Eno leto učitelj v hribih. Izkusil J—n. (Dalje.Če greš od Bukovca proti vzhodu, prideš v pičli uri v Smrekovec. Ta vas ima avoje ime menda po lepem smrekovem gozdu, ki zavzema veliko sveta med to vaajo in Sokolovcem. V Smrekovcu je služboval tovari. Miško, izjemoma jako debel človek. Ker je bil odločen narodnjak, ni bil poseben prijatelj župnika Polha. Poldrugo uro od Bukovca proti jugu pa stoji vas Hrastovec. To vaa pa omenjam zato, ker sem tja zahajal k nedeljski službi božji, kadar radi zametov nisem mogel v Sinrekovec, pa tudi zato, ker je nastalo med menoj in tamošnjim kaplanom čudno razmerje. Res sem imel s tem kaplanom — Suhač se je pisal — mnogo opraviti. V boju, ki je nastal med nama, sem pa bil jaz naTadno v defenzivi. 0 tem o priliki. Tu pa je učiteljeval prijatelj Rjavec, ki sem ga že omenil. Ne lažem, če rečem, da je bil velik moj prijatelj. Saj, če se ne motim, me je poizkusil nekje celo oženiti, pa nič ne de — ponesrečilo ae mu je, ne vem, če po moji ali njegovi nerodnosti. Še prcden sem prišol na Bukovec, je prišel med sosednje učiteljstvo glas, da pride tja šolstvu jako nasproten •človek, učitelj, ki ga smreški župnik in hrastovški kaplan že komaj čakata. ,,Hvala Bogu, zdaj pa dobimo v bližino boljšega učitelja, kakor sta Rjavec in Miško", se je izrazil nekje Suhač. Polh pa se je veselil, da bo imel v raeni pomočnika pri agitaciji za bližajoče se državnozborake volitve. Ko sem pa prišel v Bukovec, sem se moral na svojo žalost prepri«ati, kako se da na premeten način povzročiti nasprotstvo med oaebami istega prepričanja. Še celo Rjavec je bil dolgo žasa proti meni jako nezaupljiv, videč, da živim v prijateljstvu s Polhom in Suhačem. Toliko bolj se je začudil, ko je zapazil nekoe pri meni na omari visok sklad številk -Slov. JSaroda" in BUčit. Tovariša". Rekel je: ,,Prijatelj, zdaj pa ne dvomim več, da si naš. Prepriean sem, da je bil to le manever od neke strani. Rečem ti, prijatelj, da boš Subača še pomnil. če zve, da si naročen na te liste, na .niuho" te bo vzel prvo nedeljo. Ce boš hodil k njegovim propovedirn, boš slišal kaj delikatnega. Tudi name se je že spravil, pa jaz sem rjav . . . sicer pa dobra duša. Z rjavimi ljudnii ni dobro črešenj zobati. Seveda, ti si še mlad, prijatelj, mlado drevo pa . . . no, pa o eeraer je elovek popolnoma prepričan, tega se mii ne bo vzelo. Suhač in Polh sta manevrirala, pa ni se jima poarečilo: ti si naš." Bil sem tedaj učitelj-voditelj na enorazrednici na Bukovcu. Zdaj šele sem imel priliko, ogledati si šolsko aobo. Bila je nastanjena v — bivši kleti. In moje stanovanje? Bilo je — bivša kovačnica. 0, kako se mi je smilila sobna oprava, ko so jo spravljali v to luknjo! Pa hraua? Po veliki milosti mi jo je dal gospodar bivše kleti in bivše kovaenice. Jesti sem moral, kar so mi dali, plačati pa, kolikor so hoteli. Kaj pa s postrežnico? V celi vasi je ni bilo dobiti. Ponujat ae mi je prišla sicer neka 181etna deva, a tri dni prej me je bil Miško opozoril, naj se je ogibljem, da je prežala tudi na mojega prednika, starši pa da bi jo kaj radi obesili na tilnik kakeum ucitelju. Odklonil sem te daj ponudbo, čea, bom dobil že kako priletno poatrežnico. Se danes mi veat ne očita, da nisem prav atoril. Postrežnice pa nisem mogel dobiti. Pometal, snažil obuvalo in čedil obleko sem si sam. Tak je bil moj začetek na Bukovcu, a to še ni bilo najhuje. Moj gospodar — krstimo ga za Gričarja — je imel precej poaestva, njiv, travnikov, gozdov, tudi dobro rejene repe v hlevu; torej bil je vsaj na videz imovit kmet. Razumel sem tedaj Gri5arico, ko je vedno tarnala, d& delavci veliko stanejo, pa jih še dobiti ni moči. To sem občutil tudi jaz. Saj sem moral večkrat čakati na koailo do tričetrt na eno in na večerjo do pozne noči. ZaČel sem izpoznavati, da bi bilo silno praktično, ko ne bi bilo treba sitnemu želodcu davka plačevati. Če nihče drugi, jaz bi bil to uvedel. Gričarici pa ne bi bilo treba tratiti z menoj dragega časa. Jako sem ustregel gospodinji, ko sem kupil saraovar, da 8i boni aam napravljal zajtrk. (Dalje.)