je včeraj že vodil prv trening, jutri pa ga bodo tudi uradno predstavili. (I.F.)
/
ŠPORT
Petek, 26. oktobra 2012
17
NOGOMET - Kras proti Esteju že jutri v Repnu ob 15. uri
V novi podobi
Z drugačno postavitvijo do boljše obrambe in učinkovitejšega napada
Priznajmo si. Uvodni del prvenstva nogometašev Krasa je za njegove navijače in našo športno javnost veliko razočaranje. Opremljeni z izkušnjami izpred dveh let smo vsi mislili, da bodo letos najbrž v ligi uspešnejši. Žal doslej ni bilo tako. Vendar pozor! Pred dvema letoma je Kras po sedmih krogih, kolikor so jih že odigrali tudi letos, imel na lestvici samo tri točke. Res je izgubil enkrat manj kot letos, toda niti enkrat tedaj ni zmagal, letos pa že dvakrat. Ker štejejo zmage veliko več kot neodločeni izidi, se lahko re-penska ekipa kaj kmalu izvleče z dna lestvice. Seveda pa mora odslej nanizati kar lepo število zmag. Da zmagaš pa je treba doseči gol. Da jim to uspe v jutrišnji vnaprej igrani tekmi v Repnu proti Esteju (začetek ob 15. uri) in da hkrati bolje obvarujejo lastno mrežo, se bo trener Alejnikov, kot kaže, odločil za prenovljeno po-
stavitev. Obrambno vrsto naj bi spet sestavljali štirje igralci, v napadu pa bo v konici tokrat deloval Kneže-vič, Pizzini se bo pomaknil na bok, v vlogi polšpice pa bodo preizkusili novega prišleca, talentiranega Barreca. Ker se v moštvo vrača končno tudi Capalbo, naj bi bila ofenzivna moč Krasa znatno večja kot doslej.
Este je bil lani v drugi skupini D-lige celo na pragu napredovanja, saj je dolgo časa vodil, nato pristal na 2. mestu in izpadel v play-offu. Letos je moštvo morda oslabljeno, z 12 točkami (tri zmage, trije neodločeni izidi, trije porazi, razmerje v golih 15:12) pa zaseda mesto v sredini lestvice. Slabi pač ne bodo, kot (skoraj) vsi na tej ravni.
Dobra novica za Kras je tudi ta, da so s treningi spet začeli Colavetta, Grujič in Božič. V roku treh tednov naj bi bili vsi usposobljeni za nastop. (ak)
ALPSKO SMUČANJE - Tekmovalne ekipe Brdine, Devina, Mladine in SPDG že na delu
Nestrpno pričakujejo sneg
Približno 42 tekmovalcev iz naših klubov od desetega do približno osemnajstega leta bo letos nastopalo na uradnih deželnih tekmah FISI. Kot lani razvijajo pri nas tekmovalno dejavnost štirje od petih smučarskih klubov. Najštevilnejšo garnituro mladih ima tudi letos SK Devin: barve kluba bo na uradnih tekmah branilo približno 26 tekmovalcev (od 19 baby-jev in miškov se je sicer prvega dela sezone udeležilo od šest do sedem tekmovalcev), tekmovali bodo torej v vseh mladinskih kategorijah od babyjev do naraščaj-nikov. Čeprav so nekateri tekmovalci po lanski sezoni zamenjali klub, so se Devi-nu pridružili novi, tako da je število tekmovalcev v primerjavi z lani nespremenjeno. Pri Brdini prav tako razvijajo dejavnost v vseh mladinskih kategorijah, kjer pa trenerski kader dečkov in naraščajnikov tačas vodi tudi najmlajše, ki še nimajo trenerja. Tačas trenirajo štirje starejši in trije najmlajši. Mladina in SPDG pa imata po eno skupino: pri Mladini je osem babyjev in miškov, pri SPDG pa bo na uradnih tekmah tekmovalo pet mladincev.
V pripravljalnem obdobju vreme smučarjem ni bilo naklonjeno. Zaradi vročega poletja so morali izbirati bolj oddaljene ledeniške smučarske centre, kot sta Hin-tertux in Val Senales, saj na koroških ledenikih ni bilo snega. Zadovoljivo število smučarskih dni - od 16 do 18 dni - so tako od maja opravili samo starejši dečki in naraš-čajniki pri Devinu in Brdini, najmlajši pa so večinoma trenirali več kot polovico manj (5 dni). Oddaljenost smučišč je prav gotovo vplivala na to, pa tudi dejstvo - kot so povedali pri Mladini - da so bila edina odprta smučišča preobljudena, da bi lahko kvalitetno trenirali. Pri najmlajših so sicer izjema smučarji Brdine, ki so doslej opravili že več dni, saj so trenirali s starejšo ekipo. Obe ekipi Devina in pri Brdini sta v začetku sezone načrtovali približno 80 dni na snegu, pri Mladini pa približno 60, vendar so nekateri že napovedali, da bo zaradi slabega začetka program krajši. Pri SPDG, kjer je program veliko krajši, pa načrtujejo prvi trening šele v novembru.
KOŠARKA
Sila boljši od Jadrana
Jadran ZKB - Pallacanestro Trieste 51:56 (11:12, 23:22, 36:38)
Jadran: DellAnno, Peric 2, Coloni 2, Regent 6, Sardoč 3, Gelletti, Skabar, Kojanec 10, Ridolfi 13, Ušaj 5, Daneu 10, trener Lazarevski. Jadran se je tokrat pomeril z ekipo Pallacanetro Trieste, ki jo letos vodi bivši trener in igralec Brega Borut Sila. Zmagovalec dvoboja je bil mestni klub, ki je gostiteljem ušel v tretji če-trtni. V prvih dveh delih sta bili sicer ekipi zelo izenačeni, v drugem delu pa so Tržačani izkoristili številne izgubljene žoge jadranovcev in z meti z razdalje povedli za 10 točk. Kljub borbeni in požrtvovalni igri pa Jadran v zadnjih desetih minutah ni uspel nadoknaditi zaostanka.
Veronica Tence
kroma
NOGOMET
Od nedelje zimski urnik: žvižg ob 14.30
Od nedelje se bodo vse do konca zimske sezone nogometne tekme začele ob 14.30 (in ne več ob 15.30). Ob sobotah pa bo začetni sodniški ob 15.00.
Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je ta teden kaznovala od igralcev naših društev samo igralca Gaje Nikolasa Potleco: izključila ga je za en krog.
Sobotno nogometno pop-odlne pa bo med drugim popestrila tudi Mladost, ki bo v Doberdobu igrala priti Poggiu (15.00).
Mladina in ZSŠDI na demonstraciji Sport a ruota libera
Deželni zavod za športno promocijo in Šola športa deželnega olimpijskega odbora CONI organizirata danes, pod okriljem organizacije UISP, demonstracijo športnih veščin Sport a ruota libera (brezskrbni šport). Na zavodu za poklicno izobraževanje ENAIP in CIOFS na Istrski ulici 55 v Trstu bo Športno društvo Mladina, na pobudo ZSŠDI, ki je pridružen član CONI-ja, od 9. do 12. ure učence uvajalo v svet skirolla, v katerem je kriško društvo med vodilnimi v Italiji. Istočasno bo pod vodstvom drugih tržaških klubov potekala tudi demonstracija capoeire (brazilske veščine, ki združuje borbo, ples, igro, glasbo, akrobatiko), ameriškega nogometa, karateja, ekstremnega gorskega kolesarjenja, nordijske hoje in parkoura (telesna disciplina francoskega izvora).
Smučarji Brdine so na poletnih pripravah srečali tudi olimpijko Josefo Idem
Večinoma so se ekipe, ki že trenirajo, osredotočile na prosto smučanje, vadbo s postavitvami pa bodo začeli v kratkem. Predvsem pri najmlajših je vse-državna smučarska zvez poudarila pomembnost smučarske šole pred strogo tekmovalnostjo. Prav zato so se na vse-državnem nivoju odločili, da bosta letos za babyje in miške dve tekmi manj, kar pa ne bo prineslo nujno manjše obremenitve otrok. Nekateri trenerji so nam sicer že omenili, da bodo proste termine izkoristili za treninge, kar pa ni čisto v skladu s smernicami.
Čisto vsi smučarji pa že od zaključka sezone vzdržujejo fizično pripravo na suhih treningih. Dečki in naraščajniki Devina so ob redni vadbi štiri dni trenirali izključno kondicijo na Piancavallu z ostalimi deželnimi klubi, tako pri najmlajših Devina kot pri Mladini pa so veliko vadili tudi na rolerjih (tekmovalci Devina so tudi tekmovali), kar je zelo dobra dopolnilna dejavnost za smučarje.
Trenerska ekipa pri naših klubih je letos skorajda povsem prenovljena. Pri De-vinu vodi dečke in naraščajnike namesto Mateja Štolfe Loris Simonitti iz Maniaga (govori italijansko in hrvaško), ki je doslej treniral mlade v Cortini in v Pordenonu (5Cime). Pri Brdini trenira Tomaž Baum-kircher v sodelovanju z Vidom Barucom (lani je treniral dečke in naraščajnike Lovrenc Gregorc), pri Mladini so vodstvo zaupali Ivanu Kerpanu in Veronici Tence, ki je že lani vodila ekipo. Dolgoletni trener Tomi Omejec bo njun mentor, ekipo bo na snegu spremljal občasno. Pri SPDG pa bo vodstvo mladincev prevzel novopečeni trener Mattia Rožič. Od lanske garniture trenerjev je torej na svojem mestu ostal izključno trener Devina Aleš Sever, ki se mu je pri najmlajših pridružil Matej Štolfa.
Pri vseh klubih upajo, da bodo v zadnjem delu pripravljenega obdobja vremenske razmere bolj ugodne kot na začetku. Vsi bodo za daljše priprave izkori-
stili novembrske praznike, nato pa pred božičnim premorom čim več dni. Dečke in naraščajnike sicer čaka prva tekma že konec decembra, ostali pa bodo začeli 6. januarja. Kot smo že poročali, letos ni bilo prestopa v višje starostne kategorije, saj so na državni ravni zamrznili prehode za eno sezono.
Ivan Kerpan
Ob tekmovalni dejavnosti bodo vsi klubi organizirali tudi druge smučarske dejavnosti, kot so tečaji in pa stalne skupine, ki bodo vadile po prilagojenem in krajšem programu, vendar se pri klubih tačas o tem še dogovarjajo. Delno so se dorekli le pri Devinu, kjer bo ob tekmovalni dejavnosti super babyje vodila Janja del Linz, skupino Fanjski pa Claudio Peric, kot že več let pa bo dejavna tudi ekipa masterjev pod vodstvom Aleša Severja. Pri SPDG-ju pa bo šolo smučanja ob Rožiču vodila še Mateja Nanut. (V.S.)

spremljaj nas tudi na twitterju
primorski_sport
□ Obvestila
SK DEVIN prireja trodnevni Openday v Innichenu v Pustriški dolini od 8. do 10. decembra 2012. Vpisovanje do 15. novembra. Za informacije : info@skdevin.it, ali 340 2232538.
PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu.
MLADINSKA ODBOJKA - Danes začetek tržaškega prvenstva mladink
Tri ekipe Zaleta
Med U18 ima največ možnosti za odmeven rezultat Zalet Barich, nastopajo pa še Zalet ZKB in Zalet oranžne
S tekmama med Zaletom Barich in ekipo Ricreatori ter med Zaletom ZKB in Omo se bo danes začelo tržaško prvenstvo mladink, v katerem nastopa deset ekip. Slovenska društva so v okviru projekta Zalet skupaj sestavila tri ekipe, poleg že omenjenih dveh bo v prvenstvu U18 igral tudi Zalet oranžne. Formula prvenstva predvideva, da se bodo v rednem delu vse ekipe po dvakrat pomerile med sabo, najboljše štiri pa se bodo nato v končnici potegovale za naslov pokrajinskega prvaka.
Med našimi ekipami ima največ možnosti za odmeven rezultat Zalet Barich, ki ga v glavnem sestavljajo igralke, ki letos nastopajo v C- ali D-ligi. Odbojkarice trenirajo v glavnem v treh različnih skupinah, enkrat na teden pa se zberejo na skupnem treningu. Trener Martin Maver cilja vsaj na uvrstitev v finale, upa pa, da bo na razpolago tudi poškodovana Petra Grgič.
Zalet ZKB sestavljajo odbojkarice, ki so lani osvojile tretje mesto v kategoriji U16 in ki bodo nastopale tudi v 1. diviziji. Igralski kader pa je zelo omejen, še pred začetkom prvenstva pa je bilo tudi precej težav s poškodbami. Zato bodo na tekmah občasno prisotne tudi nekatere odbojkarice letnika 98. Trener Marco Coloni od svojih varovank pričakuje, da bodo med sezono s tehničnega vidika napredovale in da bodo na tekmah uspešno izvajale novosti v igri, ki jih preizkušajo na treningih.
Tudi ekipa Zalet oranžne je v glavnem mlajša, tako da si s tekmovalnega vidika niso zastavili posebnih ciljev. Trenerka Veronika Zuzič upa, da bodo igralke nadaljevale z dobrim delom in napredovale tako v individualni tehniki kot v skupinski igri.
ZALET DVIGALA BARICH: Nika Klobas, Caterina Ca-brelli, Fulvia Gridelli, Sara Preprost, Janika Škerl (vse 1995), Bre-
da Ban, Nada De Walderstein, Petra Grgič, Veronika Moro (vse 1996). Trenerja: Martin Maver in Erik Calzi
ZALET ORANŽNE: Alesandra Brankovic (1995), Isabel Cassanelli, Ksenja Daneu, Francesca Ferfoglia, Martina Milič, Marija Pertot, Giulia Rauber, Caterina Simeoni, Jasmina Kante (vse 1996), Greta in Karin Kralj (obe 1997). Trenerka: Veronika Zuzič
ZALET ZKB: Lucrezia Pozzo, Michela Zonch, Giorgia Ba-rut, Tina Klun, Lara Kraljič, Irene Kalin, Scharon Costantini (vse
1996),	Veronika Pučnik (1997). Trener: Marco Coloni
1. krog: Zalet Barich - Ricreatori, Zalet Zkb - Oma, Zalet oranžne - Coselli, S. Sergio - Olympia, Virtus - Eurovol-leyschool. (T.G.)
Na Goriškem med U16 samo Olympia
Na Goriškem se je začelo prvenstvo Under 16, v katerem od slovenskih društev nastopa samo Olympia. Ekipo sestavljajo v glavnem mlajše odbojkarice, ki jih letos vodi Rok Knafelc. Mlade Goričanke so sezono začele s porazom proti Pierisu (3:0), kateremu pa so se dobro upirale.
Vrstni red: Est Volley 4, Staranzano, Grado, Torriana in Pieris 3, Mossa 2, Olympia, Lucinico, Farra, Fincantieri 0 (Fin-cantieri s tekmo manj, Est Volley, Torriana in Pieris s tekmo več). OLYMPIA: Jana Bandelj, Gaja Furlan, Nikita Sošol (vse
1997),	Chiara Bergnach, Marta Fajt, Klara Terčič (vse 1998), Giulia Cargnel, Veronika Winkler (obe 1999), Silvia Ivančič, Valentina Kosič, Ilaria Pacori, Katja Terčič, Valentina Terpin (vse 2000). Trener: Rok Knafelc (T.G.)
460
Nedelja, 28. oktobra 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6

močan dež
nevihte
veter
megla
vremenska slika
A
1020 1010 1000
990
-
990
1030
C
980
MOSKVA
DUBLIN 0
11/13 .
K0BENHAVN ■
j^^jUKi o „
Dolina nizkega zračnega pritiska se od zahodnega Medi-terana širi proti naši deželi. Danes ponoči in jutri bo našo deželo prešla fronta, jutri ponoči pa druga izrazitejša mrzla fronta, ki bo <i povzročila globok ciklon nad ^ Apeninskem	polotoku.
Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami, Balkanom in srednjo Evropo počasi slabi. V višinah k nam od zahoda priteka razmeroma topel in še suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 18.00
Dolžina dneva 10.23
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 16.14 in zatone ob 4.07
BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav, le pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše težave, ki bodo pogostejše v krajih z dolgotrajnejšo meglo. Spanje občutljivih ljudi v noči bo moteno.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.51 najvišje -45 cm, ob 9.15 najnižje 54 cm, ob 15.36
najvišje -48 cm, ob 21.29 najnižje 34 cm. Jutri: ob 3.17 najvišje -41 cm, ob 9.38 najnižje 56 cm, ob 16.06 najvišje -53 cm, ob 22.04 najnižje 32 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........19 2000 m ..........14
1000 m ..........18 2500 m ..........12
1500 m ..........16 2864 m ..........10
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 4.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona

TOLMEČ O
7/17
TRBIŽ O
5/15
O 1/12 KRANJSKA G.
VIDEM O
SV* 8/19 O PORDENON 9/18
ČEDAD O
9/18
CELOVEC
O 3/15
TRŽIČ
8/15
O
KRANJ
o ,
GRADEC
4/14
O 6/14 S. GRADEC
CELJE 7/16 O
MARIBOR o 7/16
PTUJ O
M. SOBOTA
O 5/15
óó:
GORICA O 0 9ñG7ORICA
10/19 .. 9/1/„
o 1—3
LJUBLJANA
8/17
POSTOJNA O 6/15
,-n KOČEVJE
' s REKA 10/16
N. MESTO 5/17 O
ZAGREB 8/18
O
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo spremenljivo oblačno, popoldne pa se bo oblačnost povečala, možne bodo posamezne plohe in nevihte. Ob morju bo pihal jugozahodnik.

Danes čez dan se bo postopno pooblačilo tudi drugod po državi. Dopoldne bo v zahodnih krajih začelo občasno rahlo deževati. Popoldne se bo dež na zahodu krepil in se do noči razširil nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C.
O
GRADEC
9/14
iT. J
TOLMEČ O
7/16

TRBIŽ O
0/13
CELOVEC
O 10/13
O 8/10 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
10/14
/\ VIDEM o
xy 11/17
O PORDENON
12/16
ČEDAD O
12/16
O
KRANJ
o 10/13 S. GRADEC
CELJE 11/15 O
MARIBOR
o 12/16
PTUJ
O
M. SOBOTA
013/17
T,
o
LJUBLJANA
GORICA O ° N- GORICA	12/15 N. MESTO 11/17
14/17 ____14/16 oOS2m
^ KOČEVJE
o -
PORTOROŽ O	--- - ČRNOMELJ
15/17
UMAG	REKA 14/16
UMAG ^ OPATIJA
ZAGREB 12/18 O
PAZIN O
(NAPOVED ZAJUTRI
Jutri zjutraj bo oblačno z močnimi padavinami, predvsem na vzhodu. Pihal bo jugozahodnik. Popoldan in proti večeru se bo vreme povsod poslabšalo, v nižini in ob morju bo večja možnost ploh in posameznih neviht, v zgornji Kar-niji in na območju Trbiža bo snežilo.
Jutri bo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Meja sneženja se bo popoldne spuščala in zvečer ter v noči na nedeljo se bo ponekod lahko spustila do nižin. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja.
Primorska poštna zgodovina
V prejšnji rubriki Postiljona smo napovedali, da bomo letos uvodni zapis vsake rubrike posvetili poštni zgodovini. Pri tem pa bomo s posebno pozornostjo opisali razvoj poštne zgodovine na Primorskem. Tudi skozi te in take dokumente je možno razbrati, kako so se pri nas spreminjali časi, oblasti in tudi naši kraji.
Že takoj na začetku moramo opozoriti tiste, ki jih zanima to področje, da sta pred leti izšli dve knjigi, ki jih je napisal odlični poznavalec poštne zgodovine pri nas in tudi sam filatelist dr. Fran Juri-ševič. Prva njegova knjiga je izšla leta 1967 z naslovom Primorska pošta skozi zgodovino, druga pa je bila dopolnjena in razširjena izdaja z naslovom S pošto skozi preteklost Slovenskega Primorja in Istre, ki je izšla v Kopru leta 1981. Njegov namen je bil, da bi podrobno analiziral poštno in te-legrafsko-poštno omrežje in nam v tej luči prikazal socialni, kulturni, narodni in
narodnoobrambni značaj razvoja za nas ter za vse ljudi neprecenljivo pomembne poštne ustanove.
V	naših krajih so organizirali prve poštne službe in prve poštne postaje že Rimljani predvsem v času cesarja Avgusta (63 pr. Kr. - 14 po Kr.), ki je dal graditi veliko novih cest in je poskrbel tudi za bolje organizirano poštno mrežo. V naših krajih je imela svoje glavno središče v Ogleju. Ob koncu rimskega cesarstva in z razvojem italijanskih obmorskih mest so središče prenesli v Benetke in v 13. stoletju so prav v Benetkah zaradi povečane trgovske dejavnosti in s tem tudi večje poštne dejavnosti pooblastili člane rodbine Tasso iz Bergama, da so organizirali prvo evropsko poštno službo. Nova poštna služba je imela od vsega začetka izjemen uspeh, saj si niso dopisovali le aristokrati, ampak v vedno večjem številu tudi trgovci in meščani. V tistem času se je družina, ki je v Evropi imela v zakupu poštno službo, preimenovala v Thurn und Taxis. To službo je potem opravljala skoraj 400 let.
V	avstroogrskem cesarstvu so tudi glede poštne službe bili bolj počasni in nadvojvoda Karel je npr. šele v drugi polovici 16. stoletja uvedel poštno službo med Dunajem in Ljubljano. Takrat so pri nas postiljoni prenašali pošto peš, konje in poštne vozove so uvedli šele kasneje. Rodbina, ki je v avstrijskem cesarstvu imela v zakupu pošto, pa se je imenovala Paar. S pošto so si te rodbine zaradi monopola pridobile ogromno bogastvo. Gradili so si palače in vile in v njih imeli razkošno pohištvo. Vsak gobelin je takrat stal okrog 6000 goldinarjev. V tistem času je postiljon prejemal letno plačo okrog 100 goldinarjev. (Slika 1)
(2-
r
1
0?
SLOV E \ !l \ O IJ 3
Nove slovenske znamke
Konec septembra je Slovenija izdala štiri nove serije, ki smo jih napovedali že v prejšnji rubriki. Prva serija treh znamk in z enim blokom (listič z znamko) je bila posvečena čmrljem. To so žuželke iz družine čebel in v Sloveniji jih je 35 vrst. Vloga čmrljev v naravi je, da so opraševalci cvetja in s tem opravljajo pomembno vlogo za razvoj flore in sadnih dreves. Na znamkah so prikazani štirje čmrlji, ki so tipični za slovenski prostor. To so svetli zemeljski čmrlj, veliki črno-rdeči čmrlj, rjavi čmrlj in travniški čmrlj. Gnezda si matice poiščejo pod zemljo v gnezdih malih sesalcev, tako na travnikih kot v gozdu, lahko pa tudi v gospodarskih poslopjih in v kozolcih. Delavke letajo na pašo tudi po več kilometrov daleč in pri tem oprašujejo preko 200 vrst rastlin.
Maribor je letos evropska prestolnica kulture, od 7. do 19. novembra pa bo tudi gostitelj svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva, ki se ga bo udeležilo okrog 100 držav z 2500 tekmovalci. Računajo, da se s šahom danes ukvarja po vsem svetu več kot pol milijarde ljudi. Ob tej priložnosti je slovem-ska poštna uprava izdala blok z eno znamko.
Konec septembra je izšla tudi znamka iz serije Slovenska umetnost. Na njej je
prikazana znana slika Čipkarica primorskega slikarja Vena Pilona (1896-1970). Pomemben predstavnik slovenskega ekspresionizma Venceslav (Veno) Pilon se je rodil v Ajdovščini očetu Furlanu, ki je prišel iz Moša pri Gorici in se je poročil z domačinko iz Vipavske doline. Med prvo svetovno vojno je bil Veno ujetnik v Rusiji, večji del življenja pa je preživel v Parizu, kjer se je tudi poročil. Osebno je poznal vrsto slovenskih in francoskih umetnikov, sam pa je risal portrete, akte in krajinske slike. Nekaj mesecev pred smrtjo je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. (Slika 2)
Izven rednega programa je konec septembra izšla znamka posvečena Urški Žol-nir, ki je letos v Londonu na olimpijskih igrah prejela zlato medaljo za zmago v ju-doju. To je že 12. zlata olimpijska medalja za slovenske športnike.
Nove znamke v Italiji
Septembra in oktobra je italijanska poštna uprava izdala zelo veliko število novih znamk. Vsega skupaj gre za 19 serij z osemindvajsetimi znamkami. Napovedanih serij o arhitektonskih pregradah in tematske serije o italijanski folklori ter o zgodovinarju Farini sicer niso izdali, so pa 11. oktobra dodali spominsko znamko ob 50. obletnici II. Vatikanskega koncila.
Vseh serij bi tu ne naštevali, omenili bi le bolj zanimive. 28. septembra sta izšli dve znamki o znanih italijanskih parkih in botaničnih vrtovih v Rimu in v Catanii. Na podobno temo je 6. oktobra izšla znamka o kraju Cusano Milanino kot zanimivem arhitektonskem načrtu italijanskega »kot vrtu
(4
St OVE
oblikovanega mesta«. 12. oktobra je izšla znamka posvečena skavtski organizaciji. (Slika 3). Istega dne pa še pet znamk ob letošnjem dnevu filatelije in dve znamki za letošnji božič in novo leto. Morda je ta serija namenjena praznikom ob koncu leta izšla le malo prezgodaj. Med reklamne izdaje lahko prištevamo pet znamk, ki so izšle 14. oktobra v seriji Made in Italy in so posvečene italijanski keramični industriji.
Za konec pa omenimo še serijo dveh znamk, ki so ju izdali ob 250. in 200. obletnici dveh astronomskih observatorijev Brera v Milanu in Capodimonte v Neaplju.
Mirko Filej
Letos poteka 100-letnica rojstva in 50-letnica smrti znanega in pomembnega goriškega glasbenika in pevovodje Mirka Fi-leja (1912-1962). Rojen je bil v Medani, bogoslovje je opravil v Gorici in duhovniško službo opravljal v Idriji, v Mavhinjah in v Gorici. Že mlad se je pod vodstvom Emila Komela začel učiti glasbe in nato opravil izpite na konservatoriju v Trstu. Na slovenskih šolah v Gorici je poučeval glasbo, vodil razne zbore in s svojo vnemo razgibal kulturno življenje v mestu. Njegova je bila zamisel, da so leta 1957 priredili prvo zborovsko revijo Ceciljanko, ki se še vsako leto odvija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Po njem nosi ime goriški moški pevski zbor.
Slovenski filatelistični klub »Košir« je za to priložnost izdal razglednico in naročil pri Pošti Slovenije osebno znamko posvečeno skladatelju. Razglednica in znamka bosta na razpolago ob letošnji Ceciljanki konec novembra. (Slika 4)
I.T.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 26. oktobra 2012
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012:
OPZ OŠ Kajuh - Trubar 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Iz arhiva: Koncert Oliverja Drago-jeviča, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.20 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7
Rai Due
21.05 Rubrika: Voyager - Indagare per co-noscere (v. Roberto Giacobbo) 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: L'ultima parola
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.10 Rotocalco: Supercinema 23.40 Film: La cena per farli conoscere (kom., It., '06)
O Italia 1
7.25 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Res-ničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine
6.40 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Pechino Express 14.05 Aktulano: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case -Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik
21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: Person of Interest 23.55 L'ltalia che funziona
La 7
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.45 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spazioli-bero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: La passione (kom., It., '10) 23.00 Dok.: Amore criminale, pon. 0.00 Nočni in deželni dnevnik
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 16.00 Film: La battaglia di Midway (voj., ZDA, '76, i. H. Fonda) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 0.00 Film: Under suspicion (triler, ZDA, '00)
21.10 Show: Crozza nel paese delle meravi-glie 22.20 Italialand remixata!!! 22.55 Dok.: Un capo in incognito 23.45 Aktualno: Omnibus notte
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.30 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Luoghi magici 8.00 12.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 12.25 Italia Economia e Prometeo 12.35 Aktualno: Musa Tv 12.50 Rubrika: Gioielli nascosti 13.00 Rubrika: In contatto... con la Trieste Trasporti 13.55 23.30 20 minuti... 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.30 Dnevnik 20.00 23.50 Antiche ville del Friu-li Venezia Giulia 20.10 Rotocalco Adnkro-nos 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: La mia geisha (kom., ZDA, '62) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 0.00 Film: Torna a casa, Lassie! (pust., ZDA, '43)
6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.05 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.15 Lutk. nan.: Bisergora 10.30 Odd.: Profesor Pustolovec 10.50 Odd.: Firbcologi 11.15 Kratki dok. film: Maltejeva nova šola 11.30 Vremenske uganke, sledi nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet - Leto vere (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Mednarodna obzorja 14.15 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Delati dobro
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd.: Infodrom, sledi Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.05 Dok. film: Zvoki mesta M. 14.55 Osmi dan (pon.) 15.25 Črno-beli časi 15.45 Dok. serija: Istra skozi čas 16.25 Migaj raje z nami 16.50 Nogomet: Evropska liga - povzetki 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Slovenski magazin 18.40 Knjiga mene briga 19.05 Dok. film: Voynicheva šifra - Najskrivnostnejši rokopis na svetu 20.00 Podelitev Borštnikovega prstana, prenos iz Maribora 21.20 Odd.: Hitim zgubljen skoz mesto
21.50 Nad.: Raw (i. Dominique McElligott)
22.45 Film: Meje razuma
(t Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.20 Evropski premislek 7.30 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 9.30 Poročila 8.10 21.30, 22.50 Žarišče 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 10.00 7. redna seja Državnega zbora, prenos 17.00 Nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladine, prenos 20.15 23.10 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 21.55 23.25 Kronika 23.40 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Back Stage Live 15.20 Nogomet: Evropska liga Maribor - Tottenham 17.15 23.30 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Istrska potovanja 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Potopisi
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 18.00 Žogarija v Sarajevu 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 50 let centra za socialno delo Nova Gorica 21.00 Bodimo zdravi 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 14.35 Nan.: Peklenske mačke 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Ko pospravlja Kim 15.30 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Moja prva poroka (rom., ZDA/VB, '06) 22.00 24UR zvečer 23.00 Eurojackpot 23.25 Nan.: Na terapiji 23.55 Film: Obtoženi v Hollywoodu (dram., ZDA/Fr. '91, i. R. De Niro)
Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 17.05 Nan.: Številke 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Dok. dram.: Criss Angel - najboljši trenutki 13.05 Nan.: VIP 14.00 Nan.: Frasier 14.30 Nan.: Moja super sestra 15.00 Film: Globoka pustolovščina (kom., ZDA, '90) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Alex Rider - Operacija strela (akc., VB, '06, i. A. Pettyfer) 21.40 Film: Ulični bojevnik (akc., ZDA, '08) 23.20 Film: Prvi april (horor, ZDA, '08)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan. V studiu Lucija Pirjevec in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan -Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Korak za korakom - vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič -
I.	nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalej-doskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30,
II.30,	12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.3022.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 12.40 Predstavitev novih šansonov Festivala slovenskega šansona 2012; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00
Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje 15.30 DIO; 16.15 Dan 202; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Košarka, Union Olimpija - Panathinaikos; 22.00 Novice; 22.40 Nova elektronika.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF - 3. modri; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Najsodobnejši pohištveni center v Kopru!
ZDAJ! Največji DIPO vseh časov!
OKTOBER
n .1 valja v r .1 rl ic ni h h .1 rv, 11
Sedežna ^Arriltura.
IM	betoieks-hlrw usnpe/sivo,
Tieij: 213x304 en. vklj. bianne in pos(eljna t unkdn letalna površna: 17Cw2 56cm,	viiftbarvj
naniiico 749.« iflaj SWW, I7S1H
Krojni k, porcelan, h"H. plilev &
gtebokfi; iitr^
Ovrtiiski
Z rtM K +
krompirjev* solit .t, 1 poraja/ osebo
Zložljiv stal, rurnfn wdri,
Li L | r i :■ i Jj L - m .1 i.ininijj, i
KOPER
Ankjr.iiislii W Tet-	639 W00