LETO XXIX, številka 2 4, 28. november 1 997 Cena 249,00 SIT 28 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS CELJE ISSN 0351-fllMO 9 770351 814014 |:F Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V mesecu decembru pri nakupu nad 5.000 SIT sodelujete v novoletnem nagradnem žrebanju 1. nagrada: barvni televizor 2. nagrada: glasbeni stolp 3. nagrada: telefonska tajnica in še 30 praktičnih nagrad v Žrebanje bo 5. januarja, izžrebanci bodo !i^ w objauljeni d Sauinjskih nouicah 9 A. 1998, /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje DRUGI NE - Ml DA! LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. NOVA KREDITNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 LET, - obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T+5,99% letno, - pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T+6,99% do T+9,99% letno, - z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, - posojila so na voljo TAKOJ. PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA LETA! Informacije: telefon 063 854-251, interna 249 in 303, faks 063 859-106 NAJVECJA IZBIRA POHIŠTVA IN OPREME ZA VAŠ DOM AKCIJSKA PR POSTELJE IN VZMETNICE MEBLO JOGI mobaja 1 icoz POHIŠTVENI PROGRAM ‘j I IN TEMPO LCj HARMONIJA 3. 15% POPUSTA ^ IN TO SE NI VSE! KUHINJE IN MARLES SVEA 20-30% POPUSTA NA 1500 m2 BOSTE NAŠLI SE SVETILA, KARNISE, TALNE OBLOGE, POSTELJNINO IN SE MARSIKAJ... DOBIMO SE VIPH CENTRU TEL 063-442-822 OSREDNJA 'It! O 4 O KNJIŽNICA \n L \ L TREtSUKSTEAN ____________ 7, 77- 'v ISSN 03S1-8140 Leto XXIX, št. 24, 28. november 1997 Izhaja vsak drugi petek i/gTčggČ/^ Ustanovitelj: ,', Skupščina občine Mozirje izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon:,Ö63/833-230, faks: 063/833-210, - -, ■/ .-■ žiro račun 52810-685-13016 \\g\ Glavni in odgovorni uredniki Franoi Kotnik ■ - - Stalni sodelavci: .^EčiMavričv^eksander.Videenikv Ciril Sem, Siavica Slapnik, Benjamin Kaiyir, yidaäkokilijir oš Kotnik, Igor .S . V 'iiisirplikaan Edvard'vrtaSnikfAlčrika-Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija ' SodjaCCladnlik, Ffanjo; Pükart, MdbnA',/ Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retke, ;■ Kmetijska čvetbvč^aklUž^a^Z^od^^ ■gozdove;-, \g\g/ Tajnica uredništva: /Ö^rbarä ^abirk^vriik: x/-7g.\ \/g:/■ Računalniška obdelava: ■ jjoipaž:■ Pajk'■■ ;■ gg- ’■■ ;■ ’-g- x .'gg. gg- -g.. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Šavmjšken^ - g x\ -■/..''/ Savlnjskačesta 4, !^!51'-N^arje; Telefon; 063/833-230 Faks: 063/833-210 v\V E-pošta: ' savirjske. novice:« siol.net Internet: ^k^p^i\$wW:inetia.eunet.si/savitt|Ske-noviGe Cena za izvod: 249,00 SIT, za naročnike: 212,00 SIT j Tisk: IOEA d.o.o. Nazarje gx Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo , X\ -najkasneje osem dni pred izidom , N /be^čČltegiilž^,, ■ Po mnenju Ministrstva za 'gg/ informiranje RS št, 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov špoistčprji;5%j - g-. g>g' g\ g. ’ • / gg g ■ '.gX. X \ X X • X X X X X X X x X X X X X X X X X Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. pridržniemo.si pravico krajšanja; J besedil. Pisem bi'alcev in oglasov ne ;'le^toi;i>č%-^.; ggNg/ggggggggvg/ggg-gi/g Odpovedi ^prejemamo za naslednje polletje. Ko pišem pričujoči uvodnik, je za nami tudi predpredzadnja številka 29. letnika Savinjskih novic. Le še dve decembrski izdaji pripravimo in letošnjega dela bo konec. Seveda tako enostavno tudi ni, saj moramo pred tem zaključiti še pripravo Almanaha Zgornje Savinjske doline. Zanj seje izkazalo, da je stvar precej zahtevnejša, ko je kazalo sprva. Delo so nam »otežili« tudi tisti, ki so kasnili z dostavo podatkov. Ampak tudi to nas ne bo ustavi- lo. Almanah bo in pika! Njegovo javno predstavitev načrtujemo za 23. december. Mesec, ki prihaja, bo pester na številnih področjih. Med kulturnimi dogodki velja vsekakor omeniti izid monografije slikarja Gorana Horvata. Založnik knjige je Zavod za kulturo Mozirje, v njej pa bo natisnjenih 361 Horvatovih del, ki so nastajala vse od leta 1963 dalje. Prava poslastica za ljubitelje likovne umetnosti. Naj izkoristim to priložnost še za kratek komentar prvega srečanja slovenskih lokalnih časopisov, ki je bilo v Rogaški Slatini. Bistvena ugotovitev, do katere sem prišel po slabih dveh dneh druženja s sedemnajstimi »stanovskimi« kolegi iz vse Slovenije, je bila, da se Zgornjesavinjča-ni na področju lokalnega obveščanja nimamo česa sramovati. Savinjske novice so tako vsebinsko kot tehnično povsem na nivoju (po nakladi)primerljivih medijev v drugih slovenskih regijah, če ne celo pri vrhu. Seveda so razmere povsem drugačne tam, kjer svoj delež prispevajo lokalne skupnosti (beri: občine), toda v takšnih primerih je vprašljiva tudi temeljna neodvisnost novinarskega dela. Žal država za pluralno obveščanje državljanov nima pravega posluha. Njene težnje po uvedbi 20-odstotnega prometnega davka za tiskane medije in drastični obdavčitvi avtorskega honorarnega dela potrjujejo tezo, da so ji lokalni časopisi kvečjemu v napoto. In kdo bo nosil posledice? Vi in mi, drage bralke in bralci. Želim vam obilo Miklavževih daril! . - /.g gg VSEBINE: gg ' ,.;/g\gg gg-7'ggg/7'g\gg.gv gg gg/ -Milan Kučan ostaja krmar naše države 4 Rogaška Slatina: Prvo srečanje lokalnih /Časopisov............4 žreee: -'g gg' /. ^ g' o g Ustanovitev združenja turističnih kmetij....6 Moja dežela - lepa, urejena in čista: Priznanj a podelj ena.... .7..' 7 Loke pri Mozirju: , g; Ločani za betonski most 9 'Luče:- \7.,'V '• ’ g,- . RekonstuirČ^Žcesta v krnico ................10 Nazarje: Odbor za varstvo narave začel z delom..........10 Gornji Grad: Podobnik naj odgovori!. 11 Po mesecu požarnega varstva: Realiziran program....12 Zgornja Savinjska dolina: Romanje kipa FatimskeK g- Matere božje/..-.......15 Mirko Petek iz Mozirja: Po naravi skromen, po duhu pa bogat mož.....16 Zgodovina in narodopisje: Še o Tomažu Hrenu.....21 Nasveti: Ob bližajoči decembrski nakupovalni mrzlici...23 Kronika: '7 N ■ j 7 g 7 Padel z strehe in umrl.. 29 gV\\\\\ x\\\\\W\V7\\\\Vv\\V\NX\ Za razvedrilo: Zadrečke novice....36 Tgm vo:>.Rog,-:g7x -gg Otvoritev rekonstruirane 7. ’ČNx gg\ ceste v Krnico g cU T /puloverji.... \ od 4.500 SIT dalje PRODAJA NA VEČ ČEKOV! S tem kuponom dobite 5% popusta na gotovinsko plačilo /Cxeän. £čte Neobremenjenost in resnicoljubnost sta temeljna pogoja, da narediš iz domnevnega prijatelja resničnega sovražnika. Še vedno bolje kot živeti obratno. Savinjčan Galerija Steki Gornji Grad “Likovni svet otrok” V gornjegrajski galeriji so pred nedavnim postavili na ogled otroško likovno razstavo. Likovna pedagoginja Alenka Venišnik z OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja, tam so pred tridesetimi leti postavili prvo občinsko razstavo Likovni svet otrok, jez izbranimi besedami predstavila tozadevno dogajanje v naši državi. OŠ Gornji Grad Osvojili so pokal V petek, 26. in v soboto, 27. septembra je bilo v Postojni 17. srečanje članov društev Mladi gasilec. Namen srečanja je bil spoznati se, se spoprijateljiti, poglobiti gasilsko znanje in se v njem pomeriti. Srečanja so se udeležili tudi učenci osnovne šole Gornji Grad z dvema ekipama. Ekipo starejših učencev so sestavljali Viktor Šurk, Jan Orešnik in Rok Kaker. Mlajšo ekipo pa Marko Mermal, Primož Bezovšek in Klemen Potočnik. Četrti članici ekip sta bili Maja Žerovnik in Metka Drčar. Fantje so se morali dokazovati v šestih različnih veščinah in v reševanju testov. Dekleti sta doma ustvarili vsaka svoj plakat na temo požarne varnosti. V Postojni sta izdelali likovni deli na temo »Narava - ogenj - preventiva«. Starejša ekipa je dosegla 20. mesto od 51 (dosegli so 477,59 točk - najboljši so zbrali 485,1 točk). Mlajša ekipa je v prvem tekmovalnem dnevu zbrala 474,63 točk in zasedla tretje mesto od 20. Uvrstila se je na tekmovanj e v kvizu z naslovom »Vsi vse vemo«. Pomerili so se z ekipama OS Krajnska Gora in Ljub- no na Gorenjskem. Zasedli so drugo mesto. Prislužili so si pokal, kolajne in praktične nagrade. Dekleti, Metka in Maja, sta za svoji deli, naslikani v kraju tekmovanja, prislužili zlati paletki (podeljenih je bilo 15 tovrstnih paletk). Z dobrim sodelovanjem šole, gasilskih društev Gornji Grad in Nova Štifta, nam je uspelo pripraviti učence na tekmovanje. Z roko v roki bomo dosegli uspehe. Želim, da bi se tovrstno sodelovanje še nadaljevalo. Marta Tesovnik HLAČE ZA VSAKOGAR HLAČE S POSLUHOM H^ČE Wesrtfe Trr-fSh |m**» 18h Dh - 12h P0ČASTE O VELIKI iIbIbI JEÄmOSTALIH HLAČ, Ml PA SE BÖM^POtSSglU. DA BOSTE OD pWw^^jzÄd^Sljni. VIBI TD in PD Rečica Miklavž na Rečici Veliko pridnih, pa tudi manj pridnih, otroških rok je bolj ali manj spretno oblikovalo pisemca, ki so že vsa pri naslovniku, to je Miklavžu. Verjetno otroci niso v nobenem pismu prosili, naj jim Miklavž prinese palico, kakor se bo to zgodilo na Rečici, vendar pa bo med darili tudi še veliko drugih, za otroke bolj razveseljivih stvari. Torej, Miklavž bo na Rečico prišel v petek, 5. septembra, ob 18. uri. Organizatorji, člani Turističnega in Prosvetnega društva Rečica, se še niso točno dogovorili, ali se bo dobrotnik na Rečico pripeljal s kočijo ali pa bo prišel s ta pravimi sanmi; kakorkoli pa že bo, bo vsekakor posebna atrak-cija in doživetje za vse otroke. Kot ponavadi, bodo Miklavža spremljali angeli in parkeljni, poskrbljeno pa bo tudi za sprem- ljajoči program. Kot je v navadi že nekaj let, bo tudi letos treba po Miklavževe bone. Te bodo po ceni 500 tolarjev prodajali pri Martini Gričar in Ludviku Vela-mu, v Savinjini samopostrežni trgovini na Rečici in trgovini Nuše Anžin v Spodnji Rečici ter v gostilnah pri Betki in Dren. Vabljeni torej vsi, predvsem pa otroci, v petek, 5. decembra, ob 18. uri na Rečico. TD in PD Rečica DWP Kalin Mozirje Ocenjevanje ptic v Gaju Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin iz Mozirja je 7. oktobra organiziralo ocenjevanje sobnih ptic pevk vsvojem domu v Savinjskem gaju. Članom Kalina so se pridružili kolegi iz kamniškega društva, ki prav tako ni mnogoštevilno, s tem pa so se stroški ocenjevanja zmanjšali. Ljubitelji ptic so postavili pred sodniško oko 99 ptic. To so bili kanarčki različnih vrst, križanci (kanarček + zunanja ptica), papige standard in papige agapornis (fišer). Ptice je ocenjeval mednarodni sodnik Drago Kovačič iz Kamnika, kije imel pri izbiri najboljših kar precej dela. Ocenjevanje je potekalo od osme do dvanajste ure. Najbolj zahtevna je bila seveda odločitev o prvaku. Pred sodnikom so se morali še enkrat pojaviti trije ptiči: dva lipokrom rumena in križanec (kanarček + lišček), vsi z 90 točkami. Po dolgem ogledu in primerjavi seje sodnik odločil za lipokrom rumenega, last rejca Ferda Remica iz Bočne. Njemu je pripadel tudi pokal, katerega bo prejel na občnem zboru. Iz društva Kalin so se s svojimi pticami ocenjevanja udeležili Srečo Gostečnik, Ferdo Remic, Anton Velam, Albin Kodrin in Franc Krajnc, iz Kamnika pa Drago Flomer in Drago Kovačič. Vse ptice, ki so bile ocenjene z 89 do 90 točkami, bodo sodelovale na državnem tekmovanju, ki bo decembra v Novi Gorici. Lep ptičarski pozdrav vsem ljubiteljem ptic! Srečo Gostečnik * Kaj? ZGORNJESAVINJSKI ŠTUDENTSKI KLUB TE VABI NA BRUCOVANJE * Kdaj? V soboto, 6. decembra 1997, ob 20. uri (ne zamudite programa) * Kje? V dvorani TVD Partizana v Mozirju * Kakšen bo program? Od 20.00 do 22.00 vpis novih članov, uradni del brucovanja s skupino DÜBLE TRUBLE Od 22.00 do jutranjih ur sledi MEGA ZABAVA ob glasbi DUBLE TRUBLE VABLJENI VSI ŠTUDENTI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN OSTALI SIMPATIZERJI! Savinjski VIDO PD 0 smernicah za delo v prihodnje Savinjski meddruštveni odbor je 5. oktobra v dvorani gostišča “Kmet” v Lučah ob Savinji sklical 11. sejo na kateri so pregledali delo prejšnjega leta, razpravljali o smernicah za delo PD, razdelili sredstva SMDO, pregledali koledar akcij za prihodnje leto, aktivnosti na Molički planini... Zgornja Savinjska dolina Romanje kipa Fatimske Matere božje Kip Fatimske Matere božje je romal po mariborski škofiji, kakor je bilo kratko omenjeno že v prejšnji številki Družine. V svoje varstvo so ga sprejeli mladi iz Rečice ob Savinji, kjer smo Marijo najprej počastili. Sejo je vodil Martin Aubreht, predsednik SMDO. Prvi je spregovoril Jože Melanšek, predsednik PD Velenje, kije govoril o evoluciji planinstva in o prehodu v Evropo. Predelali so delovni osnutek smernic (vodil) za delo v planinski organizaciji, katere je obravnavalo že predsedstvo SMDO na svoji seji. Posamezna društva so predhodno prosili za predloge, kaj bi bilo potrebno v društvih spremeniti, dopolniti, dodati in kaj sploh ta vodila pomenijo za razvoj planinstva. Razprava pa je potekala pod vodilom, kako naprej. Govora je bilo tudi o članarini, ki ni pravilno porazdeljena. Glede članarine je bilo tudi nekaj predlogov s strani PD, o tem pa se bodo odločili kasneje. Najpomembnejše področje planinstva je prav gotovo razvoj mladih in njihova vzgoja v planinskem duhu. Bojan Rotovnik, ki dela na PZS v Ljubljani, je prosil za pomoč PD pri vprašanjih, ki so v zve- Luče ob Savinji Krvodajalska akcija je bila 12. oktobra tudi v Lučah. Klicu, ki rešuje mnoga življenj a, seje odzvalo kar 84 krvodajalcev, ki jim ni mar, kaj se, dogaja z ljudmi, ki to življenj sko tekočino potrebujejo. Akcijo, ki jo enkrat letno pripravi Zavod za transfuzijo krvi iz Celja, organizira Jožica Podkrajnik s pomočjo Maije Janžovnik. Posebnost akcije je v tem, da je vsakokrat ob nedeljah. Takrat pridejo običajno k maši v kraj tudi okolišani, po njej pa na odvzem krvi. Po odvzemu radi posedijo v sproščenem klepetu in pa načrtovanju trase izleta, ki sledi vsaki akciji. Letos seje tako teden dni po akciji 43 krvodajalcev udeležilo izleta na Kozjansko. Posebno zadovoljstvo zi z mladino, kajti nobeno PD ne da mnenja, koje nekaj že sprejeto. V vodilih oz. smernicah ni nič za mlade. Kadri so tudi zelo slabo plačani, zato mladi pogosto odhajajo dmgam. Seveda pa tu potem nastane primanjkljaj strokovnosti. Vinko Tomše je podal poročilo mladinske komisije MDO. Razprava je potekala tudi o jubilantih v tem in naslednjem letu in o praznovanjih, ki bodo ob tem potekala. Svoja poročila so oddali gorska straža, gorska reševalna služba in markacisti. PD Luče je podalo poročilo o aktivnostih na Molički planini, kjer vprašanje, kdo bo kočo obnovil še ni rešeno. Planinstvo se s polno paro razvija naprej. To, da se dogajajo tudi nesoglasja, je popolnoma razumljivo, sajjetuditodokaz aktivnosti društev. Vsem bralcem bi priporočala, da se čimprej napotite v planine po novo energijo in voljo, saj boste potem marsikaj lažjerešili. Vesna Retko ob letošnji akciji je spoznanje, da se je je udeležilo tudi nekaj Solčavanov in mladih, ki so tokrat kri darovali prvič. Mnogim ljudem pa je to že nekaj obveznega. Darovalcev, ki so dali kri 20 do 30-krat, imajo evidentiranih 28, od 30 do 40-krat je darovalo kri 14 ljudi, od 40 do 45-krat je darovalo kri 6 krvodajalcev, po eden pa 47-krat in 48-krat. Nekakšen tihi rekorderje v Lučah pokojni Bogomir Kos, ki se je krvodajalskih akcij udeležil kar 69-krat. Aktivnih darovalcev je v Lučah okoli 120. Prav vsak izmed njih ima v bližnji ali daljni okolici neznanega prijatelja, ki živi s pomočjo njegove krvi. Prav to pa dela velike ljudi še večje. Benjamin Kanjir Ob 8. uri zvečer smo po slovesni sv. maši, ki joje daroval slovenski metropolit dr. Franc Rode skupaj z mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem in somaševal-ci, v belem vozilu s sprem- stvom treh osebnih avtomobilov odpeljali do cerkve sv. Petra po ljubljanskih ulicah na gorenjsko avtocesto do Vodic, kjer smo krenili proti Kamniku in od tam naprej na mejo med Kranjsko in Štajersko na Črnivec, kjer je tudi meja med ljubljansko nadškofijo in mariborsko škofijo. Tako so se uresničile metropolitove besede, da bo kip potoval čez hrib in dol k častilcem v mariborsko škofijo. Na Črnivcu so nas čakali gasilci PGD Gorica ob Dreti in gasilci PGD Pobrežje in so kip spremljali po dogovoru z rečiškim župnikom do meje med župnijama Radmirje in Rečica ob Savinji. Tam so nas čakali gasilci PGD Grušovlje in PGD Pobrežje ter vestno organizirali spremstvo dolge vrste avtomobilske kolone do župnijske cerkve na Rečici ob Savinji. Pomagali so jim tudi policisti policijske postaje iz Mozirja, ki so upoštevali želje bližajoče se kolone z Marijin- im kipom. V župnijski cerkvi Sv. Kanc-ijana je ob nekaj minutni zamudi verno ljudstvo z dekanom Jožefom Gračnarjem na čelu čakalo, da kip sprejmejo v svoje varstvo v veselje vseh pris- otnih. Ob sprejemu milostnega kipa je somaševalo kar šest dekanijskih duhovnikov in p. Vladimir Cocej, dominikanec iz Petrovč, ki je imel slovesno pridigo. Po sv. maši se je pričelo bedenje ob kipu z uvodno molitvijo rožnih vencev, ki so jih vodili mladi iz mladinske veroučne skupine. Potem se je nadaljevalo nočno bedenje ob kipu, ko so se vrstile molitve in pesmi zbranega vernega ljudstva. Ob 8. uri je bila prva jutranja sveta maša, pri kateri se je zbralo veliko število mladih, prav tako tudi ob 10. uri ko je bila druga sveta maša tega dne. Kmalu po končani drugi sv. maši je kip Fatimske romarice nadaljeval pot po župnijah naše dekanije. Ob 12. uri so ga sprejeli župljani župnij Gornji Grad in Nova Štifta, ob 14. uri župnija Bočna in ob 15. uri župnija Šmartno ob Dreti. Od tam seje kip s prevozom podal na nekoliko daljšo pot v župnijo Šmihel nad Mozirjem. Velik odziv krvodajalcev Da smo prebivalci Slovenije human narod, se dokazuje na mnogih krvodajalskih akcijah, ki jih Zavodi za transfuzijo krvi organizirajo širom naše domovine. Kip Fatimske Matere božje v Gornjem Gradu (foto: E. Mavrič) Tam so kip sprejeli številni župljani. Tik pred 18. uro so kip sprejeli v župniji Mozirje. V večini župnij, kjer se je kip zadržal dve ali več ur, je bila tudi slovesna sveta maša. Ob 20.15 uri seje Fatimska Gospa vrnila v župnijo Rečica ob Savinji, kjer je drugo noč potekalo nočno češčenje. Po sveti maši, ki jo je ob 21. uri daroval domači dušni pastir, so se najprej ob kipu zbrali mladi iz veroučne skupine in vodili molitev, kije bila uvod v nočno bedenje. Kljub temu, daje bila Marija že drugi večer na Rečici, se ni zgodilo, da bi bilo katerikoli trenutek manj kot 25 častilcev Matere božje. Ob 5.30 uri je bila zgodnja sveta maša za vse častilce Matere božje in potem slovo, kajti kip je romal v župnijo, ki jo vodi dekan Jožef Gračner, v Luče ob Savinji. Rečiški fantje, ki so kip spremljali oba dneva, so kip ob pomoči domačinov prenesli v župnijsko cerkev Sv. Lovrenca. Tam je bil najprej krajši program, povezan z molitvijo rožnega venca, nakar seje ob 8. uri pričela daritev svete maše. Spovednik, ki je bil med tem časom na razpolago, je imel veliko število spovedancev. Po končani sveti maši so bile pete litanije s posvetilno molitvijo vseh prisotnih. Župniji Luče je sledil sprejem v župniji Ljubno ob Savinji, kjer so Fa-timsko Gospo počastili z bogatim programom, ki gaje sooblikoval p. dr. Leopold Grčar skupaj z domačim duhovnikom, prodekanom Pušenjakom. Kip je od tu dalje romal v župnijo Radmirje, kjer gaje proti pričakovanju domačega dušnega pastirja pričakalo veliko število vernikov, tako domačinov kakor tudi nekaterih iz bližnje okolice. V Radmirju so pred milostnim kipom molili od 14. do 17.30 ure, koje njihovo slovo pomenilo za župnijo Nazarje slovesen sprejem pri patrih frančiškanih. Po končanem somaševanju in molitvenim bogoslužju so v slovesni procesiji z lučkami kip prenesli v samostan sester klaris v neposredni bližini. Pri sestrah klarisah je kip ostal do torka, 21. oktobra do 16.30 ure koje bila darovana zaključna sveta maša za slovo od kipa Fatim-ski Gospe. Po zaključnih pesmih, ki sojih sestre klarise zapele z ostalimi verniki, je bil kip pren-ešen v vozilo, ki gaje prepeljalo v sosednjo dekanijo, najprej v Šmartno ob Paki. Do tja je kip spremljal rečiški župnik Ferdinand Luknar, ki je prej tri dni vozil in skrbel za milostni kip iz Ljubljane po gornjegrajski dekaniji vse do frančiškanskega samostana. Poleg voznika kombija, kije kip prevažal po gornjegrajski dekaniji, je bilo z njim v spremstvu vedno pet fantov, ki so kip nameščali v kombi in ga iz njega predajali predstavnikom župnij, kjer so kip sprejeli. Vsem in vsakemu posebej ki seje trudil, molil in žrtvoval ob tem obisku bo povrnil Bog in Fatimska Marija romarica. Danica Senica Mirko Petek iz Mozirja Po naravi skromen, po duhu pa bogat mož V času, ko se vse spreminja, ko svet postaja vse bolj brezoseben, ko se pogla-blj ajo socialne razlike, je človek kot Človek (z veliko začetnico) izgubil na pomenu. Koliko je ljudi v blokih in stanovanjskih soseskah, ki se vsak dan tako ali drugače srečujejo, a se sploh ne poznajo. Vsakodnevno se videvamo na cestah, v trgovinah, na raznih prireditvah, si bežno prikimamo (ali pa še to ne) in že hitimo vsak po svojih opravkih. Ali se je kdaj kdo vprašal - zakaj tako? Ali je človeško bitje vredno res tako malo pozornosti? Tudi v preteklosti seje dogajalo, da »velikih« mož v času njihovega življenja niso znali dovolj ceniti, jim priznati raznih dosežkov in marsikdo izmed njih je živel človeškemu dostojanstvu nevredno življenje in umrl v revščini, pozabljen od ljudi in od boga. Marsikoga so »odkrili« in pričeli opevati šele po njegovi smrti. Da ne bi mi (sedaj in tukaj) storili podobne napake, se ozrimo drug k drugemu, ne glede na izobrazbo, stan, službo, in prisluhnimo tistim, ki nam želijo in nam imajo kaj povedati... Mirko Petek v pisarni invalidskega društva (foto: KF) Mirko Petek je zagledal luč sveta v kmečki družini leta 1922 v Pirešici. Njegovima staršema sta se rodila še dva sinova, od katerih je eden kasneje padel v vojni. Mirko je obiskoval osnovno šolo v Vinski gori, nato pa realno gimnazijo v Ljubljani. V šolskem letu 1940/41, ko je že grozila nevarnost vojne, je obiskoval realko bližje domu, v Celju. »Že takrat smo študentje vedeli, da bo v slučaju vojne meja med Nemčijo in Italijo potekala ob reki Savi. Na dan beograjskega vojnega puča sem bil v ambulanti šolske poliklinike v Celju in zaradi lažjega primera zlatenice teden dni nisem smel v šolo. Ker se je pouk na šoli medtem prekinil, se žal nisem mogel posloviti od nobenega sošolca. Konec maja sem se šel prijaviti za vpis v 6. razred, a nisem bil sprejet, ker nisem imel nobenega priporočila. Hoteli so me poslati v neko kovinarsko šolo v Nemčijo, tja pa nisem hotel. Do decembra 1942 sem tako pomagal staršem na kmetiji.« Sledila je prisilna mobilizacija v nemško vojsko, v uniformi katere je služil na Češkem in v Franciji. Tam je oktobra 1944 prišel v ameriško ujetništvo in bil poslan v taborišče v Marseillu, od tam pa v Bari, kjer je bila jugoslovanska baza. Drugega junija 1945 je v enoti jugoslovanske vojske prišel v Maribor, kjer je nato služil vse do aprila 1947. Koje končno slekel vojaško uniformo, seje zaposlil v Tovarni usnja Šoštanj. Leta 1954 se je poročil in se preselil v Spodnjo Rečico, kjer je imela usnjama svoj obrat. Leto kasneje sta z ženo Anico dobila prvega, leta 1961 pa še drugega sina. Nato je zamenjal službo in se zaposlil v celjski Cinkarni, ob delu pa se pridno izobraževal in končal srednjo ekonomsko šolo. Z družino so se preselili v Mozirje, kjer se je zaposlil v komunalnem podjetju. Tu je dočakal tudi upokojitev leta 1983. Kljub napornemu delu in družinskim obveznostim je hodil pomagat na domačo kmetijo, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Veliko je bral, največ strokovne in zgodovinske knjige ter domače slovstvo. Rad je tudi planinaril, nabiral gozdne sadeže in zdravilna zelišča. Malo iz potrebe malo za rekreacijo je obdeloval vrt in njivo in to počne še danes. V prostem času se rad posveča svojim šestim vnukom, ki so mu v veliko veselje. Po upokojitvi so ga kot zelo vestnega človeka angažirali za razna družbeno koristna dela. Že več let je tajnik društva invalidov, pri kulturnem društvu vodi inkaso vstopnine, nekaj časa je pobiral tudi vstopnino v Savinjskem gaju. Najdemo ga tudi v mozirski galeriji, v invalidskem društvu pa je eden glavnih akterjev pri organizaciji izletov in dmžabnih srečanj. Mirko Petek je po postavi krhek, po naravi skromen, po duhu pa bogat mož. Predvsem pa je marljiv in zanesljiv. Česar se loti, tudi vztrajno izpelje do konca. Malo je takšnih ljudi, ki bi kljub letom in ne preveč trdnemu zdravju žrtvovali toliko svojega prostega časa v dobrobit družbe. Zato se mu lahko za njegovo plodno delo lepo zahvalimo in mu zaželimo še veliko lepih dni, predvsem pa zdravja. BV Marija Sodja Kladnik Potovanje v mi in rezljanimi klopmi iz cedrovine. Popoldne pa: Adios, Lima. Odpeljala sem se proti Piscu. Lima je tako ogromno mesto, da zlepa nismo prišli ven. Čez kako uro vožnje so se začela najrevnejša zasilna naselja iz rogoza, ki so bila znak, da smo na obrobju mesta. Agua es vida - VODA JE ŽIVLJENJE je pisalo na vodnem stolpu. Tukaj v puščavi je to krvavo res. Izguba vode je zaradi suhega zraka tako velika, da moraš veliko piti, vsaj dva litra vode na dan. Tako je steklenica z vodo obvezni del prtljage, bolj pomembna kot hrana. Nič čudnega ni, če ljudje hodijo naokoli s steklenico v roki. JUŽNA OBALA PERUJA RAJ NA ZEMLJI Cesta nas pelje ob pacifiški obali, na eno stran je morje, na drugo puščava. Vrstijo se širne, neskončne plaže, ki v tem času samevajo, saj je tukaj zima (Za naše predstave presneto topla zima!). Uživala sem v vožnji. (se nadaljuje) PEKARNA PETROVIČ Miklavži in parkeljni za (ne)pridne otroke Peru in Bolivijo (nadaljevanje iz prejšnje številke) Zjutraj sem si ogledala le katedralo s številnimi ogromnimi z zlatom obrobljenimi slika- DRUŽINSKO BOŽIČNO SREČANJE DRUŽINA - KLJUČ SREČE Tradicionalno, že 4. srečanje družin Zgornje Savinjske doline, ki prepevajo, igrajo ali kako drugače preživljajo svoj prosti čas, bo potekalo v organizaciji Medobčinske zveze kulturnih društev Zgornje Savinjske doline in Kulturnega društva Nazarje V NEDELJO, 14.12.1997, OB 16. URI, V DVORANI DELAVSKEGA DOMA NAZARJE. Pravilo srečanja za udeležbo pa je, da so si nastopajoči v sorodu. Vabimo torej družine vsega področja Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, da se srečamo v decembru in popestrimo sebi in svojim prijateljem praznični čas pričakovanja Božiča in Novega leta. Prijave za srečanje sprejemamo do 8. decembra 1997 na naslov MEDOBČINSKA ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA (Ivana Zvipelj) HRIBERNIKOVA 1; 3330 MOZIRJE 833-593 ali 833-546 (dodatne informacije) P{W^TLpOJU2.1997_ PRIJAVNICA PRIIMEK DRUŽINE:_______________________________________________ NASLOV: TELEFON: KOLIKO ČLANOV SESTAVLJA SKUPINA: KAJ BOSTE NASTOPALI: VAŠE ZAHTEVE IN ŽELJE OB NASTOPU: V teh dneh, ko se Miklavž že ozira po prodajnih policah in je zbral že vse želje otrok, so ga povabili tudi v mozirsko Pekarno Miš-Maš. Ni namreč pravega miklavževanja brez testenih miklavžev in parkelj nov. Dve vrsti; medene in kvašene, bo Miklavž izbral v Miš-Mašu. Z njihovimi skrbnimi peki seje namreč že zdavnaj dogovoril, da bodo testene figure kar se da sladke in bogato ... . Vx..... okrašene. Take, da jih otroci ne bodo samo ošinili s pogledom, ampak z veseljem pospravili v želodčke, saj so navajeni odličnega okusa povsem naravnega Petrovičevega pekovskega peciva. Kot vemo, pa Miklavž ne obdaruje le najmlajših. Pri marsikateri hiši so mamice in atiji tako pridni, da pri- Pekarna Miš- M aš im a zey nekaj mesecev telefonski priključek. Kruh, potice in druge dobrote lahko zato naročite vse dni v tednu na številko 833-570. Delajo vsak dan od 5.30 do 19.00, v soboto pa od 5.30 do 13.00. nese darila tudi njim. In ker je letos 6. december ravno na soboto, najbrž ne bo odveč, če se bo sivolasi in dolgobradi mož spomnil na orehove, kokosove in druge potice. Te bodo kot nalašč za mamice, ki bodo ‘•'■■'s tako na miklavževo bremenjene peke, s nim darilom pa bodo gotovo razveselile tudi druge. Ker pa je Miklavž že zelo star, otrok pa je veliko, je najboljše, da gre x '2| —► 5.895 Traktorska guma «o«™© 12,4/11-28 xz 19 —► 28.135 Paulin O continental "POLARIS" dimenzije 165/70 R13 fes«»—>7.532 GOLF tudi za 297 DEM / mesec Privoščite si Golfa Vozila Volkswagen pri Vašom prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke M! Avtocenter Meh d.o.o. Vetenle, Koroška c. 7d tal.: 083/852-955 In 856-824 Izdelovanje in prodaja I otroške konfekcije Savinjska vesta 1* 3331 Tel: 063/ 832 141 Mobi: 0609/ 641184 NIŽJE CENE ZA LANSKE BUNDE, KOMBINEZONE, DVODELNE SMUČARSKE KOMPLETE... Daewoo Nubira Za Japonci prihajajo Korejci. Nubira je samo eden od lepih primerov, kaj omogoča kapital. Več ga imaš, bolj si močan! Če pogledamo malce nazaj, vidimo daewoo kot kopijo starega opla kadeta. No, čas gre naprej in z njim tudi Daewoo. Nubira je eden izmed njegovih zadnjih prodajnih hitov, s katerim želi konkurirati Hy-undayju. In kakor kaže, mu to uspeva precej dobro. Podjetje ACF iz Šempetra, ki ga vodita podjetnika Fidler, sejeuk-vatjalo s prodajo vozil znamke Ford, vendar so odkrili tržno nišo in se povezali z Daewoojem. Tako so sedaj uradni zastopnik tudi za področje Zgornje Savinjske doline. Pri njih si lahko ogledate in preizkusite vse tipe vozil Daewoo. Garancija za vsa vozila znaša 100.000 kilometrov ali 3 leta, za servis pa je poskrbljeno v bivših prostorih Avtotehnike v Celju. Nubira Nubira je novo vozilo, kije na razpolago v treh različicah, in sicer kot 5-vratna, 4-vratna in kombi izvedenka. S praktičnega stališča je najbolj primeren nakup karavan verzije, saj se tu cena (od 22.500 DEM dalje) in prostornost najbolje ujemata. Na test sem v času jesenskih užitkov dobil 4-vratno različico z 1,6-litrskim 16-ventilskim motorjem in opremo SX. (Akcija še poteka, izkoristite jo tudi vi!) S svojo dolžino 4467 mm se nubira uvršča v srednji višji razred. Prtljažni prostor ni prevelik, vendar se s svojimi 370/900 litri lahko kosa z BMW serije 3. Moteča so le vodila, ki žal segajo v notranjost, sicer pa ima enako konstrukcijo tudi peugeot 405. Na prednjih sedežih najdejo dovolj prostora tudi višje raščeni, škoda le, da volanski obroč ni nastavljiv po višini in globini. Vsa stikala so na svojem mestu, le stikalo za zadnje gretje šipe in meglenke prekriva volanski obroč in seje nanj potrebno malce privaditi. Zadnja klop ponuja dovolj prostora za potnike na zadnjih sedežih in prekrasno bralno lučko. Oprema SX obsega vse od radija naprej, le ABS in klima naprava nista vključeni. Vožnja z nubiro je neutrujajoča, podvozje je nastavljeno nemško trdo, ob polnem vozilu pa je malce preveč očitno nihanje karoserije. Vendar je lega vozila na cesti več kot zanesljiva, k čemur pripomore tudi lahkoten servo volan. Motorje s svojimi 106 konjskimi močmi zelo prepričljiv, saj lepo vleče že od 1500 vrtljajev naprej. Pospešuje živahno in omogoča visoke potovalne hitrosti. Moti le malce njegov pretiran hrup med po- speševanjem. Vendar se oddolži s skromno porabo goriva glede na zmogljivosti, ki jih omogoča. Menjalnik ima nekoliko daljše gibe prestavne ročice, kar ni moteče, moteče pa je njegovo občasno zatikanje. Zavore so bile brez ABS sistema, vendar so delovale zanesljivo, le ob večjem pretiravanju so pokazale znake pregrevanja. In če ne veijamete, daje Korejcem uspelo najti pravo pot, se odpravite v podjetje ACF in prepričajte se sami. IGOR Zvezde padajo z neba! Mercedes A Informacija ni več nova. Kot bralci časopisov in poslušalci ostalih medijev gotovo že veste, daje podjetje Mercedes ustavilo proizvodnjo najnovejšega malčka iz svojih delavnic - model A. Vzrok za to tiči nekje na Švedskem, kjer po cestah hodijo losi. Resje, da jih v Nemčiji ni, ampak to je preklemano slab izgovor. Takole na hitro bi rekli: ’’Tile Švedi so pa res od hudiča!” Vendar v ozadju se skriva dejstvo, daje tudi najnovejši saab 95 moral na popravke, ker ni zadovoljivo opravil “los” testa. Na kratko: “Los” test pomeni situacijo, ko se peljete po cesti s hitrostjo 60-70 km/h in se pred vami na cesti pojavi los, podobno kot pri nas srna. Ker ste izkušen voznik, reagirate hitro in poskušate obvoziti losa. Torej hitro krenete na nasprotni vozni pas (če so nasproti vozila, to pač ne gre), obvozite losa in nato nazaj. Še s trabantom naredite to brez problema, mercedes A-ra-zreda pa se kratko malo sramotno prevrne na bok. Ja, letele bodo glave v samem vrhu Mercedesa in v razvojnem oddelku. Stroški so napovedani v okviru 500 milijonov DEM, najhuje pa je, da je zvezda padla na tla. Resje, da mnogi proizvajalci kličejo svoja vozila nazaj zaradi raznih napak (audi - zračne vreče, ford galaxy - samovžig, astra - samovžig....), vendar nihče zaradi konstrukcijske napake v podvozju. Še bolj smešno je, daje ta test neobvezen, vendar ga uporablja večina avtomobilskih revij. No, in? Vse so vedele in zdihovale, da novi mercedes ob hitro voženih ostrih zavojih niha, in so njegove vozne lastnosti ocenile tako, tako... Ampak bile so tiho, ker so to večinoma nemške revije. Saj si mislite, koliko plača Mercedes za oglaševanje. Švedi pa so bili “cool” in so to katastrofo lepo objavili. Nato so se nemški Auto-Motor Sport, AutoBild in ostali začeli vleči iz “dreka”, češ saj smo vedeli, ampak mi ga nismo obrnili... Hja, peljite se mimo avtobusne postaje, otrok vam skoči na cesto, vi ga obvozite in ker se “zvezdica” obme, povozite ostalih deset otrok na postaji! Kljub vsej filozofiji pa mi nikoli ne bo jasno, kaj so delali testni vozniki Mercedesa. So spali ali pa sojih ukinili in vse prepustili računalnikom (op.: Tudi Intelov procesor ima serijsko napako!)? Resje, daje to prvi mercedes s prednjim pogonom, mogoče jih je zmedlo prav to. Resje težišče višje zaradi dvojnega dna, prav tako so lahko krive gume, vendar vseeno... Tudi ESP verjetno ni rešitev. Ampak zakaj nihče ne testira tega malčka s športnimi vzmetmi in blažilniki, zakaj ga nihče ne zniža za 5 cm, zakaj mu ne namestijo 14 namesto 15-colska platišča. In zakaj tako opremljenega ne spustijo na “los” test? Ja, očitno nemške avto revije spijo skupaj z mercedesom! IGOR Piše: Aleksander Videčnik Ponoči kruh spi (nadaljevanje iz prejšnje številke) Dolgotrajne vojne, poplave, suše in druge ujme so ljudi v nenehni borbi z lakoto prisilile, da so pekli kakršenkoli kruh, da so si le napolnili prazne želodce. V Nemčiji so primeroma, pekli kruh iz žira in gnetli testo iz travnih semen divjega ovsa. Na Švedskem so pekli kruh iz 90 odstotkov zmlete smrekove skorje in slame. Na Madžarskem, Danskem in Turingiji so kmetje pulili slamo s streh, jo drobili in gnetli v kruh. V Franciji so kmetje mešali zdrobljeno zemljo z nekaj moke in oblikovali hlebce kruha. V severni Švedski so kri jelenov mešali zječmenom in vodo v kašo in jo pražili na kamnu, dokler se ni strdila. Podobne mlince so pekli Estonci iz ovsa in prašičje krvi. Valvasorje v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske (1789) zapisal, daje zaradi dolgotrajnega deževja poleti in jeseni 1675. leta zraslo le malo žita in so ostali skednji tako prazni, da so marsikateri kmetje skupaj mleli drevesno lubje in laneno seme in iz te zmesi pekli kruh. Čeprav smo na slovenskem ozemlju doživljali vrsto hudih lakot, imamo o njih le malo podrobnejših poročil. Toda pomen kruha je bil prav v času lakote zelo velik! Lakoto v Evropi leta 1315, kije prizadela tudi naše kraje, je povzročilo neprestano hudo deževje. Sestradani ljudje so jedli prav vse, marsikje so postali tudi kanibali. Valvasorje v svoji petnajsti knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal, daje leto 1629 bilo leto hude lakote, kajti kranjske njive so dale tako malo pridelka, daje stal en “star” (prostorninska mera) pšenice 9 in pol guldnov, en “star”ovsa ali rži so plačali 7 in pol guldna. To so seveda hudo visoke številke, glede na vrednost guldna v tistem času. Med Napoleonskimi vojnami je za odvrnitev lakote deželna vlada spomladi leta 1806 izdala posebno navodilo, kako se iz krompirjeve moke peče kruh. Navodilo svetuje, da se kruh pripravlja kot vsak ječmenjak, ovsenjak ali turščenjak. Tedaj je bil krompir tudi pri nas že dobro poznan. Največ napisanega o lakoti pri nas je napisanega v času neposredno pred letom 1848. Tedaj je tudi slovenske kraje prizadela krompirjeva bolezen. V letih 1814 do 1816 so bile zapored slabe letine, bodisi zaradi dolge zime, trajnega dežja ali mrzle in dolge jeseni. Cela polja so ostala neobdelana, posejano seme pa ni vzklilo ali zraslo. To j e povzročilo lakoto, kot že dolgo ne! Veliko ljudi je za posledicami lakote umrlo. Cene žitu so bile v Ljubljani leta 1816 izredno visoke, tako pa tudi v Celovcu. Ljudje so jedli le enkrat dnevno, stikali so za vsem kar bi lahko bilo za pod zob. Moko in otrobe so mešali z zdrobljenim lubjem in storževino, kruh iz te zmesi je bil prava poslastica. Baje so številne ljudi našli mrtve s travo v ustih... Iz mrliške knjige viniške župnije je razvidno, da so v enem letu umrli številni ljudje za grižo, pegavico in podobnimi boleznimi, ki so posledica slabe prehrane. Zapisano je tudi, daje od lakote umrlo 10 ljudi. Tako hudo je bilo, da je kmet iz okolice Semiča, za en sam hlebec kruha prodal vinograd z zidanico vred. Oblasti so organizirale javne kuhinje, kjer so delili “rum-fordsko juho”. Po raznih krajih so pomagali tudi trgovci, graščaki in župniki. Številne primere, ko so ljudje prodali za kruh cele njive, je opisal v svoji knjigi Moravška dolina, Stane Stražar, leta 1979. (se nadaljuje) Solčavske Še nekaj iz zapisen Robanonega 3oža. 3 Tole so mi pripovedovali moja mati: “V mojih mladih letih so bila vremena zelo huda. Ko so me nesli h krstu, je bila taka povodenj, da niso mogli po Sockah proti Solčavi, ampak so me morali nesti raz Klemenče k sv. Duhu, naprej na Mecesnika in šele od tam v Solčavo. Tudi tvojega očeta Martina, ki je bil rojen isti dan, so morali nesti raz Robane na Kneže, potem pa po planinski stezi v Solčavo, ker je tu spodaj povodenj vse brvi odnesla. Mostov in ceste takrat še ni bilo. Zime so bile takrat zelo hude. Snegaje dostikrat padlo toliko, da ljudje brez krpljev niso mogli nikamor. Nekoč je šel Lojz iz Solčave domov. Po Riflu gorje še nekako gazil, koje prišel do njiv, pa ni mogel več naprej. Tedaj se je domislil, zlezel na plot in povrhu plota srečno prišel do doma.” Poslopja so bila zgrajena zelo močno, a kadar je zapadlo snega več metrov na debelo, so bili ljudje le v skrbeh, da bo kak grušt polomilo. Raz lesene strehe, s škodlami krite, sneg ne zdrsne rad. Če ga je bilo na strehi zelo na debelo, so ga raz streho žagali. To so storili tako, da so na vsako stran strehe postavili dolgo lestev, po njih sta zlezla dva možaka na vrh strehe in z dolgo vrvjo žagala sneg tesno pri škod-lah ob slemenu navzdol. Ko sta ga tako odžagala do kraj strehe, je zdrsnil na tla in poslopje je bilo razbremenjeno. Nekoč je spet dolgo snežilo. Ko se je zvedrilo, se je pokazalo na gornji njivi nekaj rdečega na snegu. Radovedni kaj je, so Kle-menča mati naprosili Urbana (bil je najstarejši brat nače, Robanove matere), da sije navezal krplje in šel gledati. Našel je prostor, velik kakor naglavna ruta, kjer je bil sneg krvavo rdeč, ni pa bilo nobene sledi ali znamenja, da bi bila tu umorjena kaka žival. Zajel je v posodo nekaj tega snega in ga prinesel domov. Vsi so ga ogle- Disforije dovali in nazadnje presodili, daje to vetrova kri. Ta sneg so nato stopili, krvavoredečo vodo pa zlili v steklenico in kot dragocenost hranili v omari. Ker je Klemenča domačija na hribu, je vsem vetrovom zelo iz-postavljena. Dostikrat so tu strašni viharji in snežni metež. Še na sosedni kmetiji, v Jamah, kjer je bolj za vetrom, je nekoč vihar dvignil pol strehe raz hlev, jo odnesel čez njive in jo pred gozdom položil na tla. Kadar je veter zelo hudo divjal, so ljudje rekli:”Se je pa že spet nekdo obesil ali kakorkoli napravil samomor. Takrat vselej veter divja.” Kadar je veter posebno pobesnel, so Klemenča mati dali na krožnik blagoslovljenjegapepela, od lesaiz butare na cvetno nedeljo, pa malo krušnih drobtin, nekaj kapljic šentjanževega vina in nekaj kapljic vetrove krvi. To je bilo treba nesti na hrib in nastaviti vetru, daje vse odpihnil raz krožnik. Stari so bili prepričani, daje veter s tem darom potolažen in da se je kmalu unesel. “Nesti pa sem mu morala vselej jaz,” so rekli moja mati. Vetrova kri se ni nikoli pokvarila. Zmeraj je bila tekoča, gosta in take barve, kakor takrat, ko so jo vlili v steklenico. Na Klemencem so jo imeli do takrat, ko so jim Nemci hišo in vsa poslopja požgali, torej nad šestdeset let. 4 Po pripovedovanju starih ljudi je bilo nekdaj veliko škratov, maj hnih možičkov v zelenih oblekah in z rdečo kapico na glavi. Bili so dobri z dobrimi, kdor pa se jim jezameril, je občutil njihovo maščevalnost. Živeli so v rudnikih in po gorah. Rudarji so zelo pazili, da se škratom niso zamerili. Nosili so jim hrano v jamo jesti in jo devali na take skrite prostore, kjer jih ni mogel nihče motiti pri jedi. Vina jim niso dajali, ker so se bali, da bi jim pijani škrati kakšno prehudo zagodli. Za hrano so bili škrati hvaležni in so pred vsako nesrečo v rudniku opozorili rudarje z močnim žvižgom skozi prste. Kadar so rudarji slišali tak žvižg, so morali takoj iz jame, da so ušli nesreči. Zato rudar v jami ni smel nikdar zažvižgati, ker bi s tem O fcvafrnem času... povzročil zmedo in nagnal ljudi raz delo. Škrati po gorah in planinah so bili prav taki, kakor oni v rudnikih. Pastir, lovec ali gozdni delavec je škrata samega videl malokdaj, njegove sledove pa pogosto. Nekoč se je Logarski pastir nastanil v pastirski koči za Brložnico. Kakor je pripovedoval pokojni Jaka Černe, se je v okolici Brložnice zadrževal škrat, ki pa Logarskega pastirja ni maral. Zmeraj mu je nagajal. Ponoči mu je spustil ovce iz oseka in jih nagnal na Okrešelj ali v Matkov kot in pastirje moral daleč po nje, da bi jih spravil na pašo tja, kamor je sam hotel. Drugič mu je prevrnil žleb raz korito in voda je tekla po tleh namesto v korito. Ali mu je kdaj nastavila na stezo kamen ali korenino, da se je pastir spotaknil in padel. Tudi kakšno vejo je napel čez stezo in jo spustil, ravno ob pravem času, da je mimoidočega pastirja udarila po glavi. V svoji nagajivosti je bil škrat zelo iznajdljiv. Nekoč je pastir sedel v koči in kuhal zajtrk. Vstopil je škrat in se polulal na ogenj, da je ugasnil. To je bilo pastirju pa že preveč. Skočil je k škratu in mu primazal krepko zaušnico. Udaril pa gaje tako, daje zamahnil s hrbtom roke. S tem mu je povzročil hudo bolečino in ga onesposobil za maščevanje. Če bi ga mahnil z dlanjo, bi škrata ne bolelo nič, mogel bi se pa maščevati in njegovi tovariši bi mu od vseh strani prišli na pomoč. Škrat torej zdaj pastirju ni mogel škodovati, vprašal pa gaje, kako mu je ime. “Sam” mu odgovori pastir. Škrat je odšel in zunaj pred kočo zaklical :”Ojoj, o joj! Na pomoč! Ojoj o joj!” Za Rjavico pod Škarjami seje oglasil drugi škrat: ”Kaj pajeee?” “Udaril meje!” “Kdo te je udaril?” “Sam!” “Če si se sam udaril, pa kar popihaj, bo že minilo, samo da je kaj,” ga je odpravil škrat izza Rjavice in šel svojo pot. Pravijo, daje papež Klemen škrate zarotil in od takrat ne morejo delati ljudem nobene zgage več. 5 Krznar Janez je pripovedoval, da je nekoč kmet Suhovršnik prodal svojo hčer vragu. Zanjo je dobil poln pod (skedenj) denarja. Toda vrag je ni vzel takoj, šele čez teden dni, koje nesla malico koscem na travnik. Ljudje so našli samo košaro, ki jo je nazajgrede pustila pri mlaki, dekleta pa ni videl nihče več. Tista mlaka se od takrat imenuje “huda”. Pripovedujejo, da bo dekle rešil fant, ki bo imel rdeče lase. Takega sina imajo zdaj pri Suhovršniku. Vprašal sem Janeza, kako so se pri Suhovršniku vragovega denarja znebili, saj zdaj niso bogati. “Gradili so veliko,” je rekel Janez. Res, imajo dve hiši, eno celo v dve nadstropji in tri hleve. Tuje bila včasih velika bogatija. Na vsebino o kvatmem času, opisovali smo ga v zvezi z navadami, ki sojih naši predniki dosledno uresničevali, se je oglasila naša bralka Fanika Krefl iz Dobletine. Poslala nam je pesem z naslovom Opomin, ki je po vsebini neke vrste opozorilo na ravnanje v kvatmem času. Slišala jo je od svojih staršev in želi, da bi bila objavljena. Seveda to radi storimo v naši rubriki o zgodovini in narodopisju. Bralce in bralke prosimo, da nam sporočajo stare pesmi podobne vsebine, razne stare Ob 300-letnici njegovega imenovanja za ljubljanskega škofa, je bila izdana spomenica in to 18. oktobra 1897. Iz njene vsebine povzemamo, daje bil Tomaž Hren rojen v Ljubljani leta 1 560 kot sin mestnega svetovalca Leona Hrena. Z osemindvajsetimi leti je bil posvečen v duhovnika in nastavljen za župnika. Kot 37 let staremu so na dvorišču cesarskega dvora v Gradcu slavnostno predali imenovanje za knezoškofa ljubljanskega. To je opravil sam Ferdinand II.. Viri navajajo, daje Hrena priporočil za svojega naslednika ljubljanski škof Ivan Tavčar, koje sporočil nadvojvodi Ferdinandu: ’’Vaša cesarska visokost, če vam je kaj ležeče, da se ohrani po Kranjski katoliška vera, potem naj bo moj naslednik Tomaž Hren.” Potrdilno bulo je papež Klemen VIII. poslal vjuliju 1598. Hrenje bil v škofa posvečen 12. septembra 1599 v graški stolnici. Obredje vodil papeški nuncij Hijeronim grof Parcia. Svojo prvo svečano mašo kot škofje imel L novembra 1599 v Gornjem Gradu. V Ljubljani je tedaj divjala kuga. Tomaž Hrenje bil že pred imenovanjem za škofa protireformacijski komisar za Spodnjo Štajersko. Okoli leta 1600 molitve, romarske pesmi in pete molitve ob mrličih. Če boste želeli, pridemo na razgovor in snemanje na dom. Gre za to, da ohranimo tudi tovrstno dragoceno ljudsko izročilo. Kajti, kar je zapisano ne izgine - ostane za poznejše rodove. Opomin Ne hodi v gozd po klade v soboto kvatemo, da zlo te ne napade, čuj prošnjo mater 'no. Sem izkušena, sem stara, ubogaj me moj sin! O čuj, srce ne vara, poslušaj opomin! je imel Hren veliko opraviti s protestantovsko cerkvijo in njenim predikantom v Velenju. O razmerah v tem kraju je poročal knezu v Gradec.Istega leta (1600) je poročal o popolnem uničenju protestantske cerkve po vsej Štajerski: ”Vse lutrove sinagoge (!) v vsej Štajerski so popolnoma razdejane - tako piše - in do tal uničene...” Zanimivo je njegovo poročilo o razmerah v Slovenj Gradcu, kjerje delovala močna skupina prostestantov, odposlano je bilo 9. maja 1600, v njem pa med drugim navaja: ”V Slovenjemgradci sem pokatoličanil odpadence, jih izpovedal, jim javno narekoval prisego ad s.evangelia, da bodo vstrajali v sveti veri in jih lastnoročno obhajal.” Kot smemo sklepati, je Tomaž Hren zaradi svojih nalog veliko potoval po Štajerski, tako je razbrati iz njegovega koledarja, ki je ohranjen v Škofijskem arhivu v Ljubljani. Za nas je zanimiv podatek, daje Tomaž Hren dne 6. avgusta 1600 posvetil pokopališče v Gornjem Gradu in znova blagoslovil cerkev sv. Magdalene in jo tako izročil duhovnim nalogam. 3§čemo «tace fotografije Na sliki, ki nam jo je poslal Ivan Gluk iz Nove Štifte, so vpoklicanci v avstrijsko vojsko, slikani pred gostilno Muhovec (Matek). Kot kaže, izvira slika izpred prve svetovne vojne. Še o Čemažu Brenu 22 NASVETI IN OGLASI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Kaj vpliva na vsebnost beljakovin v mleku? Med najdragocenejše sestavine mleka sodijo mlečne beljakovine, zato je v razvitejšem svetu, v zadnjem času pa tudi pri nas, vsebnost beljakovin v mleku odločilna tudi pri plačevanju mleka. Količina beljakovin v mleku ni stalna, vendar manj niha kot maščoba. Mlekarne zahtevajo nad 8,5% suhe snovi brez maščob v mleku in za nižje vrednosti znižujejo odkupno ceno mleka. Vsebnost suhe snovi brez maščob je neposredno povezana s količino beljakovin v mleku. Ker smo se prisiljeni prilagajati kriterijem, moramo razmišljati o dejavnikih, ki vplivajo na vsebnost beljakovin v mleku:. -genetski vplivi ( na temu področju deluje govedorejska selekcijska služba. Delo je zelo zahtevno, preden bodo rezultati selekcije na višjo vsebnost beljakovin v mleku krav pokazali svoj učinek, bo preteklo veliko časa), - stadij laktacije ( drugi in tretji mesec po telitvi je vsebnost beljakovin v mleku nižja, kasneje se povečuje), -starost krav (s starostjo krav upada vsebnost beljakovin v mleku. Najvišja je v prvi laktaciji, nato do pete laktacije postopno upada. To je povezano tudi z mlečnostjo krav, ki v tem obdobju praviloma narašča), - prehrana krav molznic ( ima neposreden vpliv na vsebnost beljakovin v mleku. Povezave med prehrano krav in vsebnostjo beljakovin v mleku so zapletene in vezane pretežno na delovanje mikroorganizmov v vampu. Ti mikroorganizmi razgrajujejo zaužite surove beljakovine do amoniaka, dušik iz amonia- ka pa sintetizirajo v sebi lastne beljakovine. Te beljakovine so potem v tankem črevesu vir za oskrbo krave z beljakovinami. Odvečne količine amoniaka, kijih mikroorganizmi ne morejo izkoristiti, se v organizmu krave pretvorijo v sečnino in izločijo z urinom. Na delovanje mikroorganizmov in sintezo beljakovin v vampu vpliva preskrbljenost krave z energijo. Dobra preskrbljenost z energijo namreč zagotavlja maksimalno sintezo beljakovin v vampu, te pa predstavljajo večino beljakovin, ki se prebavijo v tankem črevesu in so vir za sintezo beljakovin v mleku. Povsem nekaj drugega pa so zaščitene beljakovine, ki preidejo ner-azgrajene skozi predželodce (vamp, kapica,prebiralnik) in se lahko po prebavi v tankem črevesu vključijo v sintezo mlečnih beljakovin). Za normalno delovanje mikroorganizmov v vampu je potrebno: - dovolj beljakovin v obroku (problem je prisoten takrat, ko predstavlja koruzna silaža glavni del obroka, če le tega ne dopolnimo s potrebno količino beljakovinskih krmil), - kakovost beljakovin, ki so v obroku, - ne preveč beljakovin v obroku (problem nastane, če krmimo prev-elike količine beljakovinskih močnih krmil ali ob nepravilnem dokrmljevanju krav na mladi paši oziroma prilastu. Preveč beljakovin v obroku pomeni preveč amoniaka v vampu, ki škodljivo vpliva na mikroorganizme), - dovolj energije v obroku ( za (t)iride]G *§ W mm&jm. hiti hram ADVENTNI PRAZNIKI BODO LEPŠI IN PRIJAZNEJŠI Z VENČKI, LAMPIJONČKI, LUČKAMI, SVEČKAMI BOŽIČNIMI JELKAMI... iz naše - vaše trgovine VRTNI HRAM Vabljeni! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V. 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331 J sintezo beljakovin, potrebujejo mikroorganizmi veliko energije. Krave z višjo mlečnostjo potrebujejo dodatek močnih krmil), - ustrezna fiziološka struktura obroka (v obroku mora biti dovolj strukturne surove vlaknine, ki vzdržuje normalno kislost vsebine vampa. Surova vlaknina v obroku vpliva na vsebnost maščob in beljakovin v mleku. Ob mladi paši ali prilastu in ob koruzni silaži krmimo 4 - 5 kg sena. Če je seno zelo dobro (mlado košeno), ga morajo dobiti živali še več), - postopno uvajanje novih krmil v obrok (vsaka menjava vrste in kakovosti krme v obroku prizadene mikroorganizme v vampu. Ti se zelo počasi prilagajajo novi vrsti krme v obroku, zato je potrebno vsako spremembo obroka izvesti postopno), - primerna količina mineralov in vitaminov v obroku ( vpliva na življenje mikroorganizmov v vampu. Neustrezna oskrba krav z minerali in vitamini zmanjša količino krme, ki jo krave pojedo, kar vodi k pomanjkljivi oskrbi z energijo, beljakovinami ali s surovo vlaknino). Sklenemo lahko, daje vsestransko usklajena prehrana krav najboljša poteza, da vsebuje mleko veliko beljakovin, obenem pa je to tudi najboljša prehrana za odlično plodnost krav. KSS Mozirje Marija Mikek ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Predstavitev dela na krajevni enoti (NADAUEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) Ker je količina prirastka omejena s plodnostjo tal, količine poseka dolgoročno ne moremo povečati. Če bi jo, bi gozd opustošili. Izboljšamo lahko samo kvaliteto sestojev in s tem kvaliteto lesa. Kvaliteto sestojev dosežemo s primemo nego. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je gozd naravni ekosistem, ki vpliva na vse okoli sebe in s tem tudi na nas! Zato mora biti gojenje gozdov ekonomsko in ekološko vsklajeno. Za sodobno družbo gozd ni več samo njiva za les, gozd ima pomembno varovalno, hidrološko, zoološko, rekreacijsko, turistično, dediščinsko varstveno in estetsko funkcijo. • Za lastnika najbolj zanimiva je izbira drevja za možni posek, po starem bi rekli odkazilo. Drevje za posek se določi v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, s cilji gospodarjen-ja (ti so določeni v načrtih) in s potrebami lastnika. O višini, strukturi in času možnega poseka izda revirni gozdar lastniku gozda odločbo v upravni zadevi. Posek drevja je najpomembnejši negovalni ukrep v gozdu, zato ga mora opraviti lastnik po smernicah strokovnjaka. Sečnja mora biti v skladu z zastavljenimi dolgoročnimi cilji. S posekom »požanjemo« to, kar smo mi in naši predniki gojili dolga desetletja. S pravilno zastavljenim posekom pa hkrati negujemo preostali del gozda, usmerjamo naravno obnovo gozda in skrbimo za njegovo stabilnost. • Svetovalna in izobraževalna dejavnost gozdarjev, ki delamo na kra- jevni enoti, je vprogram našega dela zapisana z zlatimi črkami. V sodelovanju z drugimi službami na Zavodu pripravljamo za gozdne posestnike seminarje in tečaje z najrazličnejšo strokovno tematiko. Za lastnike gozdov smo organizirali cepljenje proti klopnemu meningitisu, skrbimo pa tudi za njihovo druženje in rekreacijo, saj gotovo vsi poznate smučarsko tekmovanje Za svinjsko glavo. Največjo težo pa ima vsakodnevno delo na terenu, ko z lastniki rešujemo konkretne zadrege in težave v zvezi z gozdovi. • Skrbimo za to, da gozd približamo javnosti. V naj večje veselje nam je delo s predšolsko in šolsko mladino. Na vsaki krajevni enoti imamo eno ali več učnih poti, po katerih vodimo mlade nadebudneže in jim pripovedujemo o naravi, zlasti pa o gozdu. Ravno v tem času na naši krajevni enoti pripravljamo naravoslovno pot, po kateri sicer že nekaj let vodimo šolarje. Vendar dajemo sedaj poti novo vsebino in jo skušamo tudi opremiti in izdati priročen vodnik po poti. Še bi lahko naštevali dejavnosti, ki jih opravljamo na gozdnih upravah, vendar delo v gozdu kliče. Z enim stavkom bi lahko rekli da je naša naloga in poslanstvo varovanje in nega gozdnih sestojev, gozdnih ekosistemov in gozdne krajine, je skrb za kakovost človekovega življenjskega okolja in ohranitev kulturne krajine. Vodja KE G. Grad; Marijan Denša, dipl. inž. gozd. ZPS Ob bližajoči se nakupovalni decembrski mrzlici December (za tiste bolj skrbne pa že november) je čas nakupov. Veliko nas je, ki odlagamo nakupe do konca. Bodisi nam čas ne dopušča, velikokrat pa smo glede izbire darila v zadregi. Prav zaradi naglice pa se večkrat odločimo za nakup stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, ali pa je izdelek slabše kakovosti, ker so nas drugi kupci že prehiteli. December je tudi čas večjih nakupov, saj se tudi mnogi trgovci odzovejo s posebnimi božičnimi popusti. Seveda zaloge stanejo in najbolje se jih je znebiti še pred prihodnjim letom in inventuro. Nekaj več pozornosti bi namenili prav tem, večjim nakupom. Ni pomembno, ali je izdelek za domačo rabo (torej, če smo obdarovali sebe), ali pa ga namenimo za darilo nam ljubi osebi. Za svoj denar hočemo dobiti kar najboljše. Pri večjih nakupih velja, da kupujemo seveda predvsem z glavo in šele nato s srcem. Ob nakupih pralnih in pomivalnih strojev, avdio in video tehnike, pa tudi računalnikov in računalniške opreme so potrošniku v veliko pomoč testi kakovosti, ki jih opravljajo neodvisne potrošniške organizacije. Velikokrat se je že izkazalo, da so obljube proizvajalcev le prevelike in da izdelek ni tako dober kot trdijo reklame. Mnogi testi so objavljeni v potrošniški reviji VIP. Če kupimo izdelek na obroke mora biti »posel« sklenjen obvezno v pisni obliki - prodajni pogodbi. Pri prodaji na obroke velja, da lahko kupec v treh dneh po podpisu pogodbe še odstopi od pogodbe. To je vsekakor potrošniku prijazno določilo, vendar moramo biti tudi tu natančni. Če pisno odstopamo od prodajne pogodbe, pošljemo odstop priporočeno. Dobro preberimo tudi pogodbo, ki smo jo podpisali, posebej skrbno preberimo droben tisk. Velja, da veliki tisk daje, droben pa odvzame, zato previdno! Če je napisano, daje možen odstop od pogodbe, vendar pod posebnimi pogoji: npr. izdelek je treba vrniti v originalni embalaži, dostaviti gaje treba nazaj prodajalcu,... moramo to tudi storiti. Enaka določila veljajo tudi za prodajo po pošti. Večkrat se zgodi, da je treba izdelek vrniti v oddaljen kraj, čeprav nas je zastopnik za prodajo obiskal na domu. Potrudimo se in to res storimo, saj gre nemalokrat za drage izdelke in so potni stroški zanemarljivi v primerjavi z vrednostjo izdelka, za katerega smo ugotovili, da ga ne potrebujemo. Za vse tehnične izdelke je predpisana tudi garancija. Zahtevajmo pravilno izpolnjen garancijski list. Skupaj z garancijskim listom moramo obvezno prejeti še navodila za uporabo v slovenskem jeziku in spisek pooblaščenih serviserjev. Velikokrat v trgovini garancijskega lista ne izpolnijo, kupcu pa povejo, da naj pri morebitnem uveljavljanju zahtev iz garancije prinese s seboj račun in neizpolnjen garancijski list. To je v nasprotju z zakonom, če bomo stvar podarjali, pa sploh ne pride v poštev, saj obdarovancu ne moremo poleg darila izročiti še račun. Ne samo za stvari, za katere je predpisana garancija, tudi za ostale velja, da morajo biti brezhibne. Če izdelek ni brezhiben, je rok za reklamacijo tri mesece. Zakon o obligacijskih razmerjih in v nekaterih primerih tudi sodna praksa, pa ta rok po-daljšujeta za šest mesecev. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, se raje držimo krajšega roka. Kupovanje na raznih prednovoletnih sejmih ne pomeni avtomatično kupovanje izdelkov slabše kakovosti. Če je izdelek slabše kakovosti (npr. II klasa) mora biti to posebej označeno. Shranite račun, kjer mora biti obvezno tudi naslov prodajalca. Trgovci so dolžni sprejeti reklamacijo le, če gre za napako na izdelku. Izdelek niso dolžni zamenjati, če smo npr. kupili oblačilo premajhne številke ali, če smo si le premislili in bi želeli kaj drugega. To je stvar dobre volje prodajalca. Če smo o darilih dobro premislili, pa se na dobro voljo trgovca sploh ni treba zanašati. In če gre kaj kljub dobri volji in premisleku narobe? Za pomoč lahko vedno zaprosite Zvezo potrošnikov Slovenije (najbližja pisarna je v Velenju) ali pa kar tržno inšpekcijo. ;r> Nove knjige Si Biotska raznolikost gozdnate krajine Izšla je knjiga, kije namenjena vsem, ki s svojimi odločitvami in posegi v prostor spreminjajo biotope in habitate vseh organizmov, vključno človeka. Tako so zapisali na prvo stran knjige avtorji, dva gozdaija in en zoolog, vsi trije pa ekologi. Z znanjem, lastnimi raziskavami in izkušnjami nam odkrivajo tenčice gozdnih skrivnosti. Predstavijo nam gozd kot primami ekosistem, nežive in žive dejavnike okolja in delovanje gozda. Pokažejo in razložijo raznolikost in raznovrstnost slovenskih gozdov. Spoznamo ekologijo naravnega gozda ali pragozda in ekologijo gozda, v katerega človek z rabo posega že stoletja. Ker pa živali in rastline ne živijo le v gozdu, predstavijo tudi biotope gozdnate krajine kot so: gozdni robovi, staro drevje, sušice, podrtice in sečni ostanki, stene, melišča in jame, vodotoki v gozdnati krajini, vodne kotanje, gozdne jase. Tudi v agrarni krajini, ki ji dajejo pečat kmetijske površine z manjšimi naselbinami, je poleg njiv, travnikov, pašnikov, sadovnjakov in vinogradov še nekaj naravnejših življenskih prostorov: gozdni ostanki, obvodna drevnina, mokrišča. Opisane so značilnosti vseh biotopov in podan je pregled njihovih prebivalcev. Razložena nam je nujnost varovanja raznovrstnosti rastlinstva in živalstva za obstoj naravnega ravnovesja, naravovarstvena in okoljevarstvena vloga gozdov in s tem njihov pomen za varnost in zdravje posameznega človeka in vsega naroda. Zadnje poglavje je namenjeno usmeritvam, kako se da z up- oštevanjem naravnih danosti in nekaterih omejitev v posameznih dejavnostih ohranjati biotsko raznolikost. Za ozemlje Slovenijeje značilno, da ima veliko raznolikost živega sveta, kije posledica velike raznolikosti ekosistemov. Po nekaterih ocenah lahko govorimo o okoli 2000 različnih ekosistemih. Pogojuje jih geo-. loška, pedološka, klimatska in biocenotska pestrost ter oro-grafsko razgibana površina. Svoje so prispevale še poleden-itve v bližnji geološki preteklosti. Sedanjo podobo v zgradbi ekosistemov in okolja v celoti je dal značilen sociološko-zgo-dovinski razvoj človeške družbe na tem prostoru. Razdrobljena posestva in spontano pa tudi načrtno sonaravno gospodarjenje s prostorom je v veliki meri ohranilo veliko raznolikost slovenskega prostora. Sestavni del knjige je tudi slovar strokovnih izrazov, kjer so razloženi pojmi s področja ekologije in biotske raznovrstnosti, ki vam lahko prihrani kakšno zadrego. Knjiga je res namenjena vsem, ki so kakorkoli povezani z naravo, ne glede na to, ali najdejo v gozdu in naravi delo in zaslužek ali pa le veselje in počitek. Veliko več boste vedeli o večni neznanki naravi in drugače boste gledali na čisto vsakdanje stvari. Še posebej toplo jo priporočam vsem, ki se posvečajo poučevanju in vzgoji naše mladine. Knjigo je izdala Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije. Tudi mi, najmlajši otroci, radi oblikujemo testo Manekenke smo navdušene nad prikazom oblačil naših prijateljev manekenov. Mi še pa čakamo, da se pokažemo publiki. Prisluhnili smo novim pesmicam in pravljicam Lenčke in Nika Kuppra. Obiskali so nas slovenski Korošci iz Avstrije. Narezali smo kupe jabolčnih krhljev. Potem se bomo pa sladkali. in kuhamo dobrote. Malčki iz mozirskega vrtca Robanova Barbara nam je zaigrala na citre v stari kmečki sobi. Bilo je nekaj posebnega. Otroci iz Nazarij V mesecu oktobru smo ličkali koruzo. Ko smo spraznili celo prikolico koruze, smo se vanjo zložili mi! V ozadju pa vidiš obešeno naše delo. Otroci iz Nazarij HlGSCcii v u sporta smo bili otroci iz vrt^ » kolesih. a Pri Robanu so nam postregli v pravi stari kuhinji. Kislo mleko smo jedli ob zelo veliki, stari in posebni mizi. Mleko je bilo tako dobro, mmm..., pa domači kruh... Iz vrtca Nazarje Najnovejša moda srajc na naši modni reviji. Manekeni iz Nazarij FOTOGRAFIJE IZ ARHIVA VRTCEV Miklavž in turistično društvo Nazarje VABITA OTROKE IN NJIHOVE STARŠE na že TRADICIONALNO SREČANJE »M1KLAVŽEVANJE« v petek, 5.12.1997, OB 17. URI, PRED GRAD Vrbovec. Pripravljata zanimiv in vesel program in za vsakega otroka DROBNO PRESENEČENJE. Vsi OTROCI DO VKLJUČNO 5. RAZREDA prejmejo MIKLAVŽEVA DARILA. Da bo Miklavž lahko obdaril veliko otrok, si priskrbite MIKLAVŽEVE BONE po ceni 500 SIT. Starši jih iahko dvignejo od SREDE 26.11. DO ČETRTKA 4 12.1997 NA NASLEDNJIH LOKACIJAH: TRGOVINA Savinja Nazarje, Pogo's, trgovina Bohač, farna cerkev Nazarje, mesarija Bogner na Prihovi, trgovina KRZNAR DANICA Kokarje, t rgovina BOHINC in ZKZ Šmartno ob Dreti. Da bomo letos Miklavža lažje pričakali, pripravliaTD Nazarje pred gradom Vrbovec ta dan od 14. ure dalje tudi MIKLAVŽEV SEJF.M. Vabimo zainteresirana trgovska podjetja, organizacije in obrtnike, da izkoristijo možnost promocije svoje dejavnosti s prodajo svojih art iklov. TD Nazarje razpisuje do 30.11.1997 možnost prijave za najem prostora. Prijave sprejema TD Nazarje na telefon 832-323 v popoldanskem času. Z veseljem vas pričakuje vaš Miklavž Obvestilo Z dne 31.12.1997 preneham z dejavnostjo (avtoprevozništvo) Milan Ferlič s.p., Trnovec 18, p. Rečica ob Savinji. MIKLAVŽEV PAKET MALI..........500,00 MIKLAVŽEV PAKET VELIKI.......1000,00 BUTELJKA VITEZ 0.75...........299,00 BUTELJKA L. RIZLING ORMOŽ 0.75 ....399,00 BUTELJKA ŠIPON 0.75...........399,00 vmm mwüR Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 041/695-061 PRI NAS KUPUJE MIKLAVŽ: 4— ' C frotjrastePižame °d 1'560‘Mk otroške trenirke od ^ .?10daHL maste h,ače t;% 4-- ® -šPortde p°djo^ene li ** ifj’ otroške kape {„“i-oidVc6 in še veliko drugega za lepo presenečenje - za, + RGROflVTOHIŠfl Šempeter (v bivši bencinski črpalki pri SIP-u) tel.: 063/702-510,702-610, 041/672-300 %%oj tel.: 063/832-200 Odprto:'8.0Q -12.00,15.00-19.00 - L sobote: 8.00-12.00 Pripravili smo darila, za MIKLAVŽA CVETKE IN KOPRIVE ODLOČNOST PA TAKA Generalni direktor mozirske upravne enote, s stalnim bivališčem na Rečici ob Savinji, sicer pa doma iz Gornjega Grada, Darko Repenšek je oni dan med drugim dejal: »Stvari bomo postavili na konico, bolj ostro!« Zdaj ugibamo, kaj je imel v mislih?! Ali delitev Prihove ali ukinitev krajevnega urada na Rečici ali pa discipliniranje avtošol, ki po zadnjih podatkih izpitne komisije ne dosegajo zadovoljivih rezultatov... Če je morebiti kaj četrtega, boste izvedeli v Savinjskih novicah. (ŠPICA PRESS) VROČI TELEFONI V zadnjih dneh so se v uredništvu telefoni po izidu zadnje številke komajda malce ohladili. Klicarili so predstavniki strank (ni jim ustrezal vrstni red predsedniških kandidatov), klicarili so Ločani (ni jim ustrezal kačon pri članku o mostu), klicarili so dušni pastirji (pogrešali so članeko Fatimski Mariji), klicarili so Rečičani (upravna enota jim hoče ukiniti krajevni urad), klicaril je menedžer Janet Jackson (ni mu ustrezala njena fotografija v Mladem bobenčku), klicarili so neznanci (niso vedeli, kaj jim ne ustreza, toda kljub temu so protestirali), skratka sranje na kvadrat. Uredniku so se vnela ušesa, kar ni posebej spodbudno pred zadnjim jurišem na almanah. Upajmo, da ga, ubožčka, ne razžrl občutek krivde. (MOJA KRIVDA, MOJA VELIKA KRIVDA PRESS) CVETKE IN KOPRIVE SO PREVERJENO NERESNIČNE T AVTO SOLA PETER d.o.o. Šaleška 16, VELENJE tel.: 856-450, fax: 063 852-505 nudi 10% popust v avto šoli dijakom in prinesiteljem kupona n OVEN od 21.3. do 30.4. V vašem domu so se začeli odnosi zaostrovati. Že po preteku prvega tednu se lahko znajdete v ostrem sporu z družinskimi doni. Vaši bližnp se vam bodo zdeli nerazumevajoči, kar po ni res. Marčevski ovni se boste v tem obdobju počutili ponižene in užaljene, predvsem zaradi stalnih čustvenih dolgov. Aprilski ovni po boste imeli kar nekaj preglavic in težav s partnerjem, ki se bo znašel v poslovnih težavah in dobro bi bilo, do mu res pomagate. Dolgujete mu uslugo. Če niste pozabili preteklih dogodkov, se boste spomnili zakaj. V tem obdobju boste tudi izredno zagreti za zabavo. Prav je, da si vzamete prosti čas, a ob tem ne pozabite na delo in obveznosti, ki vas čakajo. Rojeni v tem impulzivnem znamenju se običajno veliko ukvarjate s športom, prav je, da tudi v tem obdobju višek energije trošite na ta način. Večjo pozornost pa posvečajte kroničnim boleznim. BIK od 21.4. do 20.5. Venera in Mars bosta v tem obdobju vplivala na nagnjenost k zaljubljen ju. Če imate namen koga osvojiti, lahb poskušate to storiti v tem času, ko se vam ne bo moč upreti. Vsi biki boste prijazni, zabavni in veseli. To bo razveselilo predvsem vašega partnerja, ki v prejšnjem obdobju nikakor ni mogel najti pravega stika z vami. Samski biki boste dobili nekaj ponudb na ljubezenskem področju, potencialne ljubezenske kandidate boste ocenjevali po imetju, statusu... Čeprav ne boste mogli drugače, bi bilo bolje, da bi ljudi ocenjevali tudi po srčnosti in prijaznosti. Na delovnem področju se boste znašli v ambicioznem obdobju, zato lahko vsaj do neke mere pokažete kdo ste in kaj zmorete, če pa razmišljate o spremembi delovnega mesto, se nikat ne prenaglite, stvar še ni dozorela in tak položaj bi bil precej negotov. Na zdravstvenem področju večjo pozornost usmerjajte predvsem grlu. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Vaš partner se je odločil za nekaj resnih radikalnih sprememb, da bi uvedel red v vajino zvezo. To vas bo sprva zelo razjezilo in lahko se znajdete v ljubezenski krizi. No srečo si boste že v začetku drugega tedna premislili in oba s partnerjem bosta ugotovila, da se imata še vedno rada. Neumno bi bilo, da bi naredili kakšno napako, zaradi pomanjkljivega sporazumevanja. V službi se boste dokaj dolgočasili in delo vam ne bo šlo preveč od rok, veliko bolje vam bo odgovarjalo klepetanje s sodelavci, kot pa zahtevano umsko delo. Star piegovor pravi... kdor dela tudi greši. Zato je bolje, da se posvetite delu, četudi bi pri tem storili kakšno napako. Za boljšo koncentracijo uporabite poprovo meto, ki poživlja in bistri misli ter zbuja zanimanje za okolje. RAK od 22.6. do 22.7. Že oddani raki boste svojega partnerja neizmerno razvajali, za kar vam bo nadvse hvaležen. Vi sanio zelo dobro obvladate sistem daj - dam, kajti zavedate se, da vam bo partner vaše razdajanje povrnil s prisrčno in nežno ljubeznijo. Varno družinsko življenje je ena izmed vaših največjih vrednot, zato se boste močno angažirali tudi pri ostalih družinskih članih. Nasploh vas v tem obdobju čakajo zelo srečni dogodki v družinskem krogu. Z denarjem bodite previdni, neki dolgoletni prijatelj vas lahko v poslovnih in denarnih zadevah prevara in sledilo bi veliko razočaranje. V službi boste manj zavzeti kot v družinskem krogu, kar vaši predpostavljeni ne bodo niti opazili. Dokler boste izpolnjevali svoje obveznosti, se vam ne bo zgodilo nič hudega. Če se ukvarjate s športom, bodite previdni, nagnjeni boste k fizičnim poškodbam. LEV od 23.7. do 23.8. Vse do prve polovice decembra boste razmišljali o vaši ljubezenski zvezi in si zaželeli sprememb. Zdelo se vam bo, da je vaše ljubezensko življenje preveč banalno. Če iskreno premislite, lahko priznate, do večino partnerjev združujejo ravno obveznosti v vsakdanjem življenju. Sprva poiščite duhovne kvalitete v sebi, noto pa jih lohko razširite še na medsebojne odnose. V službi se vam bo veliko dogajalo, toda ugodni poslovni rezultati se ne bodo kmalu ponovili. Bistvenega poklicnega napredovanja v tem obdobju namreč ne bo. Z denarjem nikar ne špekulirajte, še posebej če ste si go sposodili od svojega partnerja, ker vam tega ne bi oprostil. Kar se tiče zdravja vam priporočamo, da ste pozorni na mehur in ledvice. DEVICA od 24.8. do 23.9. Oba s partnerjem bosta v tem obdobju vesela, pripravljena na zabave, izhode, druženja z novimi ljudmi... Tudi če bosta ostala v dvoje, bo vajin odnos harmoničen in prijeten. Prevevala vas bo čustvena varnost in stabilnost. Znalo bi se zgoditi, da se ponovno zaljubite v vašega partnerja in odkrijete kakšno značajsko lastnost, ki vam je bila odslej neznana. Prosti predstavniki tega znamenja boste nekomu zelo všeč. Zato se ozrite naokrog in pričnite z ljubezenskim osvajanjem. Zelo boste privlačni za nasprotni spol, zato nikar ne zamudite te enkratne priložnosti. Vaš finančni položaj bo še naprej nekoliko nestabilen, zato se ne spuščajte v večje nakupe. V decembru vas bodo v službi postavili pred zahtevne naloge, ki se jih boste resno lotili. Spoznali boste, do je delo tisto, ki vas vedno najbolj okupira, pomembno pa je dejstvo, da boste uspešno združili privatno in poklicno življenje. £ m» rri TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Vaše čustveno življenje se bo v tem obdobju nanašalo v glavnem na družinski krog. Prišlo bo do verbalnih sporov v zvezi s temami, kot so politika, šport... leda nazadnje se boste le sporazumeli. Mogoče se vam ne bo zdelo vendar, vam bo v tem času družino v pomembno oporo. Zato se ne poskušajte izogibati svojih obveznosti doma in se po možnosti udeležujete družinskih srečanj. -Lahko tudi pričakujete obisk soiodnikov. Pri delu boste izpolnjevali svoje obveznosti z običajno rutino. V prvi polovici decembra lahko pričakujete, da vas bodo poslali na službeno pot, prav tako pa vas čakajo pozitivne spiemembe vezane za finance. Pri zadevah, ki se tičejo denarja, si lohko privoščite nekaj več agresivnosti. Pri ostalih zadevah pa vam bi vam bolj škodovala kot koristila. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Ta obdobje je čas, ko boste zaživeli v polnem elementu. Vaša intenzivnost in močna čustvo bodo tokrat prišla do pravega izraza. Parmer oziroma prijatelji vam bodo komaj sledili. Družinsko življenje boste organizirali na precej nenavaden in bizaren način. Otroci bodo navdušeni nam vami, ker si boste sproti izmišljevali nove igrice in jih odpeljali v kino. Samski škorpijoni boste napadli potencialnega ljubimca, zaradi česar se vas le ta lahko ustraši . Raje poskusite z manj energije in agresivnosti in mu pošljite več hipnotičnih pogledov. Brez skrbi, sledil vam bo. Na delovnem mestu boste želeli vse spremeniti in to takoj. To bo živciralo vaše sodelavce, ki menijo, da je obstoječe čisto v redu. Vaši vzvišeni projekti jih bodo prestrašili. Vendar jih boste s svojo očarljivostjo postopoma omehčali. Prav tako boste prepričali svoje nadrejene, da je pravi čas za večje spremembe. STRELEC ad 23.11. do 21.12. Burno ljubezensko življenje v preteklem obdobju se bo v tem obdobju začelo umirjati. Počutili se boste ljubljeni, saj vas bo partner razvajal, vi po boste uživali v družbi svojega izbranca, tako da vas ne bo vleklo med prijatelje. Zadovoljni boste z urejenim, mirnim družinskim življenjem. Samski strelci boste kot vedno družabni, radi boste poklepetali ob kavici. Znalo bi se zgoditi, da srečate svojo staro ljubezen in ne boste si hoteli priznati, da vam je začelo srce hitreje biti. Partner vas bo navdušil z opremljanjem vašega doma, tako si boste še lažje preuredili dom in pričeli s pripravljalnimi deli. Znalo bi se vam zatakniti pri denarju ali pri vaši praktičnosti. Zato dobro premislite, predno se lotite dela, predvsem se dobro seznanite s cenami. KOZOROG ad 22.12. do 20.1. Če ste še sami, se lahko veselite tega obdobja, kajti zaljubili se boste do ušes. Venera in Mars sta že stopila v vaše astrološko znamenje, zato si lahko veliko obetate na čustvenem področju. Končno boste spoznali, da siva harmonija ljubezenske sreče traja že predolgo. Zato boste vnesli nekaj življenja v vojino partnerstvo. Da o strasteh ne govorimo. Tudi sami in osamljeni kozorogi se boste podali v pestre ljubezenske dogodivščine. No poslovnem področju se vam obetajo novi in donosni posli. Energično boste opravljali vse obveznosti in ponudila se vam bo priložnost za napredovanje v službi. V drugi polovici tega obdobja bo prihajalo do zamud vseh vrst, zato to pn' svojem delu nekoliko upoštevajte. Za zdravje se ne bojte, vseeno pa bodite previdni pri fizičnih aktivnostih. VODNAR od 21.1. do 20.2. /VV\ S partnerjem vaju povezuje ljubezen, čeprav je včasih ne vidite. V tem obdobju se bo še poglobila in počutili se boste, kot da začenjate znova. Toda že v drugi polovici tega obdobja se bodo pojavili občutki rutine in monotonosti v čustvenem življenju. Se vam ne zdi, da včasih preveč zahtevate od svojega partnerja? Za izboljšanje vašega čustvenega razmerja si lahko izberete eterično olje z omamnim vonjem vrtnice, ki zapeljuje, zbuja čutnost in kultivira ljubezen. Kljub pomanjkanju eneigije pri delu ne boste popustili. Naklonjeni Merkur vam bo celo obdobje pomagal pri sklepanju poslovnih partnerstev. Dobili boste kar nekaj idej, kako priti do denarja. Ali se bodo te ideje uresničile ali ne, je odvisno predvsem od vas. Na zdravje pa le malo pazite, pogosto boste utrujeni in izčrpani, zato se ne obremenjujte. RIBI od 21.2. do 20.3. Rojeni ste v znamenju, ki zmore največ sočutja. Zaradi te lastnosti le stežka jasno in objektivno presodite dejanski položaj. Zato se naučite oceniti, kdaj je pravzaprav sočutje zares potrebno in kdaj ne. Ni prav, da ste vedno vi tisti, ki nudite ramo za jokanje. Tudi do partnerja boste zelo strpni, čeprav si bo privoščil malo več muhavosti. Na poslovnem področju boste doživeli preobrazbo. Konec je obdobja vašega neaktivnega dremanja, zato boste pri delu dobili kondicijo. Svoje aktivnosti boste začeli postopoma uresničevati. Začutili boste potrebo po gibanju, komunikaciji in akciji. Tudi z denarjem ne bo večjih težav. Začel vam bo pritekati iz neke stranske dejavnosti in še sami ne boste slutili, kako pomembno so takšna honorarna dela. Ker boste v tem mesecu veliko sanjali, vam priporočamo, da dlje časa nosite ametist. To poldragi kamen zelo pomaga pri analizi sanj in napovedovanju prihodnosti. K Molk je zlato! Zato gaje tako poredko slišati! V^fe© ffl@(p©©feD®5©©ffl© Zemeljska dela Opravljena dela za brezžični telefon Povprašali smo vodilnega delavcev, zakaj pravzaprav pri izkopih gre. "Vidite," je dejal, "tule sedaj kopljemo za telefonski kabel, ki bo ~ povezal še nepovezane telefonske aparate, avtomatske tajnice, računalnike, telefakse, fakse in druge naprave." "Zakaj tale delavec vozi samokolnico obrnj eno narobe?" "Da mu je ne bi drug delavec napolnil z izkopano zemljo." "Zakaj pri vsem skupaj pravzaprav gre?" "Vidite," je dejal, "te naprave so nam v vsakodnevnem življenju v pomoč in morajo biti povezane med sabo. Zato kopljemo jarke, da vanje položimo kable. Drugače tu pač ne gre." "In kaj bodo ljudem te povezave?" "Recimo, da imate računalnik. Lahko ga sprogramirate, da na vsako prejeto sporočilo odgovori, da vas trenutno ni doma. In če vam znanec preko računalnika pošlje sporočilo, da tudi njega ni doma, mu bo vaš računalnik odgovoril, da ste odsotni. Nakar bo tudi njegov računalnik oddal sporočilo, da je vaš znanec odšel po opravkih in hkrati prejel sporočilo, da vas ni doma. Tako si lahko računalniki pošiljajo sporočila. Če ste ravno na počitnicah in je na počitnicah tudi vaš znanec, si bosta računalnika pošiljala sporočila o vaši in vašega znanca odsotnosti, dokler se ne vrneta domov. Tega bomo pri naši telefonski službi še posebej veseli. Zadnji tak znan primer nam je naredil preko sto tisoč impulzov in lep izkupiček. Sedaj delamo na tem, da bi tak program vgradili tudi v telefonske tajnice!" "Zakaj pri telefonu pravzaprav gre?" "Telefon vam je aparat, ki je nadomestil telegrafski aparat in se obnaša podobno kot pes. Če psa pocukate zadaj za rep, vam bo spredaj zalajal." "Kaj pa je potem brezžični telefon?" "Isto, samo brez psa!" Slino Tavrl Staroslovenski pregovori in reki Kaki že. Po jutru se pozna, kakšna je noč bila. Kjer se dela vse nedelje, tam vam davkarija denar spelje. Kjer se dela le pet dni, država ves denar dobi. Kdor veliko govori, desetim dan zamori. Pijanec ne pade daleč od gostilne. Zgodovino se potvarja Molk je zlato! Berite nas molče! Zadrečke novice so zlate! DA, TU ZRAVEN JE! naši so... Bolje vrabičko na tičku, kot golobičko čez glavo. Delo človeka krepi! Res je, dosti lažje se krepne od dela kot od nedela! Delo človeka osvobaja! - je dejal zapornik, ko si je izkopal rov iz zapora. Davkarija je sovražnik, ki vas hoče imeti za prijatelja. Zakaj se ji upirate? Ljubezen je bolezen, ko zaradi nje v posteljo zlezem. ffi®v6© j® OsasffltoB Po nakupih Kupujte pri nas! Danes se nič ne splača kupovati. Kupiš časopis, pa je že naslednji dan star in ti je odveč. Kupiš revijo, čez teden dni je stara in ne rabiš je več. Kupiš srajco, čevlje, avto, vse je isto: sčasoma ti postane odveč. Kupiš otroke, pa si čez petnajst let star ti in si jim odveč! Pa ni vsemu tako! Kupite Almanah Savinjskih novic. Ta bo večen! (vsaj nekaj časa) Sicer pa,... mi da se staramo? Treba je pogledati resnici v oči in priznati, da to ni res! Dragi bralci: rišite, pišite, dopisujte, mečite nam kamenje v okna, pošljite nam paket bombo, le berite nas tudi! MALI OGLAS Roparja, ki želita ostati neimenovana, poceni prodajata rabljeno blago. Naslovje v uredništvu. Vreme te dni: Včeraj je bil lep dan. Danes je lep dan. Jutri bo lep dan. Izkoristite te lepe dni in se naročite na Zadrečke novice! Da je za staro ključavnico jnajboljši kar star ključ, smo tudi tokrat spet dokazali - na volitvah! Nasveti našega psihologa Misliti, torej kaj? Kdor trdi, da nekaj ni, ima občutek, da zanj drugi mislijo, da to je. Kdor misli, da zanj mislijo, da je, kar ni, naj ne misli preveč. Torej, če mislite, da mislimo, da vemo, kar drugi mislijo o vas in in tega ne razumete, se oglasite v naši svetovalnici in povedali vam bomo, kaj si mislimo o vašem mišljenju. In nikar se ne delajte, da ste kaj razumeli. Mislim, torej ne berem Zadrečkih novic! dr. Siho Tavrl Če ne boste v življenju zagrešili nobene usodne napake, vas življenje in usoda nikoli ne najdeta... Naročite se na Zadrečke novice! Kratek intervju Urednik odgovarja Glavnega urednika Zadrečkih novic smo povprašali: "Se vam ne zdijo Zadrečke novice malo preveč žaljive?" "Žaljive? Žaljive za koga?" "Za bralce!" "Bralce? Kaj imamo bralce?!" "Imate kaj naročnikov?" "Imeli bi jih več, vendar nihče noče naročati Zadrečke novice za tašče, ker imamo zdravniške nasvete!" "Kajpripravljate vprihodnje?" "Če mi bo uspelo znižati honorar družini Tavrl, si bom kmalu kupil avto." "Zanima nas, kaj bo novega v Zadrečkih novicah?" "Če mi ne bo uspelo znižati honorar družini Tavrl, bom kmalu zaposlil nove ljudi. Poznate morda kakšno manj številčno družino, ki se bavi z novinarstvom?" SESTAVIL: METOD ROSC STARA CELINA OBLEKA PLESALCEV KOŠARKAŠKO MOŠTVO IZ RIGE MESTO NA VZHODU MONGOLIJE VRSTA MESNEGA NAMAZA KANDIRAN POMARANČNI OLUPEK KRATKA ZGODBICA O ZNAMENITEM ČLOVEKU ALI DOGODKU SPSS MEDNARODNI FOND OZN ZA POMOČ OTROKOM SESTAVLJANJE RADIOAKTIVNI ELEMENT (U) FRANCOSKI SLIKAR, NAIVEC (JEAN, 1900-1968) ITALIJANSKO MESTO OB REKI ADIŽI PODBOJ (narečno) ZDRAVNIK SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI OBLIKA RASTLINSKEGA STEBLA SLOVENSKI HOKEJIST (ROK) KAKOVOSTNO FRANCOSKO VINO SKANDINAVSKO MOŠKO IME IVAN TAVČAR DELAVEC V TKALNICI KRANJ SPOSOBNOST MIŠLJENJA KRATKA ZGODBA IZ ŽIVALSKEGA SVETA BARVA IGRALNIH KART VRSTA REBUSA ODTIS STOPAL MEJNA REKA MED IRANOM IN ARMENIJO VEČ ZAPOREDNIH STRELOV SATIRIK BUCHWALD EGIPČANSKI BOG SONCA ZAPOREDJE ZNAKOV SVOJINA, IMETJE MLEČNI IZDELEK DOSITEJ OBRADOVIĆ MAX ERNST SLOVENSKA IGRALKA (MINU) ANTIČNO MESTO V SIRIJI NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR (KJETIL ANDRE) DOHODEK IZ OBRESTI ALI PRAVNIH ZAHTEVKOV CIME in PRIIMEK: NASLOV(ulica, kraj): MINI SLOVAR ARANCIN: Kandiran pomarančni olupek EMESA: Antično mesto v Siriji KJUDER: Slovenska igralka (Minu) NARAN: Mesto na vzhodu Mongolije ROJŠEK: Slovenski hokejist (Rok)_____ Rešitev preišnie križanke: stolp, PT, kalamari, Ibis, nit, ro, Tsavo, Orlov, ŠV, Novaček, hipoteka, Paka, cekar, pianino, frotir, AFP, aval, Bah, vlak, Otopeni, lotos, okoliš, Avila, Renata. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Sebastjan Moličnik, Raduha 69, Luče; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Hajdeja Brglez, Radmirje 3, Ljubno; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Danica Ugovšek, Radmirje 94, Ljubno; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Anica Korenjak, Lesarska 13, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 24. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 5. decembra 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva turistična kmetija Ložekar iz Logarske doline: 1. nagrada: celodnevna smučarska vozovnica s kosilom za dve osebi, 2. nagrada: poldnevna smučarska vozovnica s kosilom za dve osebi, 3. nagrada: celodnevna smučarska vozovnica za dve osebi. UGODEN Na trgu.31 A! '''j.. 13330 NAKUP! *#»V*>* ,, 4'" '%, Tel.: 063/ 831 98,1 VZAM6S DANCS - PLAČAŠ A/IAACA! O, % IVIORDA STE ISKALI PRAV TO.. MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše vikend (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel: 0609/654-651. ODKUP HLODOVINE Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841-413 (Jože). URARSTVO - HOBI - IGRAČE MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ - oglasi se pri nas! Tel.: 841-084. ODKUPUJEMO DELNICE investicijskih skladov od 100 do 180 SIT ter Telekoma, Žita Ljubljana, Atomskih toplic, KK Ptuj, Gorenja in ostalih podjetij. Inf. Tel.: 063/483-970 ali 063/730-033. ŠIVILJSTVO »MONROE«, Nataša Forštner s.p. Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV Maček Marjan, Vransko 113 - Izdelovanje in prodaja karnis ter možna dostava. Tel: 063/725-547. ŠIVALNI STROJI - POPRAVILO IN PRODAJA rezervnih delov in dodatkov v blagovnici Šoštanj. Pridem tudi na dom. Tel. 833-068 (doma) in 882-914 (delavnica). STROKOVNA PEDIKURA Če imate težave z nogami, kurja očesa, obtiske, vraščene nohte, pokličite 844-453 in naredim vam strokovno pedikuro. MIZARSTVO ROBNIK BOŽO, Luče Izdelujemo kvalitetno pohištvo, mize, jedilne kote, vrata, podboje, stopnice, ograje... Tel. 844-245. SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV nastavitve gorilnikov in rezervni deli. Termotehnika Naraločnik Bernard s.p., Ljubno, Janezovo polje 9. Tel. 841-556. SESALCI ZA VODNO IN SUHO ČIŠČENJE Pranje talnih oblog, oblazinjenega pohištva, trdih tal, sesanje talnih oblog, globinsko sesanje - za lahkotno, hitro in učinkovito čiščenje vašega doma, poslovnega prostora, avtomobila...Garancija, servis, SIQ...Cena 59.980 SIT (2 - 12 obrokov). Informacije: 886-118 -po 20. uri. Prodam pujske od 25 - 50 kg po ugodni ceni. Tel. 702-194. Traktor Zetor 69/11, I. 79, 250 ur po generalni, možna menjava za okrogel Prodam telico friziko 8 mesecev brejo les. Tel. 843-317. in meso krave, ki je bila na planinski paši. Tel. 844-294. V Nazarjah prodam tri in pol sobno stanovanje. Tel. 832-314. Prodam novo tlačilko za salame iz nerjavečega materiala (5 kg). Julij Torkar, Kupim otroški avtosedež. Ponudbe na tel. 832-762. Žlabor 17. V Mozirju prodamo hišo, v račun vzam- Ugodno prodam kuhinjo Svea z aparati. Tel. 844-448 (Plankl). emo lastniško stanovanje v Velenju. Tel. 851-930. Zelo ugodno poceni prodam 2 sončna kolektorja (2x1 m). Tel. 845-085. Kupim teličko sivko od 90 -100 kg. Tel. 833-467. Prodam nov štedilnik kiiperbusch. Tel. 841-376. Nudim inštrukcije za osnovno šolo na vašem ali svojem domu. Tel. 844-447. Prodam malo rabljeno peč na petrolej. Tel. 845-243. Ugodno prodam tračni obračalnik 180. Tel. 843-240. Prodam teličko težko 100 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 831-351. Kupim telička starega en teden. Tel. 061 825-400. Prodam njivo 550 m2 ob stari cesti Radmirje - Ljubno KO Radmirje. Tel. 843-196. Pioneer ojačevalec 2 x 30W, MTC 4 x Prodam Z 128,1. 1986, vozno, tudi po delih. Tel. 833-238. 50 W grafični eqalizier, zvočniki, 100 DEM, 150 DEM, prodam. Lakner Roman, Plac 18, Ljubno. Prodam fižol sivček po ugodni ceni. Tel. 722-301. Sprejmem v varstvo otroka od 2-5 let. Tel. 841-472. Prodam štedilnik 2 plin+2 elektrika, zelo dobro ohranjen. Cena 23.000 SIT, tel. 843-389 po 14. uri. Barvni TV stereo, ekran 60 cm, video-priključek, prodam. Cena 500 DEM. Tel. 845-192 ali (841-194). Kravo sivko, tretjič brejo, A kontrola, prodam. Tel. 841-500. Ugodno prodam videorekorder Samsung, star eno leto. Tel. 841-589. Prodam računalnik 486/100 850 MB disk, 8 MB RAM, CD ROM, zvočna kartica, zvočniki. Tel. 832-336. Menjam BTV Gorenje s TTX za videorekorder. Tel. 832-745. Avtosedež do 18 kg, pettočkovni sistem zapiranja, prodam. Tel. 832-597, popoldan. Prodam Clio 1,2, 10/96, 15.000 km, cena po dogovoru. Tel. 831-083. Novoletne jelke, velikosti od 1 do 9 m, Golf diesel, I. 86, reg. do 19.11.98. Cena 5.900 DEM. Tel. 841-549. gojene na travniku, prodam. Tel. 831-298. Prodam polkrvno angležinjo (jahalno), staro 11 let. Tel. 831-861. Bundo Hawks (XL) - nenošeno - prodam za 6.000 SIT. Tel. 886-1.18. Prodam plemenskega kozla in kozo -bela. Tel. 844-110. Telovadba - vsako sredo ob 18. uri v delavskem domu v Nazarjah. SMm ► d.o.o. Savinjska c. 4 Nazarje - Zavarovalniško posredova nj e pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil c Tel. 833-522, 041-646-442 > KUPON za brezplačni mali oglas do I» besed i 2 5. i 1 e v i 1 k 1 S N IME IN PRIIMEK naslov NAROČ. ŠT. ULTRA, d.0.0. NAZARJE Trgovina BOHAC Nazarje vas 5. decembra v popoldanskih urah vabi na pokušino mladega vina iz Vipave in Nanoškega siraTrgovina Mozirje, Na trgu 32, pa bo isti dan pripravila pokušino dobrot Celjskih mesnin. OjUninedenk^lJecembr^j^Mjsel^iašihposlovahii« Prekajen svinjski vrat...999,90SIT/kg Svinjska krača prednja.......... 449,90 SIT/kg .699,90 SIT/kg 149.90 SIT/kg TVM j™______99,90 99.90 SIT/kom ■ Poleg izrednih ceii smo vam v prednovoletnem času pripravili tudi ekstra plačilne pogoje, odvisno od zneska nakupa odloženo plačilo tudi do 45 dni. Več informacij v poslovalnicah. ° Vabljeni v Diskont JATA na Ljubnem, nakup se vam bo obrestoval. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 12/90 76000 578.000,00 R 5 CAMPUS 3V 6/92 99000 605.000,00 R 5 TD 7/90 98000 625.000,00 R 19 RT 1,4 5V 9/92 106000 1.300.000,00 R 19 RT 1,4 4V 7/93 94000 1.400.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83000 800.000,00 ŠKODA FAVORIT 135 GLX 3/93 30000 640.000,00 CITROEN AX 1,1 TGE 5/90 83500 480.000,00 OPEL VECTRA 1,7 D 4/90 112600 1.155.000,00 VW SHARAN 2,0 CL 3/96 87000 3.570.000,00 JUGO UNO 45 1/90 97.000 380.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI um d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT Audi Audi A4 tudi za 570 DEM / mesec Privoščite si Audi. Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke !!! Avtocenter Meh d.o.o. Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063/852-955 in 856-824 NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE Celje - skladišče D-Per 7/1997 5000004408,24 COBISS s Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel.: 833-620 Ne zamudite izjemne priložnosti! Trgovina TehnoFON vam nudi: video aparate, televizorje, glasbene stolpe ter vse vrste vrvlenih in brezvnričnih telefonskih in GSM (04f) aparatov. _ C/i • »-N O, O 5« 93 >C> a >o o v. 93 55 a> o O oo ON ON S ~ a. ^ o o E g g -- ea ■o £ aT 2 C/5 C s ^ o G ¥2 o a. > -a O > _o to co 03 > >00 03 >to o Q_ to O Q_ E zs ro □ Podrobnejše informacije: PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570, faks 063/861-570 Volkswagen Group OSREDNJA KNJ. CELJE