r

Published and distributed under permit (No. 556) author! ted by the Act of October 6,1917, on file at the Port Office of New York, N. Y. — By order of the President, A. 8. Burleson, Postmaster General.
Največji slovenski dnevnik v Zedinjenih državah
Velja za vse leto ... $3.50 Za pel leta......$2.00
NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily < in the United States:-
Issned every day except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers g
ET0
Telephone: CORTLANDT 4687
Entered aa Second Class Matter, September 11, 1003. at the Post Office at New York, N. Y.. nnder the Act of Congress of March S. 1879.
Telephone: OORTLAJTDT «687.
NO. 234 — ŠTEV. 234.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 5, 3918. — SOBOTA, 5. OKTOBRA, 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Avstrija na kolenih
POROČA SE. DA BO POSLALA AVSTRIJA SVOJO MIROVNO PROŠNJO PREKO HAAGA. — AVSTRIJA PREDLAGA KONEC SOVRAŽNOSTI POTOM ODPRTIH POGAJANJ.
Amsterdam, Ho m-4 oktohra. A vstro-< »grška je na pro sila llo!;md«ko • «ij povabi v-e vojsknj«>če m* - te na mirovna p..ga janj.i	Tako por« "'-a dunajski poio«*«*valeč berlinskega "Tagebiat
ta'. l*or< čevabi- dosta\!ja. da je Jlolandska že rn/poslaia tozadevni
j ovahi'a.
I>elega<- ja ogrs^di lr/avnikov, katerim stoji na če'u Wekerle. jt dwspeln na Dunaj v zvezi novim mirovnim •ribanjem. Tako porov«: kolinska "linzetta".
N« i.-t'ji , aiii. i - v.- \deležili konference. vi (»Iti grof Stefan I'isza in gr<»t -Inlij \iiilra-xy. Prisostvoval je tudi grof Albert An rrassy. npr^ki minis'* r za javno vzgojo.
V časopisju v«* .'ostavlja. tla se bo odredilo vse konečn.^ ko»*ak* iiii<'ijati\i barona Huriana, avstro-ogrske«a m nistra za zunanje l adeve.	I m ^Hgf H|Y |
in*-1" i*oernjanj ra I bita ju j<i /javil ogrski ministrski pre lsed-
■	<k \V« kerle | roti z'»topnik««m ogrskega časopisja naslednje:
Vsf, iijir v ini moteni povedat je t«». <ia s«* br« / prestanka I •• »ri r i: •» za inter»-s«» miru rt <1;j -nn> vsa k čas pripravljeni pogajati >< glede niirn. Kaj pa je l<!<• z Avstrijo in Ogrsko pred .šlirimi leti. k> monarh ja nat.ov da' . >»i»iji vojno v zavesti, da bo porazila Slo-\aif \ \vsTri.ii in —^ 11»ti t« r po-p»ši'a v tem uresničenje pangerman s k i h s;tj, | «•,!.• I/t..,;;. : V a i.ižn.iivest in vsa hinavščina a\ strijsk« r. ogrske diplomat* jt j»- razvidna i/ lega koraka. <)»ii. ki se j»» pt-ej« • uril v največji mori. oni. I i je na krut način zatiral Slovake in lir \a'e. oni skuša s«.,i;tj dobiti ugolue mirovne pogoje na podlagi. d;* .;»• moril srh ke eiv»l»«-te na nabili, ki presega vsa pojmovanja o pra ^ i < ■ i i r» resub-i. Vide i -iiih -dike. nat:;vuost pre-*fnrt Ijive slike. ko se je obešalo srbske žr*\< : \ <«I • ■i smo -lik*1. ko sn ^tali avstrijski čast n.ki iMib v vrs.il ter* a ••ii .'»mi l a'-:n zrli ra »rbske junake, ki s<, lt
■	l ir.i'i /a domov no. Videli snu in čitali poročilo nekega častnika, objavljeno \ nekem nemšKem listu, v katerem poroča o naravnost ne/as" šanih irnzodejstvir članov avstrijske n nemške armad«'. — \ s« to m je jas.-n dokaz, da je Avstrija v svojem zločinskem p*»-
■ 'ju	l.i do km.< ,i la ne mor« v/držjiti svoje moči niti - silo
z v.s'ii-ai'w in ks •< oljarni, katere se pošilja v srea slovaiisk h nannl i.jakox . Največja uteha pr: ti m je za nas dejstvo, da stoje /a nam /a\»'/n vi i;oi ni o/ in d;» stoji /a njuni predvsem Amerika, ki je po-s\.ti|; \ s,, s 1 j je s i «• ki nalogi osvob«»jenja in oprošč«-anja slovan-sk;!: . r«..li»\ d os«-d a j zatiranih ...1 Neim-ije in Avstrije, t >p. nred.
Iz N
e m c i j e
Naprej za četrto posojilo Svobode
NE SAMO AMERIŠKI VOJAKI, PAČ PA TUDI LIBERTY BOND! BODO POTISNILI NEMŠKO ČR TO BOLJ PROTI VZHODU, ČE JIH KUPITE V TOLIKI MERI, KOT VAM JE MOGOČE.
Portugalci v Afriki.
Pariz, Francija. 4. oktobra. -j Pori u«ra!ske et-.e v Afriki so za-jeno / An<rl«'ž pojrna'e nazaj nem-|šk«> čete \ Nemški Vzhodni Afriki. Sovražnik j- umaknil preko r«-»;i> li »vame. Tozadevno j»oroč:!o je dobil Petit Parisian.
Neiuei so pustili na bojišču jveliko vojneira mater jaia in dm-potreb.š«"-;n.
iOHD BLACK SHOWS yE5TERDAYS.GAIMS)
Oficijelna poročila
ANGLEŠKO POROČILO.
London, Anglija. 4. oktobra. — Nočno. Boji krajevnega značaja sfi >e vršili dane«» v oližini Beaurevoir, severno od (Sony in južno od < ambrai. Naše čete : i» napredovale.
Na Lens-Arment'eres sektorju nadaljuje sovražnik s -vojim u-mikainjem. Naše čet" so dospele do Wavrin in Equinghem.
Dodatno poročilo — Pri operacijah, katere je pod vzela idrujra angleška armada dne 29. septembra in v naslednjih dneh. so s,- prav posvbno odlikovale 9. 129.. in d i v.zija. Pol najbolj iteugodnimi vremensčuni pojroji so tri divizije napredovale v globino pre,;., devetih milj č^z ski'ajjjo neugodno ozemlje iztočno in južno od pres. pri čemur jim je padlo v roke v>»č kot 4000 jetnikov n uad sto t opov.
9. d'vizija je na i»rvi dan zavzela Bevelaere. pot milj iztočit.....i
tnesta. kjer s,- je napad pričel ter do.-vp.-la t!*i dni pozneje d< L.-flen^beiu.
Dnevno poroči1 >. Koncem včerajšnih bojev smo držali \ i- iko ]>lanoto eno miljo s vero ztočno ml Suqnehart ter uspešno odbili > » vražne protinapade n > Cony in Le l altale:. Zavrnilo se j.' tudi n;i <la'.jtii sovražni jaotinapad na Se«piehar;.
Število jetnikov kate*e smo nj- Ii tekom včerajšnih op» raeij v-verno od St. tjuen'ihri prekaša 4000 mož.
Tekoči noči so s-.- vršili krajevni boji v naš prilog juziuv/apadnn od Beau**evoir t^r na južnem robu »'arnbrai.
FRANCOSKO POROČILO.
Pariz, Francija. 4. oktobra. — Nočno. — V Champagne so francoske in ameriške čete tt kom dneva dopolnile svoje uspehe pre jšne-«ia dne.
Na svojem levem krilu smo potisnili svoje črte za štiri kil une-Ire severno od Auberive ter za osem kilometrov severozapa»lno od Sammepv. do reke At nes.
Zavzeli smo vasi Vaudesineourt. Dontrien, St. Souplet ter za >edli višino pri Orfeuil. katera vas nam je istotako -padla v rokf.
Izpraznili smo < 'hallenrange. katerega kraja pa sovražnik ni za-sedel. Kraj je i/]>o.s;av!jei> intenzivnemu ognju obeh art.lerij.
Pariz, Kraneija. 4. oktobri. — Dnevno poročilo. — T«'kom noči sino napredovali iztočno oti Lcdins, v okraju pri St. Quent jiu.
Severno in severozapadno od Kheim^ so bili potom krajevnih o-j-erae.j Kranrf>zi v st.mu povečati svoje pridobitve na mostnem pročelju iztočno od kanala ter izboljšati svoje pozicije pri Hethetiy. V maših rokah je ostalo nekako sto jetnikov.
V Champagne >o franeosko-ameriške čete povečale svoje pride bitve severozapadi\o od Blane .Mnnt ter pri Medeab farmi
NEMŠKO POROČILO.
POROČA SE. DA BO VSTOPIL V NEMŠKI KABINET S0CIJA-LIST SCHEIDEMANN. — SLUŽIL BO KAJZERJU BREZ VSAKEGA POVRAČILA
zunanje za-na polnem /a-
Amsterdam, IIoi; nd ko. -j oktobra. V rfieijelnem j>oročilu
i.at. ro s,- J,, sprejelft <t tnkaj i/. N'» uičije. s,, .^tasi. da je Idi imenovan :>«u>sk.m državnim l;an.-e'.'i.i»-:ii pr lic Maksimilijan Padenski.
Pos[a»u .i <iriM-bcr ei ntrum in S.-heidemann, član sneijalisiieiu1 večine, sta bila niiei ovan i ministrom brez portfeja..
ofieijelnem obvestilu s,- do stavlja. da -e je imenovalo princa Maksimil jalui Badeuske^a tu>!i pruskim ministrom za .-v«- \ .vi državo: Uain***!ar !"• objavil svoj proimuu dan.i«1 neriškey« «lržavi «jra zbora dne .">. oktobra.
Bern, Švica. 4 oktobra. SocijalUtičiie in socijalno-detnokra-t čnc skupine nemškega državnega zbora so soglasno objavile, da se l.oi-e io v. Ielez.it i orna n izaeije nove nemške vlade, pod kaneelarst vom princa Maks mili jami
Clovorniki na splošinm zborovanju teh strank s> zajrotovljali. <'.i s«* hočejo vdeležiti organizacije nove in-mške vlade, pod kaneelarst vom princa Mak>iiniiijaua.
'»ov rniki na splošnem zborovanju teh strank >o zagotavljali, da s« j<> boril prim- Badensk od prvega ]»ričetka šeno za zopetno usta iovljenje miru potom pogajanj ter za tiziranjc vladnega rež.ima v Nemčiji.
Operacije
v Rusiji
.je pričelo češko gibanje ob Volgi.»ei zgovarjali. da so zaradi tega ; se Let i niso hoteli več bojevali odpeljali prebivalec, da ne bi mo-ker C'eliov ne smatrajo za svoje.gli
.sovražnike in sp nasprotovali ne I roja kom. Vendar pa je *to pošto-I vojaškemu načinu bojevanja bolj-'panje v nasprotju z. vojnimi I še viški h poveljnikov.	stavami in se ne sme prezreti iz
, Neko poročilo v "Social l)emo-k»ustaviiega vzroka, ker smo že boljševike. — jkraV se britko pritožuje nad let- navajeni na bnrbarstva.
vojaki, ki so se po padcu |	t'so,"e francoskih družin mo-
podali Čehom. VacetičJ1^	pretrpeti dolgotrajne mu-
Berlin, Nemčija 4. oktobra. — Nočno. — Zavrnilo se je močn< »beh straneh Iloulers, severno od St. l^uentina. ■use so se izjalovili ponovni poskusi Amerikaneev. .koz.i naše
Amerikanci bi je jo
Domačini so zaveznikom prijazni.! s}<i,,,i Kmetje opravljajo ogleduško slu-, Kazana
žbo. — Letske čete.
< 1 . ki poveljuje četam, v nekem ke. dnevnem povtdju obsoja "ileče" j de pa mogoč še drugi vzrok za čet in j m očita izdajalsko poče- izpraznenje. na ta način jia je zlo-
,„.,,...,.	.. .. Med Aagom in Mi
lati kakiii informacij svojim . . • . •	-
da prodrejo skoz.i nase erte
Dnevno poročilo. — V Flandriji je napadel sovražnik z moč-nlini silami med llooglcde in Holders. Prodrl je v naše črle na obeh straneh Stadeu-Roulers reste. Bavarske in renske pa st> rja vrtrb* nazaj - pomočjo protinapada te^ ujele pri tem nekako sto mož.
Ničsar novega ni poročati s fronte ipri Cambrai. \*!'šili so se laanjši boji južno od Aubenclienl in v bližini ProvilJe. tekom katerih so naše čete privedle nazaj nekako 70 jetnikov.
Na široki fronti severno od Le t'atelet in St. t^uentina so angleške čete zopet vprizorile napad ter skušal prodreti skozi. Pri prvem napadu se je sovražniku posrečilo zavzeti Le Catelet ter potisniti naprej do Beaurevoir, do Seouehart.
Na obeli straneh Le (,'atelet smo potisnili sovražnika nazaj pre-
Arhangelsk, oktobra. — Aine :................................ i— - ,
rikanei drže zdaj najbolj južno,njanje. Celi časnišKi zbor pot cm še večji, loč k o zavezniškega prodiranja. Toj^a je bil obsojen na smrt. ker ni j \ek general
je mala vas -T> milj južno od Šeii-j,noS^ držati polka na pravem me-.,ia je bil St. Qnentin, kakor No- ko pozicij, iz katerih je bil prišel. Beaurevoir so naše čete zopet z.a-k ur ska :>l) milj jugovzhodno «">isTu 1,1 Je tr,H'! posvetovanja, ko voll. najbrže miniran, tako da pri-1 vzele. Potom obkrož.-valnega napada, katerega so vprizorile saške.
nam je ]>ovedal.
Arhangelska o!> reki Vagi. P.olj-I-''1 bila v tek bitka, š »viška trdnjava Velsk pa je 4()| Stockholm, Švedska, o. oktobra milj oddaljena.	(Kakor pravi "Narodne Dielo"
lz. \'eiska so boljŠeviki poslali glasilo soeijalnih revolueijonarjev
vojne naprej neustra- majhne kanonske čolne, iz katerih je izdal vojni min ster T ročki po- odmeva bitke
de do eksplozije še-le po enem te-j renske in lorenske čet smo bili v stanu zopet polastiti se Montbre-dnu. Zaradi tega bo St. Quentin hain. —
ostal še nekaj časa prazen. •	Po oinahnjočem boju je ostal Sequehart v rokah sovražnika. Na
Z.laj je prazen, mrtev in razeis večer je ponehalo močno streljanje, katero je vprizorll sovražnik
lemoura-
so izkrcal čete za napad na r\me-jvelje. da se morajo vse kazan<.«ske tišina, rikanee. Poljševiki pa vedno beže žene iz.roč:ti v rok^ rdeče- -.-.»rde i Svarili kadar napadeni. I---
Uničena baza
Zavezniške ladje so unicnc avstrij sko bojno pristanišče v Draču. — Potopljene avstrijske ladje.
Rim, Italija, "l. oktobra. — Kakor objavlja italijanski ministrski predsednik Orlando, ameriške, angleške in Italijanski bojne ladje uničile avstrijsko po-
ii orsko bazo \ Draču in lnijne la
d je, ki s i > bile tam zasidrane.
Napad n i I>rač je bil vprizorjen
v sredo opoldne, ko se je itaiijan skim in angleškim kri/.arkam. ka t ere so varovali italijanski in za ve/niški torpedni čolni ter ameriški podmorski čolni, posrečilo pri ti skozi polje min in so se napadom podmorskih čolnov vdrle v draško pristanišče.
Pričelo s«* je intenzivno bombardiranje. dokler ni bila un čena baza in avstrijske ladje, ki so bih tam zasidrane.
Italijanski mornarji so. sredi hudega sovražnega ognja, torpe dirali en avstrjski rušilee in en Meseca
Druge italijanske in zavezniške ladje so bile postavljene v vrsti zunaj pristanišča, da bi prijele aoko sovražno bojno ladjo, k prišla na pomoč pristanišču.
Zavezniški škadroti ni imel ni-kakih izgub; nekoliko samo je bi- * la poškodovana ena angleška kri žarka, na katero je sovražni podmorski čoln oddal en torpedo.
Konec je blizu.
v za vet j t
Prebivalci blizu Amerikaucev večinoma simpatizirajo z boljševi-ki. kajti vsi oni. ki so sovražni bo!jševikoni, so bežali v Senktirsk kjt-r so pod varstvom zavezniških in ruskih čet. Skupina kakih HKI kmetov izvršuje izborno ogledu ško službo za zaveznike.
lioljševiške čete v leni delu Dvi-ne in ob železu «-i proti Vob»gdi rabijo dum-dum krogle in izs-treiki
z. bakreno glavo.
V Šenkursku. kjer se Ajuerikan-
Oplenjen
St. Quentin
London, Anglija. 4. oktobra. — V klubu amerišk h častnikov jc govoril nooj Walter Ilume Lon«. državni kolonijski tajnik, ter je rekel v svojem govoru med drugim tudi sledeči;
— Dovolite mi. da vam isllreno čestitam za vse. kar ste v zadnjem času doseg'i na z.apadui izoguiVKi fn>1|tl
Krez<lvoina bo vase napredovanje veliko pripomoglo h skorajšnjemu koncu vojne.
ei poslužujejo kozaških barak, j« j mestno prebivastvo prijazno za veznikom. Povabili so zavezn vojake, da naj pridejo v mesto.
Izmed prebivalstva, ki šteje nekaj nad 2000
Nemci niso pustili niti ene osebe šiiri leta zaprta in priti v največ-j izmed 50 tisoč. — Vse hiše so do.i«1 mesto v za vo jeva dem ozemlju
na čegar strehe smo dolgo ča*a gledali iz daljave. Hi o je šc bolj izvauretlno. ker nismo mogli vr.-
v okolici, molčeča južno od St. (Quentina.
V Champagne so napadli Francozi, katere so podpirale močne so nas. naj gremo naglo ameriške divizije na široki fronti med Kuippe in Aisne. skozi ulice, naj ne hodimo v jav	Na fronti med Orfeuil in Aisne so se izjalovili napadi sovražni-
mi poslopja in naj se ne dotika-ika pred našimi črtami. V zvezi s t'm so -e razvili južno o.| Lirv in mo žic; splošno, da naj gledamo za jiižnoz.apadno od Monthois zelo ostri boji. Tudi na teh mestih smo pa-sti. Na uliei muo srečali skupino pognali sovražnika daleč nazaj.
francoskih častnikov, ki so ogle | Sovražil ka. ki je prodrl v Challerange, se je zopet vrglo iz tega Jdovali mesto: pa niso vedeli nič'kraja ter mu je izviio vas iz rok. Na večer so .se izjalovili nadaljni več kot smo mi sami.	napadi, katere se je vprizorilo proti tej vasi. Zavrnilo se je tudi ži-
| Pilo je zelo zanimivo gledati valine delne napade sovražnika med Aisne in Argon;, vojno cono. ki nam je bila skozi
AMERIŠKO POROČILO.
sten oropane. — Ulice so čiste. — Piše G. H. Perris.
Washington, D. <\. 4. oktobra. — Ameriške čete, ki so se borile skupaj s Francozi, so pognale sovražnika nazaj ter zavzele Plain-Mont ter nadaljne pozicije v Champagne. Med M osel in Argoni so
-:r i s
:ške i b^a.
Petindvajset tisoč ton b'.aga.
francosko armado. okto- trpeli v dolgotrajnem rolxtvn. — ;— Včeraj popoldne je bil St.tali kje so se nahajali. Quentin popolnoma očiščen so-i "Plenilni oddelek" nemške ar-vražnika. Takoj nato sem se s po- made se je zop^t pokazal v svoji oseb, se jih je nad sobnim dovoljenjem francoskega popolnosti. St. Quentin je bil oro-sto priglasilo v armado.	(generala, ki poveljuje na tem 'e- pan^ vsakega predmeta do naj-
V tej pok raj ni ob Vagi jejlu fronte, prekoračil Hindenbur- manjše vrednosti, mnogo sena in živine ter žita. govo črto in šel skozi mesto in Videl nisem niti ene liiae, ki bi Stockholm, Švedska, okto j sem b i poleg svojega tovariša ne bila oropana do gole stene in bra. — Petrograjska j>oroči!a zJ(Jerarda Campbell prvi civilist tal. Sem in tam si našel kos raz-«bie 30. septembra naznajajo. da ki mu je bilo to dovoljeno, so C#tio-Slovaki zasedli Kazan j V mestu ni ostal niti en človek katerega so boljševiki. kakor so da bi ga bilo treba osvobodil* poročali, pred 24. dnevi zavzeli. lOd ">G tisoč prvotnega prebival Isto poroč lo tiitii pravi, da letske stva ni ostal niti cn star mož. že-čet. ki se bore za boljševike. za !na ali otrok, li'xli star ali mlad
vedeti, kaj so prebivalci vse pre- s«- vršile običajne artilerijske in patrulske akcije, tekom katerih nam
je padlo v roke večje število sovražnikov.
Zaobljuba Francije
FRANCIJA SE JE ZAOBLJUBILA, DA BO KAZNOVALA NEMCE ZA VSA VANDALSTVA, KATERA SO IZVRŠILI.
bite peči. običajno pa je bilo vsako poslopje sčiščeno do svoje prvotne nagote.
Pariz, Francija, oktobra. — Francoska vlada je izdala slovesno svarilo na naslov Nemčije in njenih zaveznikov, v katerem se <rla-Ti tatovi so imeli dovolj časa. Sl- so izvajalo neizprosno povračilo za opustošenja mest. ki vo da so delo dobro in lepo izvršili. Sl vršila tekom nemškega umikanja.
Videl sem Nemce v različnih de i V svarilu se glas: da bo nosil nemški narod, ki je sokrivec zloči-
Z ameriškimi armadam- v Fran
ciji, 4. oktobra.— Ass Press. — puščajo "rdečo" stvar.	'zdrav ali bolan, v^e so Nemci od- želah. kako so delali, toda tako Vse posledice in da se ga bo držalo moralično. denarno in ka-
septembra je dospelo v Letske čet so zadnje dobro	o> jpe!jali v Nemčijo. Le malo fran-1dosledno in precizno kot tu. niso Z(*nsko obveznega za vsa opustošenja. — V poročilu se dostavlja da
_! *______ » _ i _ T i	•	• i 1"!	1*1 _________ I.. »TI.	1 - .. • ___ .4, ^ 111"	• 1_ *______l*«J7 lini X"! 1 U M l*Q 1 W< I i O o/lo 4 C L-fOll m i f
razpravlja Francija -edaj s svojimi zavezniki glede korakov, katere je treba storiti v tem oziru.
parni k. Neki »irugi ladji, ki se jt Francijo vsak dan povprečno nad gaoiziraiie čete. katere imajo bolj-icoskih vojakov je šlo skozi mesto j delali nikjer.
izkazala za bolniško ladjo, se je 25.000 ton raznih potrebščin. Iste- ševiki. »Štejejo približno 17 tisoč'v predmestje in vasi okoli mesta, j	-
dovolilo umakniti se. >	ga meseca je dospelo vsak dan na raož„ od katerih se jih nabaja 10 kjer. ko sem prišel v mesto, so se';	I ---—--
Angleški in italijanski aeropla- Ifrancoska tla 10.400 ameriških vo- tisoč v bližini Moskve, da straži-j vršili vroči boji.	j Vsi t armado lastnikov Libert) ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
ni so pomagali pri operacijah. — jakov.	jo boljševiške voditelje. Odkar s*. I Po mojem mnenju se bodo Nem 'bondov!
GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
—A.
Of,A3 NARODA. 5. OKT. 1918
"GLAS NARODA"
■■osiaiB
min; bakbh.
f UBLI8HIIQ
<fior«ilia Daflj.)
■il pnMiitwm bj tka
IX3UIB B1NEDK,
Pismo iz ječe
Springfield, ni.
Tukaj umrla v starosti 60 let -Vna Germovšek. Zapušča tri hee-
Časniški poročevalec piše iz ječe_ Muke v ruskih ječah. - Bivši rp onr,°^le ter <™ saro*ko-tat je bolj še viški komisar.	/
Place ot BttdneM of tb« eorportUon and addresses of abort aCOcecgj 82 Cortlapdt Street, Boroogh of Manhattan. New York City, N. T.__
•a salo leto velja Uit m Amerik Za celo leto m mesto New Xorfc It. 09 la	ft M Za pol leta aa mesto New Tok- IW
■a pol leta ————«..* LOO Za Četrt leta aa mesto New Xoxfl LBO Ca ietrt leta	1.00 Za lnoaematro aa celo leto...... t.00 t
"GLAS NAHODA" tahaja vsak dan lxvsema nedelj In praralfcoT._
"flLAB NAKODA* i-Votoe of the Peopie") |Btf twtry day except Bnndays ant MhB
_Bobscrlpdon yearly
Ad v ertlgwmt on ifBtswnL_
DopiM torea podpiaa in osebnoetl se ne prloMojefe Denar naj ae blagorail pofiUJetl po — Money Ordati kraja naroCniko» prosimo, da se nam todl ■»Mint, da hitreje najdemo naslovnika.
"i L A I NAIODA"
£J ^trtUDM« Rb
Hew Y«
Cttr.
Telefon: 2876 Cortlacdt.
a
Zbogom, Bolgarska
va. jr ar
1H
Nemška črta. o kateri s0 trdili pred štirimi leti, da jo nezlomlji
trlila. In >e ie začela drobiti. Začela jo je drobiti Bol- mie-
Celica št. 60 trdnjave sv. Petra in Pavla v Petrogradu, 2. oktobra. V petek, 30. avgusta je bil umorjen notranji komisar Uritski in še isti večer je bil aretiran angleški konzul Woodhonse, kakor tudi ."•lani angrleŠkega kluba, ki so bili navzoči v času. ko se je domnevalo. da se namerava morile«* tam >kriti. Dasiravno se ta klub imenuj«' angleški, vendar ni v njem Hiti enega Angleža, temveč so ga Angleži vstanovili leta 1770.
Kakor pravijo kitajska poročila. je bil oče morilea Kannengies-' >erja aretiran.
Naslednji dan so boljševiški H-|Sti z debelimi črkami pisali o an !gleškem klubu in trdili, da so Angleži in Francozi naravnost najeli morilea. V soboto popoldne je bilo aretiranih mnogo oseb in poslana je bila v angleško poslaništvo stotn;ja rdeče garde. Prišlo je do streljanja, pri katerem sta bila ubita dva boljševiška vojaka in angleški vojaški atašej Crom-
'	Croweburg, Kansas.
j Tukaj je smrtno ponesrečil ro-politični zločinci.	! jak Stefan Boje pri delu v rovu.
Po hodniku smo šli mimo eelifc j rposle-n je bil pri Crowe-burg Coal iz katerih so gledali skozi železna Co j)ne 10 septembra se je ori-; vrata bledi obrazi. Izvedeli smo ;ipetila v rovu ^pj«^ja. k0 je že da so to večinoma bivši častniki.;* d€)om ffntov tei.(ua hUzo Mnogi med njimi niso bili izpra-! 15shoda. Kazstrelba ga je vrgla ob j šani in zaprli so jih brez kake steno s tako silo dn je 0i(Wai na obsodbe.	i mestu nutev Njegov tovariš je
Razdelili so nas v skupine pcl^^j na nasprotni strani rova osem in vtaknili v celice, ki so bi ;,, pH;.el ven nepoškodovan Tu le že prenapolnjene. Pod earjevc	žen„ iu tjV:i otroka v sta-
vlado je vsak kaznjenec imel svo Ki;ti ;n M lct 1>ojna m m.kje
jo posteljo, po tri jedi na dan. — m1 Vrhnike na Kranjskem, vsak dan izprebod po eno uro pc ^^^^^	i
hodniku in trikrat na teden na j

Jugoslovanska
(št

Katol. Mota
■E
P<
ala
k a.
Bog žnjo!
Prvi člen v nemški verigi je počil, t'len on< la Nemčija okleir.ti ves svet
Bolgarom ><► stal; nasproti Angleži. Francozi, Italijan. Grki. Sr-
verige. s katero je
Potem ko sta padla dva vojaka je rdeča garda tako pobesnela da je bila nevarnost, da bo linča-no vse osobje angleškega poslani štva. Toda odpeljali so v>e v staro policij-ko prefekturo, ki je
vrtu.
Zdaj nas pa je bito po 30 v en! celici. Ležali smo na kamenitib tleh ob stenah in kolikor mogočt daleč od stranišča.
Podnevi smo sedeli na postelji
Sheboygan. Wis.
Pred enim mesecem je bilo poroča no, da" jo padel na francoskem boj".i<'-u Slovenec Frank Novak., ■sedaj pa je izkazalo, da ni ta Fr. Novak iz Šhebovgana, ampak i/. Califordje, ki je padel na bojišču.
samo ranjen. Pomota je nastala, ker imata oba enako ime in je bil padli Frank Novak premeščen i/, ene komnanije v drugo.
kolikor nas je moglo, in smo si1 Frank Novak iz Šhebovgana je bil pripovedovali najnovejše novice.
Na mizi je brlela sveča. mo? je sedelo ob stenah iu so pili i/ vsakovrstnih posod, hvaleč Boga da so čakali na hrano samo štiri dni mesto več.	Calumet, Mich.
Po jedi smo pokadili vsak svo Krščeni ste bili v slovenski čerjo cigareto, nakar srno ugasnil'j kvi sv. Jožefa: Veronika Marija, svečo in se pripravili za noč. j !iči Josipa iti Katarine Kočevar iz Danes bomo dobil! zavoje, tako i Kewtowiin, in Margareta Ana. hči
hi in Jugoslovanski prostovoljci. Ta sila je zdrobila bolgarsko črto.	. bo]jgeviiki licijski
Ti!/kil t^1* par°m na	tOP°V m VJ na 0,"'e stan in so bili tam pridržani.
r"sledn7ičkj7bUa -la bolgarska armada pognana nazaj in bi bila	aretiranimi so bili podkon-
I »poinoina uničena, če bi pravočasno ne prosila milosti.	Mackie, porocevaleč london
'/. vodilnimi Bolgari je podpisal premirje francoski general skega lista Times Dobson. angle-(i" Ksoert»'. Stavil je pogoje ia Bolgari su jih brez obotavljanja spre- ^ki kanali Lombard ai drugi ,-!i. s tem. da je spr jeU Bolgarska vse pogoje, se je brezpogojno * nedeljo so se aretacije liada-
i- U^ale m aretirani so bili r poro-
' ud tega premirja bodo pa imeli na ecntral.io-zavezniški" strani hvaleč London Morning Post -samo Bolgari dobiček Zavezniške armade bodo nadaljevale z napredovanjem proti Turkom Nemcem in Avstrijcem.
Zavezniki v kratkem času dosegli dva velikanska uspeha. Na Balkanu proti Bolgarski in v Palestini proti Turkom. General Sir Lduard Allenbv je \odil operacije v Palestini.
Ne -me se misliti., da je bolgarski narod sam hrepenel po vojni. Vojna mu je bila od strani nemških gospodov ravno tako vsiljena tein Pf so 11 as odvedli kot je bila vsiljena Kemškemu narodu. Kazlika je morda le ta. da se nemški narod z večjo vnemo lotil nepoštenega dela kot se ga je
Marsden. poroeevalee Daily Ex-pressa Birkmayer in jaz (poročevalec London Daily Chronicle).
Prepeljali so nas na prefekturo kjer so nas izpraševali. Vzeli so nam denar, razun 100 rabljev, po-
v veliko
sobo. kamor je bilo poslanih 130 oseb. Med temi so bili angleški in francoski podaniki skupno z Rusi, med katerimi so bili morilci, roparji, tatovi, prodajalci kokaina in špekulantje.
V sobi je bilo postelj ; spali smo pač kot smo mogli: nekateri na tleh, drugi na posteljah. Jaz sam sem spal na mizi in "obiskovalci" so me nadlegovali. Za načelnika sobe je bil izvoljen nek odvetnik, ki je bil aretiran, ker je sprejel denar za svoje delo; po
lotil bolgarski. Začetkom leta 1915 se je splošno glasilo, da bi bol-^rarski narod rad ostal nevtralen. In boljše bi bilo zanj, če bi storil tako. Oziroma, veliko boljše bi bil napravil, če bi se pridružil zaveznikom. namesto, 'la se je pridružil Nemčiji.
Toda brezvestni kralj Ferdinand, ki je zašlo val edinole svoje lastne >eb!čne eile, je pregovori! svoj narod.
In tako se je zg»»dilo. da se je Bolgarska vmešala v vojno iz samih sebičnih in materija In ih ozirov.
Nemčija je imela v < nem času polna usta objub. Obljubila je Bolgarom, da l»odo iie^li po vojni hdtko večji ilel srbskega ozemlja in da bndo dobili lahko še druge ugodnosti.
Bolgari >o pa kmalo izprevideli. da Nemčija ne more zadostiti v . m njihovim zahtevani in da ne more izpolniti zadanih obljub. To- njegovem posredovanju smo mo-• :a za k. sanje je bilo že prepono. V vojni so bili in so morali žrtvovati kupovati cigarete, malinov eaj skoraj vse, kar so imeli.	kruh' slr	rubljev funt).
Poro. ano je bilo. .la se bo vstauovila v Sofiji nova vlada in da bo	znamke itd. Poleg tegv.
kralj Ferdinand strmoglavljen z bolgarskega prestola. Zaenkrat se STno	dobivati tudi časopise,
še ne ve. e >e bo to P* S Zgodilo. Toda take govorice imajo velik upliv P,satI sm0 **n*h odPrta Plsma svo m a armado. Vojak, ki ve. da ni za njim narod, se ne bo junaško -P,n P«jateljem m prejemati tri-boril. Vsako najmanjšo priliko bo izkoristil za svojo lastno korist, ne krat lla ted.en paketne pošiljat ve. pa za splošnost.	^d denarja, ki so nam ga vzeli
Dejstvo, »la je Bolgarska izključena iz vrste bojujoeih se držav. nam Je bil° dovoljeno porabiti po je izvanredno velike važnosti.	50 rublJev "a tetlen- Dajali so nam
Prva ji bo sledila Turčija in sicer prav kmalo. V vseh ozirih je vsak dan enkrflt jesti m sicer ob namreč odvisna od Nemčije: glede vodstva, glede municije in drugih'jiveh popoldne. Po pet nas je dobi-1 otrebščin. Pot i/. B< rlina do Carigrada je bila odprta iu tako je bilo «kledo rib, juhe in po Četrt lahko Nemčiji Turčijo z vsem preskrbeti. Sedaj je pa vsega konec. hmta suhega črnega kruha za osebo. Imeli smo lesene žlice in sme
saj upamo, in veseli bomo. ako jih res dobimo. Morebiti bom dobi' obrisaeo in milo, morebiti neka; cigaret in kos sladkorja. Upam ee-io, da bom dobil kako knjigo.
Toda v tem ne smem biti opt i mističen, kajti lahko se zgodi, d? nič ne dobim.
Vsak dan imamo tri trenutke Opoldne je izstreljen top: ob sed-m h zvečer prižgemo luč: o polno či jo vgasnemo. Druge čase dobi varno gorko vodo.
V celici j'* živahno življenje pijemo vsakovrstni čaj. K<lor im? kaj, je: kdor pa nima nič. nevo ščijivo gleda svojega soseda.
Bog jim pogamaj!
Med nami je tudi nek Anglež ki je predsednik angleškega klu ba. Prej je bil gledališki igrale, in pripoveduje nam Šaljive pove sli. Igramo tudi na domino, katere smo si napravili iz lepenke. Vča !
Pavla in Marije Stavdoliar iz Ta-maracka.
Poročil se je Anton Jančar, doma iz Tolstega vrha. I'ara St. Jernej na Dolenjskem, z Marijo Skander. hčerjo a ve rja in Katarine Skander iz Tamaraeka. Bilo srečno!
Tr«»ji.-a naših mladih fantov je •xlpolovala v nedeljo 22. sept. zve-•er v višje šole. Fred Klobučar iz T ceste in Frank Pontello i/. Yellow Jaeketa bosta vstopila v vseučilišče države Mi<-hi«an v Ann Arb««*. kjer bosta poleg učnega i;urza< prejemala t ml i vojaško iz-tbrazbo. ki jih bo vsposobila za /stop v častniško pripravljalno šolo, <ločim bo Rudolf Gazvoda iz Vel low Jaeketa vstopil v Det roku v avtom ob i1 no Šolo. ki ga bo i ourazila za mehanika v avijatič-leni oddelku vojaške službe. Pridnim iu nadarjenim mladeničem že-
(Jstanovljeca ieta 1898 — *akorporiraoa leta 1900. Glavni urad v ^LY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : MIHAEL E0VANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: CEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo.	^
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Elv, Minn.
ANTHONY^MOTZ, 9641 Ave 'M\ So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512C Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABO D NIK, box 4S0, Ely. Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export, Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432 7th Sr.. Calumet. Mich. .JOHN MOVERN, 624-2nd Ave.. Buluth. Minn. MATT POGORELC, 7 AV. Madison St.. Room 605, Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, 0. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. S:a. box 63. Denver. Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave.. Johnstown, Pa. Jednotino Glasilo-. GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra. ternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in sinrtnin je že izplačala do ..">00.000 'en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je centralizirana. Vj-ak opravičen bolnik si je svest. da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer j.h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z ft člani ali članicami. Za na daljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Razstavljene j«« bile v oknu poštnega urada. Mr. Frank StantVlj
e kdo posrka, dobro v< n poginil iu gosta vprašaj, kaj želi m kani.
z Vel low Jaeketa je prejel od svo! jega brata Albina, ki služi v kom- *voj namen povedati -e nrani.
sih imamo pogovore o politienemi ,	•• . , - . UM.__
, - - , - T ,	v-sak v svoti stroki, da b> bili v po-
poiozaju sedanje vlade ter o se	• »-
.... .i.-	. ioni s\ropm starisem m cel? nasi
o an ji ui pretekli niski književno ,	, .	„. . ,r . ..
stj	1-ilovenski naselbini. Med potjo so
*	! ;e vstavili v Milwaukee in Chica-
Tako nas sedi V.) v eni sobi z? ^ k)er so obiskali svoje znanec iz enega...	Ca In met a Ob istem ča^u je odšel
Ne poskušamo preveč misliti v Ann Arbor tudi Albin Šepanski. Poskušamo pa eden drugega za ^ kateriui so bili dolgoletni prija-nimati za kako stvar in tako nam>«]ji \n sošolci na <-aluniet.ski viso-
paniji A inženirjev, stjirodavni revolver. katerega je iKi^t*! v neki hiši v seln, iz katerega so naši pregnali sovražnika. Dočim smo veseli takih spominkov in .smo ]>o-
M tbeni sladki ne veruj h.-^-di in \ stan «_ra ssvoj nikari ne povedi in ieizi>r<»>"ii. tr<l in mrk ostani!
Odkrito naj ti govori, kdor hoee
lavne čine. ki jih dopri- prijateljstva ljubezni in zvestobe.
poteka čas.
Slovenske novice
Joliet, 111.
G. Jernej Mnhič, 8!>4 N. Bluff St.. je prejel iz AVas-hinstena, D C., brzojavko, da je bil njegov sin Frank Muliič, ki je služil v ame-1 -ie ^nan kot pripravljalna šo; riški armadi na Francoskem, u-'ZH zdravniški poklic.
; ki šoli.
Albert Verderbor iz Yellow j Jaeketa je odrinil proti Lansingu, kjer 1k> vrtopil v vojaško priprav-'ljalno šo'o, katero vzdržuje v Ladi'« j v Michigan Agricultural College. ! Jožef .Mišica iz Newtowm* je tvl-| potoval v Kalamazoo, Mich.. Kjer bo aiadaljev.d svoje študije v 011-doineiu kolegiju iCollear*1'. Kole-
kdorvsten ne iroji hiijavike zlobe.
Besede sladke, lice s«u4iljajoče naj t* n'kar ne vara, da odkleneš, da -vete svoje* tajne razodeneš
S AN IN DELO.
sedeli okoli sklede in iz nje zajemali. Za čaj smo imeli poljubno
Zavezniki bodo zabeli z direktnimi operacijami proti Avstro-Ogr-ski in Turčiji.
Padec Boltrarske pomenja oproščenje Srbije. Avstrijci in Bolga- .	. „ .
li so sicer v onih žalostnih dneh leta 1915 opustošili srbsko deželo, u- Vr°ce , f m .ce bl ne ®l.la
• -,-	il* * i i. i	j •	--i- prenapolnjena m nas ne bi nadle-
niciu v« !iko število prebivalstva, toda srbske armade niso uničili	, .. ..	. . . ,
, . . ....	. ,	i goyale zivalice, se ne bi imeli vz
Se obstoji srbska armada, kt sicer ni velika, pa je močna v od- ro^a pritoževati ločnosti in sklepu.	v pondeljek zver.er je bflo pri.
Doletela jo bo astna in važna naloga: osvoboditelj i ee svoje de- peljanih več zločincev. Eden med
žele izpod sovražuikovega jarma.
Zakaj morate kupiti Liberty obevznice?
Vi zaslužite več denarja kot ste ga v Evropi, živite boljše, imate več svobode in prostosti ter morete dati svojim otrokom boljšo vz-«ojo.
Pomisliti vam jr treba le na razmere v vaši rojstni deželi pod
njenimi sedanjimi vladarji, da spoznate, da je teran res tako.
,	i - •• , i-	- ji-	. . ,, aai svoje siare tovariše.
Kljub vojni, ki je oprijela ceh svet. se nadalje vzrvate te blagre,; T ,	, .
ker se ameriška armada bori ob strani arfiiad drugih prostost ljubečih , f. 0 S6 fLtaj ^ gentleman vo
narodov proti sebični ,M>žrešnosti po svetovni nadvladi vojaških moj-10*0'1 v f^tomobilu^ m zapira v'
prrjti sebični jwjzresnosti po vrov Nemčije ter od njih odvisnih zaveznikov.
Amerika je že obljubila zopetno vstanovitev Belgije. Priznala je neodvisno državo Ceho-Slovakov ter se izjavila za prosto in neodvisno Poljsko. Da pa moramo vdejstviti svoje obljube, moramo najprej zmagati v vojni.
Da vživate še naprej blapre v Ameriki kot ste jih dosedaj. da po-magate svojim sorodnikom in prijateljem, katere ste pustili v rojstni S'"1"
deželi, k iz vo je van ju njih prostosti, morate pomagati k zmagi v tej | ^SS Z™ Z* \ojni.
KupoA^ati morate Liberty obveznice povati jih toliko kot vam dovoljujejo vaši prihfranki in vaš zaslužek.
njimi mi je pripovedoval zanimi vo povest. Komisar je stopil v sobo, pripomnil nekaj temu človeku. nato pa odšel. Mož mi je nato povedal, da sta bila on in komisar zločinca in da sta bila skupaj v ječi. Pred kratkim je bil kom^ar aretiran, ker je vlomil v neko hišo in je bil obsojen na smrt. Ponudil se je boljševikom in je bi") izpuščen pod pogojem, da bo iz-lal svoje stare tovariše
ozi
se
svoje nakdanje prijatelje. To de-!o je opravljal samo dva tedna in je že aretiral 200 zločincev.
V torek je bila soba prenapolnjena in nekateri Angleži in Fran cozi so bili obveščeni, da se naj pripravijo, ker bodo prepeljani
s-mrčen. Podrobnosti še niso znane Pomorski vojak Anton Žnidar šlč iz Jolieta. 618 Summit St.. -c nahaja v nemškem ujetništvu, kako* naznanja brzojavka iz Wash-ingtona, D. C., ki so jo prejeli nje-ffovi sitariš-.
Jlartin Jenič iz Yellow Ja< keia in njegova družina je odpotovala v Milwaukee. \Yi-., kjer .se bode stalno naselila.
V Great Lakes Station, Ilk, je umrl 21 letni vojak Ferdinand Herlevič iz Dodgeville blizu
nosni na
naša j o naši fantje v strahovitem boju za demokracijo narodov, j>a ne smemo pozabiti priporo.'-a'i jili varstvu !>ožjetiiii, da bi bili obva rovani pre<l sovražnimi krogljami in da bi se kmalu vrnili zdravi t.<-i ovenčani ^ vencem zmage na svoje domove.
Korporal Jožef <J. I leni«', ki se jo pred kratkim vrnil s Francoskega. poroča, da se >e vedno nahaja v Can p Ilumphrevs, Va. kjer uiora iii skozi m>\ o ** rek rut a'»rihti-n!LT<>". I Čijo jih namreč angleško metodo vežbanja ki se precej razlikuje od ameriške. V" tei novi metod" bodo potem poučevali j >:«' 'dra-n- >e. dan. me. ne zdrami' vse novince duis.-ga nabora. I »o-j A1»- sa" -1''	voljan!
roča tndi. da ima priliko vstopiti!0'1 z "teh!-:mi boža rokami
v Častniško pripravljalno šolo. za:!	prijatelj, udan.
kar se pa ni edločil. 1'jMmo. da rojak lleni.'- ne bo zamudil dan«' mu priložnosti y-\ povišanje.
Zlomil Fran Neubatter.
Ne sini še, jutro, ne sini! Ali. >;in tako sladak !
ve nič o boltV'iui. m' ve idč, kaj k» s je grenah.
GOVORI!
Zložil Fran Neubaner.
Če srce je polno ti divnih idej, [Nevihti enako posedati znaj:
•a odpeljati. Slednjič so našli eno
kolikor jih morete - ku-! J^0.'	'«,a ^ ^if-
la v jeco sv. Petra m Pavla. Po
cestah smo sli zelo počasi, ker so bili nekateri po 70 let stari, nekateri pa pohabljeni. Šli smo mimo poslaništva, ki je bilo zapuščeno in odvzeta zastava.
Ko smo prišli v trdnjavo, nas poveljnik ni hotel sprejeti, češ, da
Frank Sodeč, brat irospe Mary! Houglitona Mich. Vzrok smrti je John N. Pasdertz. se nahaja že na neznan. Truplo so prepeljali :<a Francoskem z ameriško armado, j pokop v Houghton. Vojaški po
Maks F. Rolih. prvi slovenski j	vl Aii -s- s^>t- To ^
prostovoljec iz Jolieta. ki je odšel tretja zlata zvezda v službeni za-v jugoslovansko divizijo na Bal-!	^otične fare,
kanu. r»ošilja svbjim prijateljem1 Na šestdnevni dopust k svojim pozdrav iz Toulona na Franeo- Narišem Mr. in Mi*. John Kocjan skem z dne 2!). avgusta t. 1. Pravi, J" l'1*^1 ^eržant Jožef Kocjan iz da je dospel v cvetja polno Fran-! r;4-»T' * »uston, Kansas. Mladenič cijo zdrav in vesel. Ž njim potuje Is1"«	leto v redni ameriški
v Solun tudi rojak I.ouis Jager,: armad? iu to je njegov prvi obisk doma iz Ivanje<ja sela na Notranj-' starišev v teh dolgih letih. Meseca skom.	j oktobra b«» baje tudi on odrinili s
Iz E ust on. Va., je seržant Frank j svojim oddelkom proti bojnim po-Meteš poslal-A. S. sledeče pismo:jUaiiam na Francoskem.
Virginia, Min«.
Peter Oster je bil spoznan od!jr| Vendar
Vikai- 't'i dan ne zasvetil V.*> blag vc% krotek ie san.
V • v«- ni	(. k nit i osveti.
i:i r-rt mu	in >cd j»* neznan.
le jutro mi belo
n ? i \ t-
soin-e
zlati.
Pa sem dobil svoje tri naramne
Korj>oral Jos. N StniceJj je
proge, kakor sem Viiau povedal,!sporočil svojim starišem Mr. in predno sem odšel, da jih dobim.I ^tnieelj na Blue Jacketu. da In ponosen sem. Koliko sloven |J« srečno	\ na Francosko,
skih sergeantov imamo v ameriški; Njegova divizija, t. j. 85.. jc oJ.-armadi? Jaz sem svoje dosegel in [potovala že pred dvemi meseci iz sem jako vesel. Zakaj ne bi biHjCamp Custer proti Francoski. t«»-Z Bogom! kličem danes Vam in'da se je dalj časa zadrževala na vsem Jolietčanoni, Icajti kmalu j Angleškem. Sedaj se cela divizija bom na oni strani. V kratkem —'nahaja v neki Rest Caanp na Fran-pravijo — odrinemo odtod in ko- eoskem, odkoder bo v kratkem — maj čakam dneva, da odidemojako že ni — odšla v prednjo bojno Meni ni težko sedaj; nie drugega fronto. Mladenič pravi, da je n^ delam, kakor sedicn in dajem, zdrav in da se nima prav nič pri: kar gre vsakemu obleke in drugih toževati Čez nobeno stvar, stvari za na ono stran. Obleka je Ha so calnmetski fantje res po-vsa nova. Po ljorae.inem delu pa segli v aktivni boj, nam dokazu-
Saj ser- i jejo razni spominki z bojnega po-
porotc krivi n, da je ukrade.! z	„aj
Carlsonom Johnu Turri	(Življenje me /ove na delo
Stefan Rosovič jt do^il o;l sod-hj. nika J. P. Carev nalojg. tla mora zapustiti takoj n:es.>,,. ker je kradel" ženo nekemu možu. Šele; pr.-d kratkim je odsedel !♦<> dnij kjizni. ker <e je izrazi!: "Trije nemški vojaki -»o boljši kakor pa en regiment Aiuerikaneev."
Ko je v Silver rovu 'IT. avgusta eksplodiral smodnik, je bilo zasutih 18 rudarjev. Od tedaj naprej se je delalo neprestano, da s.- najde zakopane žrtve. Sedaj so priš!i! že do njih in so izkopali že 12 žrtev. Žrt\e >vO povečini Italj^ui.
I
Hibbing, Minn.
Marko ^Crtiiči." "Avstrije*- *. .v ; bil obsojen o«l sinliiika Brady na sr,0 in stroške, ker je prekršil lovski zakoji.
Marko Kronočič. '4 avstrijski sovražni tujec, ie imel v svoji hiši .sliko nemškega kaj/.erja ter njegovega lei-])obca Karla, zaradi česar je bil aretiran. Kronočič -ta-»nuje v Leotouia I^oeation.
ZAKLENI SE!
uguv
sedim in gledam oko liso celice prenapolnjene. Slednjič geant, kakor sem jaz. samo piše in! lja, ki so začeli prihajati som. V
računa, kaj bo plačati in noter do- j nedeljo -22. sept. je obenem prišlo biti. Pa dobro se imejte in z Bo- j osem čelad, ki so jih naši vojaki goni! Sergeant Frank Mete«. jodvzdi ubitim nemSkhn vojakom.
Zložil Fran Neubauer.
Zapleni «e in kjlnee varno shrani, na vratih pa si okejice naredi,
MOLČI!
Zložil Fran Neubauer.
< 'e v hram »i inolčeT-i zakleni! srca
i -voje i bližnjega svete skrivnost i.
nikdar ne dovoli, da jezik i'.da
ne tiije bole-ti. ne tvoje radosti *
Ne boli. ker svet bolečine
v Vftost
povlekel bi v blato, smejal se zlorado
radosti ne. — čisto nedolžno rad os*
nazval !»i pregrešno, nstudno nuslado.
Kralj Alfonz boljši
Madrid, Špansko. 4. oktobra. Glede španskega kralja, ki boleha na španski nfluenri je bil izdan sledeči zdravniški buletin:
Zdravstveno stanje se mu je o-brnilo na boljše. Vnetje sapnika ni več nevarno.
Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije
(Nadaljevanje.)
Žalibog van' sedaj ne moreni j Vlaka *«» ustavili na piostem u/iti / natančnejšimi podatki. I polju. veleli wm romarjem iz<to-avnol-ar so n:i sporočili. da je piti, potem jih pa <»I w i a l i od vseh rudstava v gledišču prepovedana to moramo smatrali za nek rod/nak da morda prepovedo še
Berili
-t ran i s »remi obroči vo jakov s puškami v t<i':ah. Romarji so morali stati na ž'lezniskem tiru in vsak ■ali pa eelo romanje. IVoKiin.j je drža! svojo eulieo v roki. ,ridite jutri ob petih na dunajski. Predstavite si položaj, olodvor ko pridejo romarji. To-| Komarji s.. vračali i/. < ' -nsto-a opr"/.uo ter ne veliko oseb -ku-heve. s)er so prenočevali dve iuh-i da ne vzbudimo preveč pozor- večinoma pod milim neibom tet na Violi ne preveliko govo-l trdem tlaku. Vozili t«o se ••♦■io noč
| v vozovHi četrtega razreda tesno
aj.
i osi i iti.
••Bodte bre: skrbi. Na.;	"n. mogli niti >ede-
onat i- tajen in moja dekleta no t-, /jutraj pridejo v Varšavo ter e vajena opreznosti.'"	namesto znancev in prijateljev i ra-
Hedajo pred seboj vojake s puškam1 \ rokah. Ni se jim po\eda-lo, zakaj Kt- jih ne pusti v mesto
ajena opreznosti Ko j" odšla, je takoj spet zazvodi teleton. Pil je nek žemski -ilas.
Prosim /a ložo za jutrajšnjo
,,	4,1 zakaj jih tukaj drze. Pili so vsi
»redsta\0.	..'prezebli. slabo oblečeni. se<laj p."
cn»r«srite, n* ne morem dati. »	• . .	. , ... J /
X.	- V	; ,->, d ,m!ll""i,-u>	,,a ^1'^niskem tiru
Mora bit'., /apisnte si. jaz a.nn.
staii ter raka ti od p« .lih zjutraj pa do osmih. Že-nske s > prn-He j>«
anjo sto rublj«*v. "Ne morem.
Zakaj tie?" '•»bnerain1 gubernator je pred tavo prepovedal. " Zakaj ?"
N.- vem. i Iprontite
sem rnkel in zapri je vrnil sbižahnik in
'Pros m elefon.
Medtein s* »nvelal, da nikjer ni mogel najt« ;li.ščin>kega. Telefon je pa neprenehoma zvonil in Ij ulje so priha	>	,.
hotel	dalee. \ ni« Ii -mo jm
ka*i. Na bo/ji poti s,» si nakupili raznih spominkov za domače in sedaj je bil« njihova prva ini-e! da jih h« 'rjo Rusi preiskali ter jim wet i te spominke. S.ij j»- bila do nedavnega časa na Kitskeni <'C 1<i pod.ibiea sr--a Jezusovega o<*ro pr« novedaua in več duhovnikov, pri katerih so našli take podobiee. je bilo m koč skupaj odposlanih \
jSibirijo.
.Mi si.o, stali od romarjev za
jali drug za drugim. Ta je
.približati s(- jim nismo mogli.
I ki
jem romarjev. N jo stvar tako hitro raznesla.
sedaj cela stvar postala jako
njih s<i stali trije obr«iči dalj*
vstopuieo v gbdi-če. drugi je po nujal kako uslugo ali dar za spre- .
Vem. kako da S. .JJ,1;uV uaiJf	j^s-aineziic pa-
trole orožnikov. Me«I našimi ljud-In.i jih j«* bilo mnogo, ki ime-negotova. «em zamogel dajati	znai.ee i„ jnijat-lje.
n.o pogojne odgovore in navodila,»»^e m sestre. Toda ni T« 'efonoval ,'n, -rofiei ter ji spJ-|!>J" P®1"«*''- -^o - J"	kd«
ro.dl. k-ij se je zgodilo. <»• Igovo-j"naa nekoli!:.. bolj približati
rila mi je. tla je tr-oat. Cliščin-skegt, da stopi zopet v potrebni stik z. vlado, ako se da še kaj re-| <;li>«-invki je urno vzel izvošče-■šiii, oziroma preprečiti, da >c ne(ha ter se nekam odpeljal. Mi pa bo prepovedovalo dalje točka zals»'<> ostati ter čakali, kaj bo iz točko.
ima jako izvrstno me-
so ga »»rožniki neusmiljeno ;!nili nazaj.
Varšava
j.»ne telefone in telefonska mreža je jako gosta. Skoraj vsaka boljši rodbina ima v svojem stanovanju telefon. Začel sem torej iskati gospoda (rliščinskega s pomočjo tele-
Itcga.
1'os-re-ilo se je nekemu mlademu človeku izmed romarjev, da se je prikradel skozi vojake, o iro-ina. da s<» ga izpustili. I>i 1 je menila tovaniK'd delavec, z ostr<» rezanim :n zvitim maloruskhn
•rpali na debelem oUr«»glem • ju. s kateri.!, je bilo tlakam« .Iv«.-iz rišče. I e malo ji' Je dobilo pre o- štoru na kamenitem ti ik.i hodni fona. Telefoniral sem njegovim brnzom. Naredil se je naenkrat kov. Seveda niso if • md-end.
blazin in n«d»ene odeje. Trda pest pod glav.». to je bila p<»sti lja. K večjemu j«' služila kaksiui
Boljševiška strah-vlada
Stockholm, 4. oktobra. — Ako bi bil generalni konzul P«>ote prišel do finske meje dve uri pozneje. bi se zdaj nahajal v trdnjavi sv. Petra in Pavla.
Nek nevtralni diplomatični a-gent. ki je «ianes prišel v Stock-boliu. je \ idel v Hierliostrovu povelje za aretacijo konzula Poole: povelje pa je prišlo, ko je Poole z>' pobegnil. Vz.rok ni bil naveden. toda povelje je prišlo od iz vati red ne kmiiisije za preprečvnje protirevolue je. Ta komisija je zdaj močnejša k«»t vlada, kajti z.a pira in mm'i po svoji volji.
Zaporno povelje je bilo najbr že izdano zaradi tega. ker je bil Poole toliko drzen, da je poslal zunanjemu ministru fičerinu brzojavko. ka1er<> je poslal v Amerik« in v kateri je im>vetoval A jnerik . da naj nastopi proti boij š vikom za:adi divjanja rdeče strahovlade.
Ta nevtralni diplomat, ki priha ja iz. Petrogra«la. pravi, .la st* tam življenje ne more več prenašati
Severova zdravila vz-dr/ujejo zdravje v družinah.
Hrbtobol.
Ako imate bolečine v hrbtu, ali križu čutite, ca vas vse boli- Bolečine postajajo ne prenosne; ledice (obisti) vas bo!ijo in voda od vas gre gosta ter čutite pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne iščite drugih pripomočkov, ampak poskus.te samo enkrat
Severa's
Kidney & Liver Remedy f
(Severova Zdravila za obisti in jat- ? ra). To js izbomo zdravilo za mehur. kadar imate boiečme pri spuščanju vode. tako tudi pn otrocih, ki močijo postelje. To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo. zmanjkuje oteklino nog in lajia hrbtobol. Poskusite ga. Frcda.a se v iCKarnan. Cena 75c m $1.25.
I
W. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA..-
svojo taktiko glede i.bjav'.i tuja
Miirtnih kazni.
Zdaj s.* odkrilo, da je izvan-relni komisar 1'ritski. ki je bil v P« t ro gradu \ strel jen. v nekaj m»->.e<-ih > špekulacijami zaslužil na I 1 miljtuie rublje v.
Imel je komisijo proti špekula i:i skoz; ce o jiolctje j:' d.d
in da strahovlada postaja z vsa cijam kiin dnem strašnejša. Uek 1 je" pomor ti mnogo <-eb z.iradi šp.--da je l.iiin poskušal v-tav :i i, kulacije.
morjenje na debelo, da pit ima iz. j Predsednik petrograjskega s., vanredni kma sir v.-ejo moč kol vjeta Zinovi jev je ktinfisciral preiti da bol.iš.-v išk oblasti moženja. toda nik«lo v s.»vjetu ni
obžaloval eksekucije ."»Tj nedolžnih oseb. katere s. > i do na Zillo-
1 a'U ill in 11 ii boljševišk oblasti moženja. toda po \ "-efi m«-lih in prov ineijiih m ' pre<tario more iz<d»ražene lju Ii. j
Načelnik izvanrednega komi- \ ij sarjata v Petrogra»lu j UiU Ša »v. znani ii»-uyorški anarhist. Kakor pravijo nevtralna poročila, je dal usn:r? fi vseh osem članov
biloh
di-.ižine v Spaskaja ječi. Ni nikake .so»lbe; toda biio j.* dei maščevanja za atentat na T ročki-1 ja. toda o tcr«i s»- ne more izvede i nič gotovega. k«-i- boljševiki j odkar je Amerika protestirala pri| nevtralnih državah. prcinenili!
vo povelj" usnn«-ene i/ maščevanja za 1'ritskijevo sinvi
Kakor pravijo e\vy«irški b..lj ševi^ki pristaš«. \ ii m Satov v juliju 1!»17 odjM'foval iz New
trka v IJusijo in je nastopil pot v družbi revoluej«marnih delavcev. ki ~o jiolovidi 11. t r;i -uit t-da-n.ie provizorične vlade.
prijateljem in v ra^ne prostore, 'tier bi ut onil biti. Tako sem lele-'"otiiral vedno dalje ter ga slednji-"-i nek je iztaknil. Ko seni mu vedal po telefonu, kaj se je zgo •lilo, je takoj zaprl telefon in poleni se ni nič več oglasil. Pozneje sem zvedel, da je takoj prijel za
hudo bolnega ter je jako dobro simuliral svojo tndezen, da so ga res izpustili <kozi kordone. baje da bi s.* odpeljal k zdravniku. Ko j»a je bil pros vojakov, je takoj poza bil na svojo bolezen ter je k nam.
Povedat' nam ni v*Mle.l
uli.
u \\ SS VVSS WSS~ \VSS WŠŠJ
Pri spahflepju in zdrobi j snjo
vdrgnit« Ukoj s Dr. Itlchter-jevcm
PAIN-EXPELLER
V rabi ž« 5C lot p. 1 sl'.ventkih družinah in v ril ;ubljen kot domače STrdalTo.
rvvss wss avs^ ^vss Jedioo praT, s TarstTCIIO „amk„ 8idr^
[WSS" Wss1 3VŠs; V^Š; WSS WSS: WSS Avss Tvsš1 Wss Wss1
»6.V. r lek*rn«h la naravnost «0 f. ad. rich ter * co. |4-80 WuhlogUa SlrMt. New YmA. N. v
Ozdravil svojo KILO.
Jaz aem rrotnn t»očil. ko »em pr*d leti Tzdirni rn T&boi. Zdrarniki ao mi rrkli. da moram biti operiran ako hočem ozdraviti. Obvere mi ni ko dobro minile. Kwrfno »m p>» doK.l nekaj, kar m« .ie hitro in nopoinoma ozdtaviln. Več let je preteklo in kila -e ni povrnila akoprav delam triko mi-tar.ko delo. Niwm bil op»r>r»n. niti zirubil dae. j nobenih aitnoat«. jaz nimam n.£eaar prodati ra." na dam vmkfno pojaanilo. kako ae sadobl popolno aqcdrmvlienje brez operaciie. ako mi plMe | KiiKiTie M. Pullen, C»rx»«r ter K Marrellua Ara. : Manaauiuan. N. J. Najbolj je. da .zrelate t» ob-' javn in jo pokažete onem'i. ki je počen — morda reSite komu i'wljeije ali oa v^j pred nedleicr kilo in atrabompred ..perarijo.
Adr
p rise
lile po
klobuk in t«-kel k ruskim uradom.jsWmeira. Komarji ne vedo čl-t
bila. Pil sem ves utrujen, on pajz njim. tudi. Pripovedoval mi je, kako je|j'c«*jo. hodil okrog raz.il i h uradov iuj^iie ter Iiradnib oseh. Predstava je sicer j je nio potovanj«
Ženske sC silno boje in ^ i .i'iki ne delajo nobene se zadiže mirno. IHu-raee
po s reč j 11 r so vsi
zadnja noč j.- bil
Okrog osme :ire je
brezpogojno prepovedana, ostalo ^-dra v i. Samo se mu je pa {Musrečilo rešiti. Vsiij(jako mrzla, za sedaj ne preti nobena nevar-i
nost. To |>a ne izključuje, da jet»eiJiski nazaj s svojim
reiia skrajne previdnosti. Spre- poleg nj-ga je setlel nek orožniški rili. • «1-1 1...... '
mil me je «lo moj«vga stanovanja častnik. Že f»d daleč nam je klical, grob poslednjega in poteni sva se poslovila:	!nj,J bomo potolaženi. ker zadeva Ija.
za jwidiglavje. Tako so |	»reno«"e-	«o padli /-	. Mieji JU	l zemljo	n le
vali v Varstvi dva v- 'era;	v ( «-;i-	žali nekaj	-asa kot	i i r; v i. N«	v eni.
stoliovi «i<»*itvo tudi n;-	» imeli	1 i >: i i»««:	i i za duš«	• ubitih	li pa
bo'jsih pi ciuM**išč. v vlaku	četrt«-	-•tnio t:ik«<	it»i i/.kai	^ali č	ni a
«za razre.la bn-z dvorna tu<	li ni bi-	u.«t in. -Jaz	t-.' iixi sei	.i stal ju	■1 o 11 e i
•<» niego«"e uginino >pati. t	»«la lj;i-	in s.-ni 1 :'	nekoliko	\ zatireg	L 1>...
dem >«* ni poznala nobema	utruje	brin; ijud"	i.i ni-cin	mogel d;	ti po-'
p.ost. V«'dno bili «-naki	. mirni.	lil'jšanja <	H-m. .la 1	•i ne čast	il ni:
iu spreji-uiljivi a v-		h«-v Hi pole	.•'ib u-' t	■•ebuUll /	njiini
Ko >iii.» p» -11 ua p« i k« ■]	l'i-*-e l'i	na zemlji	b-žati «-■!■	n:i p,, t	uli ni
ljudje sii zatriedali «l'»lu	• vr-'tn	hotelo. P	in"-« 1 sem	tnle.j	lieat i
sponu-jiisov. no- ..'»-i«	:]i li ter	:: j vstane	•O. ker >e	na m »m u	sli do-
vprašali, k.je je lm-..!. /		nn.v.			i
Vestno zdravilo dela čudeže.
prišei <" 1:-v<i'oni tei
djsk«iua kralja. •' I >< »ma s,i na m
odd »t
JI.
"Na svidenje jutri zjutraj objj«1 že urejena, J'r >ia je na orožni- Zalibog jim m-em mogel s teii petih na kolodvoru."	j>tvo ova«lba. «la z voznimi listki ni postreči, k«-e poslednji kral j j oj-
Noč ie bila hladna in dežela.Jvse v redu. Pregletlali bodo sa ski. lahl;oini^ljeni in l.ihk. živi ! Proti jutru se je nekoliko preve- mo vozni listki, pot« m jki se bodo Stanislav Avgust, ljubljen^' ruske drilo, toda oblaki so viseli m a ne-|i*utnarji izpustili. To presedava- cariee Iiatarine je bil odstavijo, bu, oil časi do ča-sa je nekoliko t-j- seveda ni trajalo dolgo časa. in je preživel zadnja leta v P tio- P-»'.i
Vsak romar je pokazal konduk- «rr:n!u. kjer je tudi pokopan. Lju- 1 * *' i * terju svoj vozni list.-k. potem s<- je dem seveda nisem mogel t eg-. ; -pa kordon vojakov «Klj>rl ter cela jasniti. <>n; si predstavljajo.
dolga vrsta nm.arjev je šla med moral j o-de^Inji kralj poljski p«nl- pokazala ma jhno poljsko niolitve-vojaki y. želejuiškeira tira na ee- lts-i v junaški bitki ter mora biti :io knjižic«-.
sto, kjer so jih pri«*akov:iJi znanci poko]>an me.i svojim narodom. | Vprašal -<-nt jo kako da je pre ter naročeni spremljevalci.	Neka žms'."a je jwistopila k me- stopihii katoličau<tvu. Ali je
Odslej ni bilo <h1 strani vlade ni ter me vj>rašala, če je oni ve- moida slu. ila j.ri kakšne.u P«»-•lobene sifosti več. Policija se je liki spomenik na Krakovskem ljitku.
umaknila popolnoma ter nikdo se prctlmesiju sjxnnenik poslcdnj«ir i _ "Ne" jr rekla. "j::z sem iz ni voč brigal za romarje. Toda i»o ptdjskega kralja. .Mislila j«* naj- v;.si."
prestanih težavth in strahu je iz br>e sponienii; generala Paskievi-J "Kaj vas pa je napotilo, da st" gmilo prvotno razpoloženje, lju i- ča. največjega sovražnika Poija-u:a[iusiili pravo>lavjc'.'*r
so bili potrti in tihi.	kov. ki je udusil poljsko vstajo 1.- " Slišala sem. da je prišel carski
.Medttrn se jc zvedelo po Vait.a- lsdl.. vz-1 Varšavo in potem kr u^r.z. da se sin*> prestopati k ;;o-vi. da so marji dospeli in me^-an- vavo v nji vladal «lo svoje smrti, ljaštvu. ]>a s«-nt hotela prestopiti, stvo nam je pričelo t>rispevati za I*'u-i > -mi j>ostavili velik spoine- Sl.i -.i-m !; popu ter ira prosila, naj j sprejem. Najprej so se oglasili me- nik na Krakovskem pretlmestju mi «|:' inaf JKo. Pop je pa o Igovo-! sarji ter nam po<lari!i mesa dovolj, kakor se imenuje ena najživahm j- ril. da t«, ne gre kar tako. amp::kj ila smo ž njim lahko preživeli pr- šili in najlej^ih ulic varšavskih. !moram fdačati deset rubljev. Jaz. vi dan vse romarje. Takoj za nji- " V tenstohovi smo videli s po- >.-m ]>a trgovala ž nji-iu in slednji nu so prišli peki tei potem še dru r.ieaiik za-inj«*ira jmljski-ga kralja sva ><- pobijala za pet rubljev. ?>o-gi obrtniki in trgovci s svojimi ti'.; preti "Marijino cerkvijo" ]>;-i- tii sem pa šla h kaitolišk.mu du j I>ri.spev ki. Zvedelo se je. kakšne stavil je nek m«.ž.k. Videli so hovniku *er s-.* dala p narisa t i." težave -mo imeli pri sij)r«'jemu in nc'i:nv soouienik carja Aleksan- "Al: i. p».sestvo n. ^r« omo-! to je še bolj vspodbudiio nieščau- dra II.. katerega je ruska vlada ž.ena'"
■ekli . s.t govo- na po' op Varšavi vid<-'i irovoid ::
ji«»ljs'uega kra ž n>ko. O«{govorila mi .]*•. «la m« n-* az.ii i.«', ker'je liu»- ka. \ ;»ra>
> i.- -
a.
"♦■•u jo. če ic sjdoh katoli.-an idgovoril • mi je. da j.- bila prej
i vo-davna in jc .š« le ne«i:i\ iio do bila pol ja* t v o. Opraviči ;vala se je da se >.• ni imela časa nauč.ti po
pršelo in blati je bil občuten.
Pridem na kolodvor in tam najdeni že (iliščinskega še z »Miini gospodom. Vlaka še ni bilo. t akanio nekaj časa in povprašujemo, ako nima morda vlak zamude. Modtem so se je'iC »Kt lažnih strani prikazovati zrane postave. Pili so ljudje, ki bi imeli prevzeti romarje in jih spremljati po mestu. Prišel je vsak zaso, <la ne bi vzbujali pre-vev pozornosti. Saj bi bil m o go eelo slučaj, da bi na kolodvoru aretirali eelo krdelo naročenih spremljevalcev skupaj, romarjem pa ne pustili niti ^stopiti iz vlaka.
Železniški uradniki in uslužbenci nam niso vedeli Tii«"esar povedati. Sia sva k poKtajenačelpikr. in po dolgem parlamentiranju sva izvedela, da sta oba vlaka že prišla, toda sta ustavljena tlal«1«" zunaj na polju, pol ure peš hoda od postaje iu vojaki so obdali romarje. Zakaj, nisva mogli zvedeti.
(iliščinski je urno vzel izvošče-ka in se peljal i/, mesta na polje, kjer so ustavili oba vlaka, jaz sem pa šel okrog naših spremljevalcev in spremljevalk ter jim v kratkih besedah pojasnil jK>iožaj. Potem smo pa dobili nek velik kmečki voz, ki se je ravno prazen peljai iz mesta ter *mo se po^«>d*li
[c, it«-! ie šeh* malo nka.
A čitaii". rekla mi je ene knjižice že znam"
•as.i
k:t
nekaj ceuilje in sein|
ter imam štiri otroke (Dalje prihodnjič.)
stvo. I smiljene sestre so kuhale postavila preti umunsk.i cerkvijo "In iu stregle, kolikor mogle. Tod-i v t enstohovi.	:\dova
bilo jih je malo iu pri taki nino- Na pokoji.-ilišču -s<Mii jim poka-' ži<-i gostov je bilo nemogoče vzdr- z*d takozvani grob n« terih fKjeg-j	"
žati kakoršenkoli r«-d. Kdor je bil lih. Ta grob je prazen, neokra^en--
bolj nasilen, tlobil je več, boje«*«.* prostor brez \-sakega spomenika.'
stare ženice so pa tičale po kotili Toda vsak prebivalec Varšave ve.1 Če se ne mo*es borit;, izkazi svoj iu bile sl-oraj eel dan bi*«'z jedi. tla je to grob peterih poleglih, iu patriotizem s podpisovanjem četr Sr.**a. da so bili nasi ljudje tako vsak Poljak ki prkle v \ aršavo. tega Vojnega posojila, s kmetom, tla nas je vzel na voz, akronmi m ]>ohlevmi. Tako je bilo »djišče, ako le mogoče, grob pete j	~~
kofikor je biio prostora, ter ee od- :nogočc. da ni prišlo do nobenih rib poleglih Ta grob je vetlno Vsi v armado lastnikov Liberty p«^jali k romarjem.	j prepirov in izgredov. Ponoči so pokrit s svežimi cvetlicami. Dru- 'bondov»
TRINE RS ^ E1.1X3R ^
BITTER-W1HE
rR|N£MOVO
horkevino
by JOSEPH TRINC*
7S3 SAskUnd Ave « CHICAGO. I Lt
Pni — Panama 11
JOSEPH
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let rmavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovntelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potre! a nekoliko zvišati cene. — Hi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da ae temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški Eliiir grenkega vina
ima Taled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen •voje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje Črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vaakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V v teh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizma, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINEB-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošuo notranjo uporabo. Uporablja se za grg-ijanje, izpiranje ust. izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnab.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 191fr, Grand Prix — Panama 1916.


TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASIIUND AYE.,
CHICAGO. ILL
rmrm
GLAS NARODA", o. t>KT. 1918
B^^H^M——i
Slovenska-Hrvatska Zveza
▼ Združenih Državah Ameriških in CanadL
Ustanovljena 1. januarja 1903 v Calumet, „ Michigan.
Inkor pori rana 11. junija 1906 v državi Mich.
QLAVM ODBOR:
Predsednik: PRANK GREGORICH, Box 29, Dodgevlile, Mich. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, EyeletU, lita«. Prrl tajnik: «-NTON GESHEL* Borgo Block, Calumet; Mick. Zapisnikar: MATH 1 AS uZANICU, Seventh Street, Calumet, Mick. Blagajnik: VINCENT AHBANAS, First National Bank, Calumet, Mick.
NADZORNI ODBOR: I. nsdsomlk: ANTON GERZIN, Eveleth, Minn. U. nadsornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mick. III. nadsornik: PA O L SHALTZ, 209 Seventh St., Calumet,
POROTNI ODBOR:
I. porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn, n. porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet, Mick. III. porotnik: FBaNK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mln^
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMBTCH, 417 Osceola St, Laurlum Mick. LUKAM STEFANEC, Calumet, Mick. MARKO JOTICH, Calumet, Mick.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. JOHN S STEFANEZ, 268Vs First Avenne. Milwaukee, Wla.
ODVETNIK:
ANTHONY LUCAS. Calumet, Mtcb.
i.—Vsa dopisovanja, kakor tudi spremembe članov ln dante naj se poilljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Slovenlc Croatian Union, Borgo Block, 5th SU Calumet, Mich.
Denarne poftltjatve naj se pošiljajo na blagajntka: Vincent Arbanaf First National Bank, Calumet, Mich.
Proflnje za novtf prletople člane ln članice naj se pošiljajo na vrhovnega sdravnika: John S. Stefanez, 268% First Ave., Milwaukee, Wis.
Vse prltoibe naj se poilljajo na predsednika porotnega odbora! Math. Zgonc. Box 423, Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA.
mmmmmmm
' Sedma seja konvencije SHZ. dne 22. avgusta dopoldne.
Predsednik otvori sedmo sejo točno ob uri zjutraj. Čitajo .se imena gl. uradnikov in delegatov: navzoči so vsi.
Cita se* zapisnik šeste seje in se na predlog br. Skala, podpira br. Smolič, zapisnik šeste seje enoglasno sprejme.
Br. Ožanie predlaga, vsestransko podpirano, da se da točki 5b pod črko j>: član, ki je po dveh zdravnikih spoznan nesposoben za delo ter je že prejel vso bolniško podporo, -e mu izplača iz njegove! kil smrtnine polovica *vote. za katero j je dotičui zavarovan ali kakor sel gia-i njegova smrtuina na njegovi polici. Ne sme se mu več plačat dvajset dolarjev na mesec. Doti«^-ni član mora vrniti polico na gl. u-rad SIIZ. ter dati javno zpoved in potrdit po javnem notarju, da je po svoji lastni volji in pri svoji zdravi pameti dotično svoto zahteval, katera se ima odbiti od njegove smrtnine. Dotičnik mora živeti ta čas, ko to zahteva v Združenih državah ali Kanadi. Po iz plačilu gori rečene svote mora gl. tajnik izdati dotičniku novo polico za svoto. katera ostane v njegovem skladu smrtnine.
IZ GLAVNEGA URADA SL0VEN8K0-HRVAT. ZVEZE.
Seja glavnega izvrsujočega odbora 4. septembra 1918.
Predsednik Gregorich odpre sejo ob 3. uri popoldne. Prisotni odborniki so sledeči: Predsednik Fr. Gregorich. tajnik Anton Ueshel. tajnik Math Ozanieh in blagajnik Vincent Arbanas.
Cita se zapisnik prejšnje seje. Se odobri in podpiše. Preide se na izplačilo smrtnin:
Katarina Korenieh. članica št. 5. Manestvgwe, Micli. Zadnje izplačilo za otroke. n-3.Xl.00: Katarina Muliar ui Manda Mauhar. obe-dve od dr. št. 24. Wirginia, Minn., vsaka za svoj delež od pokojnih soprogov po £233.33: skupaj $466.66.
Izplačano za pogrebne stroške: Vaso Severovich. elan dr. št. 7. Ely. Minn., umrl 10. avgusta, ubit v rudniku. £100.00.
•lan dr. št. 9.
za operaeijo
Osma seja konvencije SHZ. dne 22. avgusta, nonoldne.

Šesta seja konvencije SHZ.
Predsednik otvori sejo točno ob 2. ri popoldne, Čita-se imena gl. uradnikov iu delegatov.
t "it a se zapisnik dopoldanske seje iti se na predlog brata Prija-i»dj. vsestransko podpirano, -prej me.
Br. Gregorič apelira na konven cijo, da bi se en dan izbralo za rešitev prošenj ali članov, kateri i niajo kako prošnjo ali pritožbo.
Se sklene, da jih konvenčni porotni odbor zasliši in poroča konvenciji.
Sprejeto.
C'LEN 10.
Točka 34. — Br. Zgonc predlaga, br. Lesae j »odpira, da se črta v slovenskem in hrvatskem duhu. Br. M. Ožanieh je proti temu in predlaga, da se točka sprejme ka kor čitana.
Vrši se javno glasovanje in je sprejel predlog br. Ožanicha.
Točka 3."» se sprejme.
Točka 36 se sprejme.
Točka 37 se sprejme.
(ilede točke 37 se vname velika debata.
Br. Kambič predlaga, da naj o stane po starem s pristavkorn, da se da organizatorju dva dolarja in Zvezi en dolar.
Sestra Kočevar je za to. da o-stane po •starem.
Br. Zgonc predlaga, da naj bi bila pristopnina po starem in da se asesment ne 'kolekta od novo pristoplega za isti mesec, v katerem pristopi.
Br. M. Ožanieh predlaga, da naj se plača pristopnina po starem, samo da se da organizatorju vse tri dolarje.
Br. Lesae predlaga, tla naj o stane po starem samo. tla se briše organizatorje in se stavi da mora bit član istega društva, katerega pripelje. Vsestransko podpirano.
Vrši se javno glasovanje in se sprejme.
Br, Lavrič predlaga, da je pristopnina v zvezo en dolar. Podpira br. Panian.
Br. Kotze predlaga, da se plača dva dolarja pristopnine. Vsestran sko podpirano.
Vrši se tajno glasovanje. Rezul tat volitve je sledeči:
Za predlog Kambič 7 glasov, zc sestro Kočevar ."> glasov, za Zgon-ea 3 glasov, /a Ožanie 6 glasov, za Lavrič 7 glasov in za Kotze ,r> glasov. Ker sta dva predloga dobila enako glasov, se ponovno
krajšem debatiranju točko sprejme po starem, samo da se črta rezervni sklad i n >e nadomesti si-rotinski -klad..
Točka 43 *e sprejme.
Točka 44 se sprejme.
('len 14 točka 47» se sprejme.
Točka 4rj se sprejme
Glede člena 15 točka 47 se vna-
Predsednik otvori sejo točno ob 2. uri popoldne. Citajo se imena glavnih uradnikov in delegalov navzoči so vsi.
Cita se zapisnik sedme seje in se na predlog brata Ma!ko odobri.
Br. Gregorič apelira na slavne konvencijo, da naj deluje složno za korist Zveze.
Br. Plane povdarja, da se gre na predlog brata Grzina, ki je bil stavljen pri dopoldanski seji.
Brat Skala predlaga, da se do ženskam deset dolarjev porodne« nagrade. In sicer, da se isto izplača iz bolniškega sklada.
Sestra Jadrič je proti temu. Brat Shalt z še pristavlja, da se
me mala debata, v katero poseže več delegatov in se na predlog p]a«a istim ^anic:am, ki "so 2ava_ brata Lavriča sprejme.	rovane proti oblezni.
Točka 48. — Br. Fr. Božič Predlagano in potrjeno, da se predlaga, da se zviša pogrebne vrši tajno glasovanje, stroške in sicer sto petdeset. — Rezultat volitve je sledeči: Podpira br. JotiČ. Se sprejme in Za predlog brata Grzine 14 glase spremeni v točki 4s namesto sov, za predlog brata Skala 20 sto petdeset.	glasov.
Predsednik da 10 minut odmo- Predlog br. Skala sprejet, ra. Po odmoru predsednik pokli- Se plača porodna nagrada
•e delegate k redu. Točka 49 se sprejme.
Člen l(j točka 50 se sprejme, t len 17 točka 51 se sprejme, ('len l,s točka 52 se sprejme. Točka 53 se sprejme. Točka .">4 se sprejme, ('len 19 točka 55. — Br. Josip Stimac povdarja, da bi bilo zelo umestno, da> bi se tej točki dodali a -e plača cela smrtnin a članom, kateri so nesposobni zadelo in s tem da hi prestali biti člani SHZ.
Br. Gregorič, povdarja. da se' to nikakor ne more vzeti, v smrl-ninski sklad.
Vname se mala debata, v katero poseže več delegatov in se po
laljšem razmotrivanju sprejme grade in le iste članice.
člen 120 točka 56 — t> h. o d i f i in j sc po daljšem razmotri vanju na predlog br. skala, podpirano po več delegatih, sprejmejo. -— Br. Štiglič predlaga, brat .Totič podpira, da se vstavi na e) f) in g> *400 namesto tri sto o-ziroma $150.
le-
set dolarjev
Sestra Jadrič vpraša konvencijo, ako ista dovoli, da če je večina članic pri njenem društvu, dp 'sto društvo popolnoma izstopi i/ le nagrade.
Se odkloni.
('len 22. točka 6.~> se sprejme.
Točka (»6 se sprejme.
Brat Kambič predlaga, da naj bi se organizatorju vstanovitelju društva dalo še deset dolarjev iz zvezne blagajne.
Se.sprejme še 7. dodatkom dva dolarja.
Točka 68 se sprejme.
Točka 69 se sprejme.
Točka 70 se sprejme.
Točki 71 se doda po prejšnjem sklepu, da so deležne porodne na-
ki so za-
Jzplačana poškodba Mike Malnar, e. rupture. *50.(HI Odobrene bolniške nakaznee: Dr. št. 1 : Joseph štefanac. Dr. št. 6: Joseph Jardas in Frank -Toljan Dr. št. 7: Stanislav Korda in Adro Žagar.
Dr. št. S: Peter Martine. Paul Vrbanae. Nikola Badovinae in Wm. Mihelich.
Dr. št. 9: Anton Stimac. Vinko Ozanieh. Blaž Spolar. Paul Osmak. Mike Malnar. Anion Pintar, Mike Chenehie. Joseph Mihel-chifch, Frank Klarieh. Valentin Jakovats. Jacob Chop in Filip Bliski. —
Dr. št. 13: Fred Benieh.
Dr. št. 14: Frančiška-Stei'anieh in .Joseph Pleše
Dr. št. 16: Marija Jotieh.
Dr. št. 21 : Luka Mišk u lan.
Dr. št. 22: Mike Mesich in John »Jurajevich
Dr. št. 23: John Frets. Joseph Vindišman in Joseph Kocjan
Dr. Št. 24: Joseph Bukovac in Toa Sporehich.
Dr. št. 25: Joseph Luzar.
Razni stroški: Math t hop za napravo Service flag. $6.00: Math Šojah. $15: Anton Cj'cfrhel za Express in druge stroške za konvencijo. $5.78; Mike Borgo. najemnina urada. $12.0; Ho2. CN. Elt. L $100-Mich. St. T. Co. $2.00
Bolniške nakaznice, katere niso odobrene: Toma Lesh. £lan dr. si. 9. se izplača od julija 20. kakor to pravila zahtevajo, ker se ni prijavil dr. tajniku; krivda je njega samega.
Luis o?inovieh ia Frank Onkovieh. oba člana dr. št. 14. ker nimata dokaza, da ju je kateri član za časa bolezni obiskal. Se mq izplača in se bolniška nakaznica pošlje društvu nazaj.
Manila Lopne. član i ca dr. št. 16. ker ni bolniška nakaznica točno izpolnjena na zdravniška vprašanja, se pošlje društvu nazaj.
Razni predlogi m zaključki:	*
Predsednik Gregorich čita protest dr. Sv. Ivana, št. 8, zaradi glasila, katero je bilo na zadnji konvenciji po večini delegatov sprejeto na K velet. Minn
Misli, da je glavnemu odboru nemogoče zavreči, kaj konvencija zaključi.
Tajnik Geshel tudi razjašnjuje. da je glavnemu odboru nemogoče rušiti zaključke konvencije. Ako dotično društvo misli, da je lizal jeno zaradi glasila, naj si ogleda paragraf 31. točka 108. pravil S. IT. Z., kateri jasno dokazuj-, zaključke konvencije.
Preide se na pravila.
Brat Arbanas misli, da se takoj prične z delom.
Brat Geshel govori, da je John J. Plants bil imenovan za popravek pravil n misli, da se takoj prične z delom od točke do točke. Poleni bo glavni odbor vid. I. če so potrebno nova pravila, bodo se izdelala, če pa ne. >e samo naredi prilog v stara pravila.
Zaradi otročjega oddelka, je glavni odbor zaključil, da se najprej nabavijo iu uredc pravila, po katerih bo najbolj možno delovati »zo otročji oddelek.
Brat Arbanas poroča. kaj se misli narediti za četrti Liberty bond, kateri se začne 2s. septembra. Po daljnjem debatiranju se pride do zaključka, da se vzame četrti Liberty loan za $3000.00.
Asesment za mesec oktober se polje po sklepu zadnje konvencije za člane, ki so pri vojakih in katera točka je postala v veljavi z dnem 2^>. avgusta, da vsak član plača posebno lOe. Drugi asesment se pošlje po pravilih S. H. Z. S tem se dnevni red te seje izčrpa, in pred-edn k zapre sejo ob 6. in 4-"». minut zvečer.
Druga seja bo 4. oktobra 191 s.
Matt Ozanieh, zapisnikar.
škem uplivu 11a avstrijske zadeve znajo resničnega življenja naro-ničesar drugega kot sramoto. Te- dov. posrečiol ohraniti Avstrijo, g:: bogatega in mogočnega dela bo imelo njih delo najbolj obžalo-avstrijske aristokracije ne bo lah vanju vredne posledice. S silnimi ko mogoče sprijazniti s prusko konvulzijaiui. prelivanjem krvi vlado. Vsled zgodovinskega dej- ter državljanskimi vojnami se bo stva. da so dobili ta posestva po nadaljevalo, dokler se ne bo d d češkem porazu pri Beli Ilori. iz seglo istega uspeha z velko večji-rok ilabsuburžanov, pa so ti ple-mi žrtvami kot če se izvrši opera-menitaši zelo naklonjeni dinastiji.'ei.io takoj. Narode se bo ž rt v o vrt Obstaja nevarnost, da bo ta ari- ,0 le raditega. ker so bili vladar-stokr aeija podpirala dinastijo, ko ji Evrope slepi vspričo jasnega bo kriza dejanski prišla.	soeijološkcga dejstva:
Tretji faktor je birokracija, eden izmed elementov, vsled katerih je avstrijsko cesarstvo sple-
— Trenutek akcije je SEDAJ. Nemško naziranje. da je seila-nja velika vojna boj proti ide-nilo. Birokracija je bila vedno prr.stosti. enakosti in bratstvu. — j nemška, dasiravno je bila v pvete- j Nemška ustavna doktrina skuša klosti sovražnik pan-germaustva. dali posamezniku Ie notranjo svo-To se je pozneje izpremenilo Ln v bodo — svobodo vesti, ne pa poli-zadnjih letih pred vojno so >edeli tičuo svrdjodo in ne svobodnega v vladnih uradih pan-germani i>o-
leg slovanskih nacijonalistov.
Naeijonaiizem je prodrl v ministrstva in vsaka narodnost je po-
varovane proti bolezni.
( len 23 točka 72 se sprejme. Točka 73 se sprejme. Točka 74 se sprejme. Točka 75 se sprejme. Točka 76 se spi-ejme. Brat« Panian predlaga, da naj bi se nadulo k točki 77. da se na-
Umirajoče cesarstvo
t -1 Spisal dr. Bogumil Vošnjak.
(Nadaljevanje.)
Br. Prijatelj stavi posredovalni bavi karte, da se pošlje duplikat predlog, da naj se najprej glasu- tajniku Zveze, origaial pa ostane je. če se sploh te točke kaj izpre- pri tajniku.
Se vname krajša debata. Brat A. Geshel povdarja. da bi se točka 77 uvrstila v točke disei-
meni ali ne. Podpira brat Arbanas. Vrši se tajno glasovanje. Rezultat volitve je sledeči;
Za 13 glasov, ne 20 glasov. — pline članov.
Sprejet predloga l»r. Prijatla it točka 06 ostane pri starem. Točka 57. — Br. Stiglič pred
Brat tajnik Čita načrt, katerega jc on pripravil glede dolžnosti bolnikov in se sprejme z malimi
laga, vsestransko podpirano, da popravki, se plača za operacije na kili sto Predsednik da 10 minut odmo-dolarjev in za slepo črevo tdi sto. ra. Po odmoru predsednik pokliče delegate k redu.
Predlagano in potrjeno, da se
Sprejeto.
Br. Lesae predlaga.
brat Mal- ...	., . , ,	. ,
,	, • ,	ne eita pravil tflede dolžnosti dr
,l:o podpira, da se toeki >7 se do- uradnikoy ,,o
voli. Predlog.br. Kambič 19. brat ilii <M>eracijc 11a ohistih in da se
Lavrič 10 glasov. Sprejet predlog br. Kambič a.
Točka 3ST se sprejme.
V točki 40 se spremeni ime rezervni >klad in >e imenuje siro-tinski sklad.
Točka 41 se sprejme v smrtnin-ske razrede.
Glede točke 42 predlaga brat Prijatelj, da se črta do zadnjega dne v mesecu iu se ostavi do dne 25. v mesecu.
Br. Ožanieh predlaga, da osta ne po starem.
Vname se mala debata, v kate-
phn-a za isto sto dolarjev.
Sprejeto.
Točka 58 se sprejme.
Točka 59 s.e izpremeni zvez! in se naj glasi, dokler nI predložil vsem sodiščem zveze.
Sprejeto.
Predsednik čita došle brzojavc krajšem razmotrivanju na konvencijo dr. sv. Nikolaja, da ostane po starem. John B. Malnarja iz Pittsburgh. Pa. Predsednik zaključi šesto se jo ob 6. uri zvečer.
Enoglasno sprejeto. ( len 25 točka 94 se sprejme. Točka 95 se sprejme. Točka 97 se sprejme, t len 26 točka 98. — Brat Sti-mac predlaga, da bi bilo pri črki j • namesto en dolar več kazni. Se vname krajša debata in se p^
sklene.
ro poseže več delegatov in se po<vencije
John J. Plautg,	H. Zvezo.
Mat. Zgonc,	--
Jos. Lesac, zapisnikarji kon
Brat Anton Geshel stavi predlog. da se črki k) pristavi: m kateri kaj ogoljufa društvo ali S.
Ali sj morete misliti v današnjih dneh armado, ki nima nobenega stika z narodom, temveč le s princem? Armada najetih vojakov je lahko instrument kakegj. princa, a nikdar ne narod. Mogoče je ustvariti častniški zbor, ki bo brezpogojno pokoren najvišjemu poveljniku. Arjnada. ki predstavlja narod, a je organizirana na patrimonijalnih političnih idejah, pa je velikansko izjalovijo nje. Vsak vojak mora dandanes vedeti, za kaj se bori.
Avstrijski vojak pa tegft ne ve! Ce pa ni nikakega bodrila, da se pošlje ljudi v ogenj, ga je treba izmisliti si. V barakah hrvaških polkov so častniki silili vojake naj gredo najprvo nad Srbe ter po tem skupno 11a Ogrsko, da se porazi Madžare.	_
Po vojni se bo tragedijo narodov, katere se je prisililo služiti v tako bedni armadi, v polni mrri cenilo. Težko je najti v življenju človeka bolj tragičen položaj kot je oni slovanskega rodoljuba v ar madi pod čmo-žoito zastavo. — Kakšno ponižanje je dušiti v sebi glas vesti in srca ter živeti v stra hu. da bi pomenila vsaka neprevidna beseda ječo ali celo smrt.
V bitki pa je človek istotako izpostavljen najbolj kruti dilemi Rad bi se udal armadi, ki se bori proti njegovim lastnim sovražnikom. a za njim stoji nemški in madžarski vojak, pripravljen u-st relit i ga na mestu. Res strašen položaj!
je nudila dokaz, da ni taka armada nič vredna. Kaj pa je mogoče storili /. armado, koje častniki so plačane! in v kateri je večina vojakov prepojena z duhom, ki je ravno nasproten dobremu avstrijskemu čustvu?
Ta armada ne bo rešila Avstrije. Le ogrski honvedi. ojačeni y Nemci, bi predstavijali element nekatere vrednosti.
Avstrijsko plemstvo je bilo vedno faktor, s katerim je bilo treba računati v monarhiji. Ta aristokracija ni bila nikdar odporen razred angleškega tipa. Proizvedla je le malo državnikov ter se odlikovala predvsem v vulgarni sred njosti in nova doba naeijonalizma je uničila vsak upliv aristokracije v javnem življenju. Ker ni bila zmožna prilagoditi se novemu političnemu življenju, ni zapuščala več svojih gradov. Odstranjena iz boja za politično moč. je našla v diplomaciji, administraciji in ar madi svoje zadnje pribežališče.
Živeča daleč od resničnih sil po litične družbe, se je posvetila u-
slala svoje zastopnike v centralne urade, da pomagajo stvari dotič-nega naroda. Avstrijska birokra cija ni več to kar je bila nekoč. Dinastija ne more. še nadalje za htevati stroge pokorščine od strani te^a razreda. Prvi poraz bo razpršil to združalmo kasto in vsak član se bo vrnil k svojemu lastnemu narodu.
Kaj pa glede cerkve? Katolištv«. je bilo v preteklosti eden izmed stebrov Avstrije. Nemško višje svečeništvo je bilo vedno črno-žolto, ker je bilo deloma odvisno od monarha, ki je imel pravim nominacije. Ni-žje svečeništvo v Avstriji pa je bilo vedno pospeševalec narodnega čustvovanja med slovanskimi narodi.
V političnih zadevah Avstrije so bili vojaki vedno štupidni do najvišje stopnje. Štupidni nastop dinastije, proti katoliškemu sveče-ništvu ji je napravil \cliko škode. Izza izbruha vojne so vojaške o-bl asti divjale proti duhovnikom v slovenskih in hrvaških deželah. Katoliške duhovnike se je vrglo v ječo. jih obsodilo na težke kazni ali celo smrt. Na Koroškem in južnem Štajerskem se katoliške duhovnike kruto preganja in vse ječe so napolnjene z njimi. V L j ubijam je bil.vodja klerikalne stranke na Koroškem, član državnega zbora Grafenauer, obsojen na pet let ječe. Na ta načn je pognala Avstrija katoliško duh ovn 1st Vo v naročje Jugoslavije. Ali si je 1110-goče mi>iiii boljši znak bližajočega se razpada? Kdo bo stal. če zapusti cerkev Habsburžaue?
Nob enega dvoma ni. da so siie razkroja v cesarstvu zelo močne Ob istem času pa ne smemo biti preveč zaupni v svojih napovedih.
Konservatizem bo do zadnjt kapljice krvi branil vse. za kar -e zavzema Avstrija. Konservativna avtovratična Nemčija jo bo skušala rešiti za vsako ceno. Rešitelj Avstrije se ne nahaja od znotraj, temveč zunaj nje.
Nemčja ve. kaj pomeni zanjo Avstrija. Mojster Avstrije je tudi mojster ceste proti iztoku." Zelo značilno dejstvo je nadalje, da >0 v Avstriji vse nemške stranke. — vključno tudi pangermane. za <»-hranitev Avstrije. Vse te stranke vedo namreč, kako lahko se kon trolira Avstrijo v prilog Nemčiji.
Nevarnost, da bo skušala Nemčija. ko pride mir. za vsako ceno rešiti monarhijo ter preprečiti nje razpad, je največja nevarnost. pred katero stojijo zavezniki.
Kako pa naj se izognemo t< temu ?
Le potom odločne in ustrajne volje zaveznikov, da se izvede likvidacijo monarhije. Vojaški u> peh zaveznikov se jemlje Kot pred pogoj za to. V trenutku pa, ko bo zmaga zaveznikom zagotovljena, je dolžnost zavezniških vlad <lati Srbiji jamstvo, da nameravajo razdeliti monarhijo po principu na rodnosti.
Jamstv o slicne vrste se je dalo za zopetno ustanovljenje Belgijt in Srbije. Pri določen ju. kaj storiti z Avstro-Ogrsko. morajo ime ti zavezniki program, ne pa po noviti napake iz let 1849 in lš«6.
Kjer je volja, tam je tudi pot. 1 "soda Avstrije je neizogibna
državljanstva v anglo-saškem smislu. Nemci nočejo nikakih pravic, temveč le dolžnosti.
Velika vojna kot braniteljica starejša auglo-saškega in francoskega pojmovanja človeške prostosti ima najbolj dalekosežne posledice z;i vse tlačene narode. — Francoska revolucija je vrnila Jugoslovanom in Cehom življenje. Ce bo delo francoske revolucij,- uničeno, to tudi eksistenca teh narodov podkopana.
Splošna je potreba širšega progi ama za vse demokratične narode. Velika gibanja ter strašnih časov morajo spraviti vse ljudi sličnih političnih pojmovanj v veliko tesnejšo vez skupnih simpatij.
Mi hočemo SVETOVNI IDEJNI PROGRAM.
Nobena prilika hi ne mogla biti bolj primerna za boj za velike človeške ideale. Svet potrebuje svetovne družbe enakopravnih, postavno organiziranih, prostih in civiliziranih narodov. Svetovna leniokracija ima danes pred seboj velikansko nalogo: organizirati mora in pripravili človeštvo za litri. —
Avstrijsko vprašanje ni eksotičen problem ter evropskega iu svetovnega značaja. Usoda in neovirana, prosta evolucija svetovne lemokracije je odvisna od razkosanja Avstrije. To je najbolj komplicirani problem, > katerim se mora druščina velike vojne kon-čati. Mogoča pa je le ena rešitev razkosanje. Zatirani narodi habsburškega sarstva prosi ]o svetovno demo-ki •acijo pomoči, a slednja ne sme nikdar dovoliti, da bi avstrijski bolni mož preživel mirovno konferenco. kajti to je zadeva, ki se tiče interesov Evrope k*»1 celoti
Ali bi ne bilh sramota za kia-sic-no pleme polit ičpc svobode. -Anglo-Sakse. — če bi bilo prisiljeno j »odpisat i mir. ki bi pome-njal ohranitev Avstro-Ogrske?
Državljanska prostost in demokracija nimata nobenega večjega sovražnika kot je avstro-ogrska monarhija.
Nalik potresu je svetovna vojna omajala staro poslopje. Sedaj je treba le še zadnjega močnega udarca angleške pesti. Starodavna iu najbolj častitljiva tradicija prostosti je opravičijo za tuko d*
janje. 110.1 d
ort-mpAtM
>jso.u!iuj mef
Mi v^i upamo, da so danes mrtva izrabljena politična pojmovanja. Vse življenje v bodočnosti naj bi bilo vredno življenja, — popolnejše, bolj značilno in resni-•nejše. Grobovi naj bodo /aprti in nikd o naj >e ne dotukne mrtvih teles.
Narodi imajo pravico do življenja in obstoja — pustite jih lo-rej oprostiti -e tujega jarma. -puhtite jih oditi i/, žalostne črno-žolte k iste. Tudi oni zaslužijo — svoj Bill of Rights. V svojih sr-eih nosijo duha John Lilburna. duha Bill of Rights in onega inar-sejeze. Kadi tega pa tudi zaničujejo strup prusaštva in strup ;
bolj zaničevanja vrednega avstri-jaštva! Pomagajte tem narodom do življenja.
Spomnite se pa, da obstaja le ena pot. kako jim pomagati in -sicer ona — razdejanja inuničenja starega sveta, ki mora izginiti v urilog vsem prostim narodom.
pravi velikih posestev ter kazal pri tem veliko nadarjenost do 11 'in kdorkoli jo skuša odvrnit?, de-
Konec.
Vsi v armado lastnikov Liberty bondovj
Po prvih porazih avstro-ogrske armade so skušali Nemci slednje preobraziti na svoj lasten način.
živanja. ne pa nadarjenosti 7.a u metnost. literaturo ali zna ust vo To ni bil razred, ki hi mogel rešiti cesarstvo. Nižje plemstvo je ubogo, kajti Avstrija je dežela, v kateri obstaja ravno nasprotje an gleskeyja sistema, da namreč podeduje naslov le najstarejši sin. V Avstriji je veliko plemenitašev. j a vsi sp revni in leni. Plemenitašk. naslov je izgubil vso svojo vrednost in masa plemenitašev drvi v dfžavne službe ali oa v armado.
To delo pa je bilo le umetno. Ru- Visoka češka a rst o k racija ne ljn
la slabo uslugo civilizaciji. Maz-zmi bo imel konečno prav. Rekel je, da bo Avstrija razpadla takoj za Turčijo. Prav bo imel tudi Ju Hj Andrassv. Rekel je. da bo dovede 1 boj med germanskim in slovanskim svetom, če bo izbruhnil, do propada monarhije.
Ni mi treba povdarjatf, da pomeni ta boj konec državne eksistence Avstrije.
Prepričani smo. da bo z avstrijskim cesarstvom izginil v Evropi zadnji politični anahronizem. Če
PRIZNAJ!

Zložil Fran Neubauer.
ska ofenziva spomladi leta 191€ bi prusaštva, ter ne vidi v nem se bo pa diplomatom, ki ne po. bode!
Ce z grehom oblatil si dušo priznaj
Vsevednemu in svoji vesti! V molčeči se sobrci srca kesaj. a svetu ne toži bolesti! Obsojal pač svet bi, a ne bi rune!
in ti razočaran bi huje trpel. Varčujte za četrto Posojilo Sva
/

Napad!
i i'
Naši ljude se odzivljajo temu povelju s kriki zadovolj-
Borite se kot se bore oni! Pojdite v boj z isto odločnostjo.
Nemec se boji obveznice kot se boji bajoneta. Globoko v svojem srcu ve, da pomeni denar materijal za vojno. On ve da pomenijo ti topovi, izstrelki,?bajoneti v rokah ameriških vojakov KONEC!
Posojajte na način kot se bore naši dečki!
Žrtvujte sami kot delajo to oni ter skočite na noge k
napadu prav tako voljno. Občutite radonst, da se nahajate v napadu.
Varčujte z vso svojo silo.
Naskočite Huna!
Kupujte Liberty obveznice do svoje skrajne
moči.

Le^id
r
- — • ■' ■■-LIBERTY LOAN COMMITTEE
Second Federal Reserve District
120 BROADWAY, NEW YORK CITY
Ta prostor j»- ua razpolag., vladi, da ugla^e bonde vojnega |K»s»»jiia potoin
- Metropolitan Life Insurance Co.
* p> »mačjo lastnikov 10 niiljonor ]n>1I<t. ki znašajo nad 4 hltjono dolarjev zavarovalnine, za katerih varstvo drži dru /.l»a nad ono miljonov dolarjev rezervnega zaklada l«oleg drugih vrednosti. Ta družba l>o il>eraluo poi pisala udvo serijo Liberty ISondov in jih pri-l poruča brez kvalifikacije kot najvarnejše investiranje na svetu. Njeni agenti so prodali nad 7.1 ;ni-ljonor vojnovarPevalnili znamk in upajo, da bodo dosegli go to loto I'M) iniljonov.



............


SLOV. DELAVSKA
Uitaoevl|cnadD« 16. av|«»ia)
!<X»S. ' "
PODPORNA ZVEZA
Inkorportrmna 22. aprila 1909 ▼ dri«vi Pni'
Sedež: Johnstown, Pa.
surra URADNIKI i rrMMdiU: ITAK PROSTOR. 1008 Norwood B'<L, CtorHul, OU» Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, Wert Nswts*. »» •tavaj tajnik: BLA2 NOV A.EL, «34 Main St., Johnstown. Pa i. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main SU Johostow*, Pa. ft. Pom. tajrlk: ANDREJ VIDRI CH, 20 Main Street, Ooneotautfk. Pa Blagajnik: JOSIP ŽMLEL 6602 SL Clair Are., Cleveland, Ohio.
blagajnik: ANTON HOČNVAR. R. F. O. 2. Box 2» Bridgeport
NADZORNI ODBORI Predsednik aadaor. odbora: JOSIP PfcTERNBL, Bos M. WW**. Pa
I. nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1128 Fabyan SL, City View, N. 8. rittsl.urfli, Pa.
A aadaornis: IVAN RROtRLJ. Mi R. lSTtt BU OlavsluC Ototo
POROTNI ODBORI Predseflalk pevec odbora: MARTIN OBRRŽAN. Bos TI, Mast MlarnL
L porotnik: FRANC TEROfCiC, R F. d. B. Box 14«. Fort Baft*. AHI L porotnik: JOSIP GOLOB, 191« 8o. 14tb SL. Springfield. BI
IOYNI XDRAVNI*!
D*. HOSET RRAJBRK. 84* R Oblo SL, Pittsburgh, Pa.
URADNO GLASILO i •tU! NARODA". S3 Cortland t Street, New I«| «Hr.
Cenjena druJtva, osi roma njlb uradniki, so uljodno proieal, M dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar dragega, saj se poAJe edino potom Poštnih, Bxpreznlb ali Bančnih denarni* nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaantes naj a»
nsslovljajo: Blaž Ni.vak, Tittle Trust A Ouarantee Co. in tako naslovljene po&UJajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia. ,
T slučaju, da opazijo drnitvenl tajniki prt poročilih glavnega tajnika kak* pomanjkljivosti, naj to nemudoma ns sna nI Jo oradn glai tajnika. da ss v prihodnje popravi
velikega fanta. Ko so trčili kozarci, je imel gospod Mangreard solze ni borovec v parku ljubljanskega Rad bi izvedel za svojega strica
v očeh. Zdelo se mu je. tla je našel sorodnico. prijatelja iz davne pre- deželnega dvorca, teklosti v tem mladem Torn lleau. o kojega obstoju sploh ni vedel še Oči so mu velike in rosne. Pa pred šestimi meseei.	s	vse se zrcali v njih, veselje iu ža
Dan po j>oteku dopusta se je oglasil Mangreard pri madami lost, vdanost in skrb. pred vsem Cornillean. Ona je sedela \ obedniei ter jokala.	pa brezmejna ljubezen do mene
—	Prišel sem — j*1 jeeal gospod Mangreard — da se ne boste In koliko inteligeneije sije iv počutili tako samotno ta večer. Tudi jaz sem zelo žalosten. Vaš sin se njih! Zlasti kadar si česa želi ali mi zelo tlopade. Zdi se mi. da sem bil veliko bolj srečen, odkar sem je na kaj radoveden. Koketno na ga spoznal. Ali ni to čudno?	gnivši glavico na stran, zre ves
—	Da. zelo prijazni >te. gospod — je odvrnila.	zamaknjen; punčiee se mu napno
—	Nisem bi prej Šele sedaj sem postal.	iz/a krajev mu pa gleda robček
Prenehal je. se ;amislil za trenutek ter nato rekel naenkrat: beline.
—	Madama fori.illeau, tekom par zadnjih tednov sem imel ne-1 Zatr> pa ni ,-,u|no t}a si -e -v mislih.
—	Kaj pa?
—	Oba sva tako sama. — Zelo vas cenim ter ljubim mladega vašega sina. — Kaj pravite? — Ali. bi se ne mogla poročiti? Oba bi mu h hko pisala ter čakala njegovega odgovora. — Vezala bi naju skupna vez ljubezni do njega. — Recite, da, madama. — Bilo bi usmiljenje do mene saj veste.
—	Tudi jaz vas ljubim, gospod. In tudi Peter hi bil srečen, če mn pa s:užij0 za telovadne blaži 1«. ne bila več sama.
Obmolknila sta. — Stemnilo se je. — Madama Torn lica u je iz-Tegnila svojo roko proti svojemu sosedu. — Poljubil jo je spoštljivo ter zr! nanjo, zatopljen v misli, da bo sedaj tudi on deležen vseh čustev in predvesm ur nemira na trpljenj za sina.
JOŽEFA POLAJNAR. do:ua iz tiornje Hele pri Kranju na (Jo-renjvl-ei!'. Prod tremi leti sva liila skupaj v Davisu \Y. v loži. Pr.:>itn cenjene rojake, ako k-'o ve za njegov naslov, tla ni! naznani. rdi naj se pa vi'ii zgia-i ni naslov: John ( vek. liox nT. tiilbert. Minn, i S- -10.)
K.id
Rad bi izvedel za moja dva bra -ttauca JOHNA in FRANKA SAMS A . (vini je doma i/. S*»-dražiie. drugi pa iz J'odpreske. poilutiinč - iJorupova. Rati bi }' vedel t ti li za prijatelja LUD-VI I'A IFSKLNIK iz Drage. Prosim, ako kdo ve za njihove naslove da mr Kaa||ii. ali naj so pa sami /»lav jo. Frank Samsa. t'?mp Midnav L For^t Lake. Mirh.	, f,.S—10s
kaj
lastil pravic, ki hi mu sieer ne š~c po neumnih človeških postavah Tako naprimer mu nikakor ne ugaja., tla bi po pasje čepel na tleh: zaraditega si je pa prisvojil pitovico. da po človeško seda na stol ali pa lega za zofo; preproge
bi i/vedel /a naslov mojih |
A. WSŠ	WŠŠWŠ3
•lliKUl AK.--l^T""	~ _
i \ in \ NORIM A Dl
::i -e nahajajo \ kakem zavezniškem ii i«*t niši vu. lioma s«» \z Brezovega I Srd a. občina Materija ra Primorskem. I'rosjni ee-ij. r ojake, če kdo ve /.a katerega :znied teh. n. j mi naznani, ali naj se pa sami javijo, ako eitajo ta oghis. svojemu bratu. X.-.-lov-Jctsnph Debelak I1, o. {;,.x Whitnev. Pa . F. S. Amerba.
Moj Rjavček
ne. Kadar je mraz, si pa poi.ščf najtoplejše mesto pri peči; in če sem ga jaz prej zasedel, me tako dolgo duva v hrbet, da se mu od- <5-8—10
maknem rad ali nerad.	—_____
Sploh je strasten ljubitelj gor- EH IMS IMS 5H! Ml MS
kote. Solnca ne ceni nič manj----
kot kranjske klobase in h c d ra	—
pečenih piščancev. To troje in sladkor v kockah je zanj ideal, ki
Cenik Knjig
ečlar
Frnncoski spisal Edmond Jaloux.
Dobil sem ga brez vsakega tru- — Vi hočete vtihotapiti zajca! P« njem koprn . kakor kak jokav da in tro.škov. Samo za motvoz Saj vidim njegova ušesa.	poet koprni po svoji breztelesni
sem prijel, pa jc postal dragocen — Kaj? Vi me sumničite kaz- in zato tudi brezsrčni ljubimki, del moje skromne lastnine.	nivega dejanja ! Mene. ki sem še Očividno se je v tej točki okle
Bilo pa je, ko sem, vračajoč st» vedno do vinarja natančno izpo- nil materialistnega filozofskega z nekega zimskega izleta, čakal vedal davčni oblasti, koliko zna- sistema. Pravim, filozofskega sina kranjski postaji vlaka. N? dol šajo moji pisateljski honorarji!., stema. ker je njegovo in šljenjt go iu v čakalnico vstopi gospod Taka sumničenja si odločno pre- i'1 dejanje treba presojati z zvi
dobroznanega imena, ki ima neda- povedujem ! Pa poglejte pod Mik- šenega znanstvenega stališča. Si null raeunar (oem-iko-angi > leč oil Kranja svoje poletno pose- njo!	«*cr ni izumil lastnega filozofske vezan
stvo, vodeč na vrvici rjavega kuž-j jn rekši. mu jo odgrnem.	sistema, niti ne presega izklju Poljedetjstvo
ka male jazbečarske pasme.	psiček za^i tl i možev____* , no »a prapor te<ra ali onmo. -^adjereja v pogovorih
| Po običajnih pozdravih in y ,ni obraz, se pa^ni mogef j j »rasa njih oKrem-m pogovor na nje,)ia b- sr m. lasi|
katere ima v zalogi SI.O VEN IC PllJ LISH IN(J COMPANY 82 Corttandt St.. New York, N. Y.
POUČNE KNJIGE: %bnov nem^ko-aDKl. tolmač vezan —.60 r>oma?l sdravaik moli	i—MS
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojtkom v Clevelandu naznanjamo. da je
Mr ANTON B0BEK
vedno v našem uradu na 61C4 St. Clair Ave. *er sprejema naročnino za tilas Naroda, kakor tudi za ko. ledarje. ki bo v k rat kom dogotov-
ljeiii. Mr. < leveland'i
Bobeka rojakom oplo priporočamo.
Fpravništvo TJlas Nartula.
' govega sjiremlj^ valea. J — V Ljubljano ga peljem. —
Več k. h nem resi a ra 11 n i načel in z navad« • !ji razmiki To pa
t dvajset v i a nt u n: n k. Ril .i
a j«*
V-»e bila
»t j. obedoval Krislof Mangreard v Ul**m naj-Riit- Viv iene v bližini ministrstva, kjer je bil u j- mož ki postajal /e sivolas, zaprt na zunanje ine-i! - v oje liee na način. >o ljudje mislili, kot i >no«<.čih stvareh.
ka. Maugreanl lil nikdar mi>lil -ploh
iKa n
na
• ■ v j
i h 1 i •><
>ti pa J«' FlapelJet. nesTč« n tično ža!»
Z }fo*podičiio
«ra / ljubil pri i: Ta Koza >• i porazila ; >"tjo. Ker ; ROKO i:
pravi gospod. — da ga izročim kaki pošteni rodbini. Sam ga ne utegnem negovati, v tuji oskrbi pa ne bi vrha dorastel. j In res sem opazil, da je v precej zanemarjenem stanu, je bil ter vse bolj ko rejen. da so mu rebriea štrlea izza majčkenih i e«r«';>ta ter ni ni -dar oženil. V svoji mlado- bokov.
i'*lji«-o od mladih di i. kojih ime je bilo Kozi. J — Veste kaj ? — pravim gospn i.- poročila z nek ni huzarskiui jmročnikom. Ta du; — ako smatrate mene za po-o^poda Maugrearda ter ga tli obilala /■ roman- šieno rodbino, odstopite *ra me-j.- /airovor 1 t<ir vedno sanjal o življenju ni. / nobeno dru*fo žensko. >«* je ».ploh twlpov~da
„Pin MMnua. inii ne presega izkiju	eoijeueijsrvo
uri t , no na PriJP°i" te<ra ali onega mo	^adjereja v pog(
tv»r\Te,m""' z'r r
ie ubral m i/ vsake "sole vzel	»»n..™,™ ,,
mi»h na z« nitev.
one-ra .-asa naprej je živel življenje brez veselja ali žalosti. Opravlja! ; \ -^iiio >vojo službo, kjer je bil zaposljen ter vestno izvrševal vse nalogi'. \ it ere >u mu poverili. OV> nedeljah je zahajal v ka bar••■t«1. Nji-mii ni liiio do-1 i mar za te prostore, ker ni mop--l razumeti niti malo v-eh »lovtipov in namigavanj. i^ralei. Kljilb tomn pa •»<• mu .]»• zdelo, da je uživanja življenja človeka, k. živi v inestu.
TaKo je poT.-k..'«> njegovo življenje skoraj nezavestno in brez vsakib novosti.
ra
lue
pa
prišla vojna. T«
—	Tukaj ga imate! in rekši mi je že podajal mot-
yo/ in kužka.
—	Pa Rjavček mu je ime' Da veste! — je skrbno pripomnil.
—	Hvala lepa. — sem rekel in katerimi so se pečali'sem bil vesel naknadnega lastnin-udeležen luksusa in skega prirastka.
Toda ko poredno pripomni: — Kako vojn sprejmejo doma. bodi J j pa vajina skrb! Jaz si roke uini-j« m. — sem pa že začel omahovale bil nepričakovan preobrat ti.
—	Bev, bev! , — Torej zdaj vidite in -.lišile obenem! I^astnim očem in lastnim uši-som pa boste vendar verjeli, ko niste jn o jim besedam
In re s je verjel; toda svojeg;. Mršav ravnanja ni opravičil. Kaj še' še vnovič me je razžalil. Poro se j - namreč nasmehnil in rekel:} — Kako naj bi vedel, ko psa vendar ne nosi pameten človek v naročju !
—	Kaj vam to mar, pameten ali nespameten! Kot svoboden državljan in ljubljanski meščan povrhu lahko tudi konja zade nem na rame. ec ga morem in — imam; toda vaše kobile pa ne, to vem.
kar se mu vidi dovolj utemeljeno AJj z učeno besedo rečeno: — -Moj Rjavček je eklektik. Tako >i je i/, materializma izbral klobase, bedra in raznovrstne sladkosti, ter priznati se nio ra. da je imel prav. ker so to ma terije. ki so res vredne, da se jih gJjivo j0klepa kužek in človek.
foL-i»l • I	___
—.60 — .50
—.23
fangl. slov. slovar $1.00 tolmač	$2.r>0
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE:
Hipnottzem	—.30
Dve SalmVri; "Oarlljpva ženltev"
Nel
, živi j ii.i i :''o>]»oi! Maugrearda. Ta dogodek .b" namreč pri.-ilil. tla j Ali še nimaš .sitnosti dovolj, — j - pri."-.'! misliti T.-i;.j j.* l»il.» lokaj na svetu.	kar je predsta- seru si na tihem ot'-ital, da si še no-
vljalo v«v k.» ^kuiiš. .-•» -[»oiiiinov. up«>\ in naporov — kar ga je za-jvo nakopavaš! Saj si že tako vse-i uiialo \»-!iko b«> j !;-it ira je zanimala njegova lastna osamljena u so-. stransko zasužnjen in zdaj hočeš ...i V ' ■ velik» :'i ]■! oluatii s«* ;«• jir*i.'-t-l zavedati neke nov e sile. S postati še suženj čet veronožea!. . I dil sovražni .ki l m. je v
si rahoMi je sl. 1'evstavljiv. .1 ll ob Maine ter s \a!ea s svojim kljui ■j ričen.jali ti den za pr
kt-niii pohodu proti Parizu, ki se mu je zdel sel ja. ko si črni orel polomil svoje jK-ro-prlče! um kati. ki ]>a j.' še \ -dno tigrožal zasledo-lil dobi agonije v Fraiieiji. Ko so
je "I
DA pa postaneš, je čisto gotovo; to vem. ker si mehek ko vosek.
In tako bi bilo šlo izvestno naprej, z mojim ravnokaršnjim ve
mi. Nat
dm.m hoditi nazaj polni vlaki ranjene-v smeri aeljem pa istočasno navzdol, ko bi
-ntil krog svojega srea
sosednje mize.
i domu. 'iospod Mangreard je žo. vel "ko praznino jada.
Nekega ilin* i iitil v svoji gi>siilni pogovor otl k je iripravd nan i velikanski u.' inek. Ženska, stara nekako j>et»le-; t t let s sivimi lasii.i. ki j«' morala biti nekoč 1 »pa in ki je š<* vedno kazala v svojem ovenelem lieu neko gotovo globoko čustvo, je govo-2ila na hiter način in z glasom, ki se je nekoliko tresel:
On pa je vseeno / vel. Videla sem ga. Videla sern ga. T'bogo ■ m te! Skoraj l>i ga ne spoznala. Zdelo -s<- mi j»-. kot da prihaja z pekla. tako je yore] .»d mrzliee. Rekel pa mi je s svojim nežnim Miif-
h 'in. ki me j.- sponi'i:j:d na preteki.' ilui: — Ne, zagotavljam ti, jaz ne trpini dosti. Zame zelo dobro sia-be. - Tako dobre so te ženske. \ sak dobi malo goveje juhe in k nina ter malo pogače. \!i je !ij«'g.»\ . rana rt*s,ua?
Ne \eni natai čno. Zdi se mi. da ni. — Dobil je kroglo v ramo. pa mu je že izvlekli.
T' In j pa je čutit pospud Mangreard bolj kruto kot kedaj svoje, os.-! ml. j ost Bil je oeen i »d eelega sveta. Imel ni niti otrok niti so-Vs.ik.i.i .1; ij;i je trpel. Le on je vstal brezbrižen. — ra-s h v spričo narodne bolesti. Kako zeh, ' i želel v tem tre-.<la bi se mi, kdo približal ter ga vprašal, kako se počutijo njegovem okraju, da bi se sestal s človekom, ki bi mu rekel, novega, in la bi on odgovoril: — Ravnokar sem dobil pi Vse dobro. On je polil zaupanja. Kaj bi dal, •e hi niojjel govoriti tako?
S tem sem pri mitniei opravil ter sem nadalje nemoten korakal skoz mesto, samo da je živalica nemirno gomezljala pod suknjo in nekaj čvekala, zakar pa nisem pomaral.
—	Dva sva ! — sem zaklieal. ke sem prišel domov.
—	Mh ! Že vemo! — se mi jc odgovorilo.
—	Res, res! Prav dva, v pravem. ne v prenesenem pomenu! — ter v dokaz svoje trditve sem izpustil kužka iz naročja.
Toda neprijetno sem bil izne-naden nad tem. kar sem zdajci o-
pazil na suknji. Znotranji nje veliko te- v tem trenutku ne vstopili dve del. kjer je imela živalica glavo lami v čakalnico.	j je bil ves razeefran in razgrizen.
— Kje ste pa dobili tega ljub | Oho, lepo si začel! — sem si kega psička? — so bile malodane misli!, rekel pa nič; pač pa sem njune prve besede.
mlnikov
i n v mi nutku ;udj • v
0,	kaj
ni o. Vs.- gre po sreč
1.	Krištof Mauurear-1
Namesto mene pa odvrne njegov prejšnji lastnik;
—	Jaz sem mu ga odstopil... I*r«j bi bili prišli, bi ga bil v a in.
—	Škoda; ali ga zdaj ne morete več? — pravi starejša gospa in pogladi kužka po hrbtu.
—	Ne morem; ni več moja lastnina.
Da je pa damama ugajal, to
si oprezno zapel suknjo, da bi zaenkrat prikril, kar je psiček uči-uil. .Sodil sem namreč, da je do bro v prvem hipu prikriti rijego-pa,va slaba nagnenja. Sčasoma, ko se priljubi in prilizne. seni skle pal, bo to drugače: tudi očividna zlodejstva se mu bodo štela v dobro. In nisem se motil; ker trajalo ni dolgo, pa si je tako korenito pridobil srca vseh, osobito pa moje, da danes dela. kar hoč©.
seni smatral za dobro znamenje pa vkljub temu zanje zgolj ljube-in prejšnji pomisleki so se spet zen in hvalo.
naprej
govo
ril vsak da
n
.i»sedo, ki je sedela
razkadili. Zato sem pritegnil vrvico tesneje k sebi. s čimer sem hote! pokazati, da se mu ne maram odreči.
In pri tem je ostalo.
Med vožnjo mi sieer ni delal neprilik; toda ko sem izstopil v Ljubljani, pa že. Fprl se mi je. da ga nisem mogel spraviti z mesta. Mogočno je razkoračil svoje
umrl kol mlad človek, in trdo je morala j kratke, zverižene nožiee. izzivalno i»..ir. svojega sina. ki je bil ranjen, ki s- je me je gledal pa kar premakniti
Od onega dne j ri sosednji mizi.
line ji je Ui'o madama »'ornillcau. Bila je blagajničarka v veliki prodajalni. Soprog j: • ielati. da je spravila na
sedaj nahaja' an poli okrevanja, (lovorila je o njem z velikim pono- se ni hotel.
ni ii / velikim vcM-ijeiu	j Kaj mi je bilo storiti? Vleči ga
Vsak dan na je itala gospodu Maugreardu njegova pisma.	vendar ne moreš! sem si mislil.
Nj» u sn je i ek.-ga dne zapustil b lnieo ter .b»l»ii dopust za ne- Zato sem si pa (»omagal, kakor kaj časa. tekom katerega madame ni bilo v gostilno. Gospod Mau-<*etn vedel in znal. Vzeitrši ga v jjreard pa j»* t»osial vsl«.<1 tega slabe volje, kot <la je naenkrat m- j naročje, sem ga stisnil pod suk-kaj izgubil iz svojega življenja.	,	njo Ter ga nesel, kakor se nesejo
Ko s-' je mladi i'omilleau vrnil na fronto, je kupil gospod Mau-jbebeji. greard škatljo cigar ter jo poslal njemu na fronto. Mladi človek se i Jn tako bi ga bil nesel v miru, je zahvalil za darilo, in stari uradnik je občutil nežno čustvo, katero ko bi ne bilo mitnie. Mitničar pa i.iu je pisal mladi vojak ob bombardiranju sovražnika.	me ustavi in vpraša, kaj da no-
Nekaj časa pozneje je prišel vojak na dopust. Bil jc lep. vesel sini pod suknjo, ler je bil razen tega zelo premeten.	| _ i kaj nosim. Psa noaim!
Madama Coniillveau je povabila svojega soseda iz gostilne naj — Gospod, jaz sem uradna o-
pride na zajtrk v malo stanovanje. Predlož la je pečeno teletino. seba in tu niso šale umestne! _
sampnnjea, in sladšei« e.	pravi z resnjm obrazom; nato pa
Mat i se je ozirala z nekakim svetim navdušenjem na svojega pristavi;
'Pride ta >
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniin sivem naznanjam vsem prijateljem in znan-snni i moje ljubljene
sorodnikom eeni vest žene
ELIZABETE GROS,
rojene Arko v Ribniei na Dolenjskem. Fmrla je dne 2o. septembra. A z rok njen.- smrti ni pripoznati. Stara je bila od »ki do 70 let ; 40 let s\a živela v Ijube-zni.
Iskreno so zali vt lini vso m tistim I"i so se vdeležiii njenega pogreba dne "22. septembra. Zahvaiim se tudi spleta I kam vencev, kakor tudi Mrs. A. Ste: mee, M?-s. P n eel j in Muis. M. Ilenigman, ki so jo položilo na mrtvaški oder. Lej»a hvala tudi sorodnikom, ki «o i>rišli iz daljave k njenemu pogrebu Roundup. Mont.: AL IVtek. J. Pe-t -k. Fr. Audolšek i.i (Jeo. Zobce. Se enkrat lepa hvala vsem sku-P« j t
Žalujoči soprog:
John Gros.
lUvir ("reek. Mont.. dO. sept.
< .V 7—K>'
in "Trije ženini" Postrežlia bolniktim Trtna uš in trtorej Vojna na Kalit__,u 13 zvea.
RAZGLEDNIC* VewyorSke, božične, velikonočne In novoletne komad po ducat
ZEMLJEYIDI:
wstTo-Italijanska vojna majm
Avstro-ocrski, veliki rezan
Celi svet mali
Celi svet veliki
Evrope vezan
Vojna steLska mfpa
Vojni atlas Vojni atlat cot
Zemljevidi: Ala., Ariz., Cola.
CaL itd. po ZdrnSenih držav mali C4lružealh držav veliki CdrnSenib drJav stenska mapa, na drnci strani pa celi »vet
—.20 —.60 —.50 $1.54
—.na t—.2 5
•—.25 —.50 —,10 —.25 —.60 13.00 i—.25 —.30
t-. 25 ■—.10 —.26
t3.ee i
Rad bi i/.vedel za svojega prijatelja FRANKA SLEJ KO. Pred 7 meseci je bival v i 'levelandu. Ohio, in zdaj ne vem. kje •(> nahaja. i'r«»sim, da se mi javi. ker mu imam nekaj važnega .sporočiti. — Joe Merhar, Pio Backer. R. F. D. Smithport, Pn.
Ci ^—10)
Rada bi izvedela za A NI) V iu M AR V KOI 'J ANrir. Sli^la sem, da se nahajata' nekje v Buena ^*isla. Pa. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve z.i niuu naslov, da mi ga naznani, ali pa naj s.- sama zgladita. - Jennie Jaksetirh, liox Kt Dodson, M l.
»:,_io)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Prn Ave.. Pittsburgh. Pa
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tem potom naznanjamo, da nam je ljubljena hčerka JOHANCA,
*<tara kon>aj 8 let in 4 mesece, u-mria po kratki in zelo mučni bolezni v nedeljo septembra po-zno popoldne. Zdravnik je bil ves, čas pri njej in tudi ob času krize: sol'/e so polile dobrega mož:i, ali ni ji mogel j»oiiiagati.	.
Zahvaliti sti nam je pa dolžnost rojakom in rojakinjam, ki so nam ! stali na strani ob času nesreče in žalosti, kakor tudi drugo rodnim ženam, katere so veliko žrtvovale, da bi ohranile mlado življenje. Zahvaljujemo se posehno rodbinam bratov I nt ih ar je v. Milavče-vim. Želetovini in vsem dnigini. kakor tudi vsem. ki so imeli voljo
Dr. Kotor «• aaf-•tanJBl iwSa »Aravaik. IpmHk* ttat v Pltttkirfki. kt
	S*1* krvi sSravl s sta-
■trtna IH,	kl aa js tsaaMl Sv. mf
■rttsh. tm	testo asoaou« atksr-
Iks »s tsls	sa. v grta. lanaSaaf* im
>l)llllll T	kaatok yriSto ta OHM
•mm som k	n. Ni luaiu, kas ta
Ima m aa	
TssmsMki	i SotaSBl aCrailas pa tfersi-
•aal attoil	Ztkor Utn opulto, Sa
vaat pr—■!	loja seraTfa, as takalta, ■M* ta «— - __ _ - —
••»•I sovran.	
Rad bi izvede! za svoja dva prija-' telja -O i! I N* SV11T. doma i/ l"n-ea pri Rakeku, in JOHN MATU M'. doma iz lvanj:*ga s,.|a pri Rakeku. Prosim, če kdo ve za njun naslov, naj mi blagovoli naziiainti. za kar boni zelo hvaležen. še ljubše mi je. ako sama citata te VJMiee da >c oglasita. /aknj i.V-em ju zaradi važni? stvari. — Matti. Bajt. V. 1*. f'amn ."»0. ('heat Bridge. \V. Va.
f 3-5—10)
. NAZNANILO.
Rojakom v državah Michigan in Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastonnik
Mr. 0TT0 PEZDIR.
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Gla? Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal
Mr. JANKO PLEŠKO ter pobiral naročnino, zato ga rojakom toplo priporočimo. Po prvem oktobru ne bo nihče prejemal lista, ako ni naročnino vnaprej plačal. To zahteva od nas novi zakon.
Upravništvo Glasa Naroda.
Sieer pa nikakor ni čudno, ko ga je sama ljubkost in lepota. -Da je rjav. to Rjavček pove; toda svetlorjav je. da se kar sveti na solneu. Majčken pa kakor kaka večja podgana. Tehta pač pet do šest kil; šest. če mnogo leži pet, kadar več teka. Ušesa pa mu ne služijo samo za sluh. ampak obenem v ponos in okrasek, ker so predolga za njegov šibki živo-tek. mu. kadar bezlja. mahadra-jo po zraku liki mala banderca.
Jn kako kobaca 1 Svoje zvite in podrite nožiee meče navzkriž in »premiti jo na oddaljeno pokopa otl sebe. tako da si misliš: Zdaj.l!l,ijV- bilo je pa premalo vozov zdaj mu bodo padle iz sklepov. I Hvala vam vsem!
Pa širokost njegovih prsi vam'	Žalujoči ostali■
kaže. da je junak, in to je tudi viGrc£°r 5,1 Marija Novak, resnici. Vrabcev se sto ne boji, če j še tako vrišče v grmovju. Kakor besen laja in razgraja nad njimi, odskakuje od tal in hlasta po njih s svojim dolgim, koničastim gobčkom, medtem ko mu repek
velikansko hitrostjo niha na des-' Vsi ▼ armado lastnikov Liberty no in levo. Njegov revir je sicer bondov!
povsod, kamorkoli pride; najbli- Varčujte za četrto Posojilo 8vo-žji in vsakdanji pa je tisti aksot- bodel
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR
se že pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker ga bomo Tiskali le omejeno število, je boljše, da ga vsak malo prej naroči, tla ga bo zagotovo dobil. Vsled splošne draginje tiskarskih potrebščin, posebno pa papirja, smo bili prisiljeni zvišati ceno za pet centov, tako da bo veljal letošnji Koledar 40 centov 8 poštnino vred. — Kar se tiče čtiva, krasnih slik, poučnih člankov itd., bo presegala letošnja izdaja vse dosedanje.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
644,Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
starimi.
Prank, brat. Mici in Ančka, sestri. Docteon. Md.. 2. oktobfa 1918. (5.7_10)
! £
Dr. LGRENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECUALIST MO&KIH BOLEZNI
MoJa stroka Je sdravijenje akntnib ta kroničnih bolesnl. Jaa •am le cdravLm nad 23 let ter imam skušnje t vaeb boleznih ta ker mam slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti ln apo-matl vašo bolezen, da vas ozdravim la vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moSklb bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb pa 1«. da vas poopoLnoma ozdravim. Ne odlagajte, i—pafc pridite prej«.
Jaz oadravlm aastrupljeno krt, mazolje ln liso po telesu, bo-laznl v grlo, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, flvčne bolesnl, os'a bel ost, bolezni v meti ar Ju, ledlcab, jetrab la lelodcu, (menico, revmatizeic, katar, zlato illo, navdnho itd.
sv Uradne an sa: V ponedeljkih, čredah la petkih od B. ari Zjutraj do 5. popoldan. V torkih, Četrtkih la sobotah od 9. are sjutraj do & are zvečer, ob nedeljah pa do 2. are popoldne^ — Pe nnJttl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabita Ime ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Psnn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drod zdravniki rabijo tolmače, da ras lat znasi hrvatsko le la starega kraje.