nUfeM 'cnfnrtnf LFTO T VTTT У Ljiibljnnt, v «redo tO. decembra 1010 STEV. 281 Cenn t Dfn Naročnina meaečno тттвт ^ мнн^ м ^ ШШШШШШШ^ £«sk račun: Ljntr ^^^^^ Ш ^^^^^^ liana in ■tvo 40 Din - ne- ^ W ^^ M ^^^ Ш ^ 10.149 ла !п'Г*1м'п*1уп 'l4oi" f Ш ^^ЛЛ Praca-Diinaj 34.797 ^^^ Ш фЈ ^ Ш Ф^^ш^ ј&гкага; 2 nedeljsko prilogo »Dusirirani Slovenec« Zakaj je padel Tardieu MI nalašč nismo komentirali francoske vladne krize, da bi se nam ne moglo očitati, da smo se prenaglili ali pa, da smo gledali na dogodke enostransko. Danes pa ležijo pred nami avtentična poročila o bližnjih in daljnih vzrokih, ki so dovedli do demiei(e vlade, kateri je г malim presledkom predsedoval skoroda eno leto simpatični Andrč Tardieu. Začasa vladnih kriz padajo tako zvani zgodovinski izreki. Tudi tokrat niso izostali. »Dežela je žejna svobode«, se je izrazil Leon Blum, vodja socialistov; »Francija bo sedaj zadihala svobodno«, ee je iznebil Daladier, voditelj radikalnih socialistov; »zgodovina gre svojo pot naprej«, ;e duhovito zaokrožil 84 let stari framason Bienvemi-Marttn, ko se mu je posrečila intriga v senatu, ki je strmoglavila vlado. Voditelji strank, ki defilirajo v nepreglednih vrstah v elizejeko palačo, da predsednika republike razsvetlijo o položaju, imajo tudi navado vreči med novinon.e kakšen politični orakel, svečano in tajinstveno. Lepe besede padajo o narodu, ki misli, o ljudskih željah, ki silijo v to in to smer, o domovini in patriotičnem razpoloženju, ki stavljata te in te naloge, o demokraciji, ki nalaga te in one žrtve. Razprašimo sedanjo francosko vladno krizo vse te politične neiskrenosti in poglejmo, kakšni motivi so bili odločilni pri zarotnikih v senatski zbornici. Našli bomo en daljni vzrok, en bližini vzrok in eno priliko. Daljni vzrok je naglasi] senator Hery sam v svojem govoru, ki je povzročil ostavko ministrstva vsaj na zunaj, ker v zakulisju je bila njena usoda zapečatena že dva tedna. Senator Негу, eden izmed najsurovejših verskih nasprotnikov iz tiste generacije, ki je leta 1902 započela kulturni boj v Franciji, se je v drugi polovici svojega govora pečal s priljubljeno temo o antiklerikalizmu. Za te vrste ljudi je vojna šla mimo brez vsakega sledu, ostali so to, kar so bili pred 25 leti, okameneli v svojih nazorih, katere je svetovna zgodovina okrog njih že stokrat izrazito demantirala. Senator Hery je z začudenjem »ugotovil, kako rase vpliv katoliške oerkve ravno na mladinskem vzgojnem polju. V svojih patronažah ali cerkvenih udruženjih je Cerkev napravila osvojevalni naskok na francosko mincVio. dn p»» ne toga početja ne vidi v evoji zaslepljenosti, ampak ga oeto podpira. Tako so občine podpirale z denarjem delovanje cerkvenih društev, ne da bi se našla republikanska vlada, ki bi bila izdajstvo preprečila.« Senator Hery je naravnost ogorčen, da ima Cerkev sopet nekaj pre-moženia, ko je preteklo šele komaj 26 let, odkar je bila od patriotične republikanske vlade Combeso-vega kova popolnoma razlaščena. In sedanja vlada mirno gleda to početje! Nadalje se govornik lože ni mogel zadosti načuditi, da so katoliški redovi cstali v Francip. Saj jih je svoje dni, v njegovih mladih letih, francoska vlada izgnala. Sicer je res, da so prišli 1914 trumoma branit domovino iz vseh krajev sveta, toda vse to je pozabljena zgodovina. In ta vlada, ne samo da jih takoj po podpisu miru ni zopet napodila preko meje, mirno gleda, kako se bohotno utrjujejo v deželi. V sedanji vladi, je končal Hery, sedijo celo ministri, ki so člani katoliških udruženj in ki imajo stike z jezuiti. H koncu roti Hery senat, »branitelja republikanskih svetinj francoske države, da vlado, ki je toliko zagrešila, odstrani, preden da začnejo butati ob parlament valovi ljudske nejevolje«. Tardieu ni praktičen katolik. S tega stališča nimamo povoda, da bi mu kadili. Večina njegovih ministrov, med njimi tudi Marin, se strinjajo s predsednikom vlade v svetovnih nazorih. Njegova vlada torej ne zasluži imena, da je »klerikalna«. Pač pa ji gre priznanje, da je bila pravična v presojanju položaja katoliške cerkve in razsodna v vseh vprašanjih, kl tičejo vzgojo mladine. Raztegnila je svetinjo »svobode« tudi na one, ki v javnosti živijo in delajo po načelih svoje vere. Priznala je, da more biti dober patriot tudi veren katoličan. Tega Tardieuju svobodomiselna loža ni mogla odpustiti. V zgodovini tretje republike do izbruha svetovne vojne si je loža svojila monopol republikanskega patriotizma. Zakaj bi drugi posegal sedaj v to, kar je njeno?! In ker je Tardieu hotel iti druga pota, je moral pasti. V državnem zboru ije petrificirana miselnost svobodomiselstva iz prejšnjega stoletja že precej odjenjaia, zato se je bilo treba zateči v senat in tam je intriga uspela, ne »loer sijajno, a uspela vendarle. Ni čuda, da Poin-eare, v srcu priznan ateist, a velik poštenjak v ■volih delih, ni hotel prevzeti vladnega krmila po tem očividnem diktatu svobodomiselne lože. Mi vidimo en bližnji vzrok ter eno priliko. Prilika za ta nečedni posel je bila dana s škandalom firme Oustric, kl stane francosko ljudstvo nad tri milijarde dinarjev in v katerega so zapleteni tudi nekateri ministri. Svobodomiselci so zato vihteli »Oustricov bič«, toda Tardieu se ga ni ustrašil. Tri ministre Je odpustil iz vlade, sprejel parlamentarno raziskovalno komisijo tn nudil vso svojo pomoč, da se zadeva temeljito razčisti. Do dna in brezobzirno. Tega se rje levica tudi ustrašila, ker reenice ona ne mara. Bila bi preveč za nje obte-žilna. Ti ljudje nimajo kam s predsednikom vlade, ki bi preveč odkrival. Oni hočejo predsednika, ki bo s široko roko pokril vee nečednosti, ali pa v kali uduMl preveliko radovednost »nasprotnikov republike«. Senat ee Je ponudil, da bo orodje v rokah politične umaeanorijo. Tako izgleda v veej svoji goloti ozadje franco-Ae vladne krize. S tega Vidika se morojjo presojati tudi vsi poskusi, sestaviti novo vlado. V Franciji •e je izza vojne preveč spremenilo, dn bi bilo pričakovati, da bo politika sonata prejeta od zdravega francoskega naroda. Novi ban prevzel posle Ljubljana, 9. dec. AA. Ban dr. Drago Maruftič je danes od dosedanjega vršilca dolžnosti bana dr. Otnuvrja Pirkmajerja prevzel posle. Pozdrav g. načelnika dr. Leona StarcU Ob te( priliki je ob 16 v banski palači sprejel načelnike tn Šefe odsekov banske uprave. Kot prvi ga je pozdravil načelnik upravnega oddelka dr. Leon Stare z naslednjim govorom: Visokospoštovani gospod bani V imenu podrejenega vam uradništva, zastopanega tukaj po gg. načelnikih in šefih odsekov, si dovoljujem iskreno čestitati k imenovanju na to visoko meeto, na katero ste bili pozvani z zaupanjem Nj. Vel. kralja. Uredništvo kr. banske uprave, ki je zvesto in udano Nc. Vel. kralju in državi, vrši z vso vnemo in marljivostjo poverjene mu posle, smotreno v zmislu navodil visoke kr. vlade. Blagovolite g. ban ob nastopu svojega visokega mesta sprejeti slovesno zagotovilo, da bo to disciplinirano uradništvo tudi pod vašim vodstvom nadaljevalo započeto delo rn marljivo vršilo svoje posle. Obenem vas prosim, g. ban, da blagovolite nakloniti avojo ljubezen, pozornost in blagonaklonjenost tudi vprašanjem, ki bi se tikala stanovskih interesov podrejenega vam uredništva. Govor g. bana dr. Marušiča G. ban dr. Drago Marušič je imel na zbrane načelnike in šefe odsekov nato naslednji govor: Gos d je! Pri prevzemanju banskih poslov vae iskreno pozdravljam kot svoje najožje sodelavce in si želim pri tem z vami tesnega sodelovanja, ki пдј sloni na medsebojnem zaupanju. Železna disciplina in brezkompromisna objektivnost se pri dobri in pošteni upravi razumejo same po sebi. Državni uradnik, kateremu pri njegovem poslovanju ne služi kot podlaga izključno le poštenje, zakon in državni ter splošni interes ln ki se da zavesti od interesov posameznikov ali skupin, zlorablja svojo moč in zaupanje, ki mu je poVerjeno. Na vsak način hočem — svest si svoje velike odgovornosti pred kraljem, domovino in bodočnostjo — biti zvest čuvar nad poslovanjem banskih uradov in institucij. Toda jaz pričakujem od vas, gospodje, še več, že mnogo več: da namreč v svoje delo položite vso svojo dušo in vse svoje srce, vso svojo Vn bežen in udanost do kralja in domovine ter do naroda, zlasti do našega malega človeka. Vedno moramo imeti pred očmi in gojiti vse penoge narodovega življenja, naj se javljajo v katerikoli obliki; toda zavedati se moramo, da ata glavna stebra naše domovine kmet in zeml'ja. Zato moramo posebno brigo posvetiti našemu kmetu in delavcu kot glavnim produktivnim silam narodnega gospodarstva. Kar se tiče smernic našega dela, nam jih je jasno začrtal naš ljubljeni veliki kralj Aleksander v svojem hisloričnem manifestu 6. januarja in v osnovnem zakonu o novi uredbi kraljevine Jugoslavije 3. oktobra lanskega leta, s katerim je bila ustanovljena tudi dravska banovina. Navodila za poslovanje, ki so veljala za mojega predhodnika na tem mestu, prvega bana dravske banovine, g. ministra inž. Dušana Serneca, veljajo brez izpremem-be tudi za mene. Delo, započeto od mojega predhodnika, za koncentracijo \seh narodnih konstruktivnih sil, hočem nadaljevati, razširiti, poglobiti, dovršitL Pri tem račur.am na podporo vseh Slovencev. Kdor je pravi jugoslovanski patriot, ne sme obetati ob strani in še manj delo ovirati. In kakor so pri skupnem delu vsi dobrodošli, ki imajo dobro voljo, ne sme biti in ne bo dovoljeno nobenemu, da to delo. ki ima edini cilj, da dvigne narod in državo, kakorkoli ovira. Osnovna ideja vsemu našemu delu mora biti državno in narodno edinstvo ter ljubezen in nda-nost do naše skupne domovine, velike in močne Jugoslavije, kateri moramo vsi brez izjeme služiti. Moj cilj je ustvariti iz dravske banovine pokrajino. ki bo po svoji nacionalni jugoslovanski zavesti, po svoji narodni disciplini in po svojem vzornem gospodarstvu postala vzor ostalim krajem naše velike domovine, ponos naše države in pravi biser v svetli jugoslovanski kroni. Ljubezen do domovine pa zahteva tudi bratsko ljubezen, strpnost in medsebojno spoštovanje. Nad vsem tem mora iti nesebično in pošteno delo. katero mora temeljiti na etičnih načelih, kajti ta edina morejo donesti trajen uspeh. To so moja načela, katerih se hočem pri svojem delu držati in katerih se moramo držati vsi, da dosežemo zastavljeni si cilj. Zaključujem z izjavo zativalnosti, ljubezni in (neomajne uHunosti Nj. Vel. kralju Aleksandru In njegovemu vzvišenemu domu in z izjavo vernosti in globokega spoštovanja prvemu pomočniku Nj. Vel. kralja, predsedniku vlade g. Petru 2ivkoviču in kraljevski vladi. Živel Nj. Vel. kralj Aleksander! Prisotni so se z navdušenjem pridružili vzkliku g. bana ter trikrat zaklicali »Živijo kralji« Govor pomočnika g. dr. Pirkmajerja Nato je nagovoril g. bana dosedanji vršilec dolž nosti pomočnik g. dr. Otmar Pirkmajer z naslednjimi besedami: Smatram za svojo dolžnost, da se g. banu prav j prisrčno zahvalim za bodrilne besede na vodeSr uradništvo in za smernice, ki jih je določil za bo-j doče poslovanje. Lahko izjavljam, da jemljemo vsi pritrdilno na znanje vaše lepe besede, zagotavljajoč vas. da bomo nadaljevali delo s potrebno požrtvovalnostjo, pa tudi z zadovoljstvom, ker se zavedamo. da se vodi dravska banovina in ncejm uprava v zmislu januarskega manifesta Nj. Veličanstva, v duhu prizadevanj našega vladarja, do katerega nas veže ne le najglobokejša udanost in spoštovanje, temveč tudi navdušeno občudovanje ter neomajljiva vera v uspeh njegovih velikih prizadevam.. Vsi smo prepričani, da bodo vaši in naši napori rodili najboljše rezultate, ako bomo imeli pred očmi dejstvo, da je uprava občutljiv mehanizem. ki reagira na vsako motnjo in pogreško, da počiva življenje države na upravi, ki lahko driav-ni organizem krepi ali pa slabi. Od uprave je odvisen tempo kulturnega, in ekonomskega napredovanja države, od aktivnosti in sposobnosti upravnih organov je ted» odvisna sreča, blagostanje in kultura naroda. Zavedajoč se tega In ker vei naš narod in svojo z velikimi žrtvami ustvarjeno državo ljubimo, smo pripravljeni potom svoje službe nuditi tej naši državi ne le to. kar nam velevajo zapisani zakoni in norme, temveč tekmovati v požrtvovalnosti, da i kar največ koristimo ter čim več pripomoremo do zdravega napredka in koristnega razvoja naše lu bi jene domovine. Samo za onega, katerega vodijo tako idealni motivi, je mesto v uaši upravni službi in jaz sem prepričan, da stoje pred vami, g. ban. možje, ki vsi tako razumejo svojo službo in ki se svojega položaja in svoiih dolžnosti v polni meri zavedam. V »em prepričanju vas, g. ban. še posebej pozdravljam ter izražam nado. da vam bo složno in smotreno delo v.-.nie. oit'i' Vi -tr<.Vovnh- 7.«' -er; viMh t rudnikov, prinesti) vbito uspehov v major m#» lepe dravske banovine in v procvit naše ljubljene Jugoslavije. G. pomočnik dr. Pirkmajer .ie nato predstavil g. banu vse prisotne načelnike in šefe odsekov. Sokol in učHeljsivo Naredba prosvetnega ministrstva ljudskemu in meščanskemu učiteljstvu Belgrad. 9. dec. AA. Minister za prosveto je izdal naslednjo nareilbo vsem šolskim nadzornikom, upraviteljem, učiteljem in učiteljicam meščanskih in narodnih šol: 1. Da streme po tem, da se v najkrajšem času seznanijo z zakonom o Sokolu kraljevine Jugoslavije, z njegovimi statuti, organizacijo in poslovanjem, da urede pouk v skladu z obveznim telesnim odgajanjem po načelih sokolstva, daljo da se pouče o ugodnostih za vojne obveznike, bivše člane Sokola pri službi v kadru, zlasti pa se seznanijo s sokolskimi ideali iz Tyrševega sokolskega sistema, ki jim jo enako potreben za izvajanje občega telesnega pouka kakor tudi odgajanje dece v šolah in pri delu za splošno vzgojo. 2. Da aktivno sodelujejo neposredno in posredno pri krepitvi sokolske ideje v našem narodu in da se udeležujejo dela v sokolstvu, zlasti pri prosvetnih odborih sokolskih društev in kmetskih sokolskih čet 3. Da se v mestih, kjer ni sokolskih društev, trudijo skupno i drugimi državnimi organizacijami in zainteresiranimi osebami pri najbližji sokolski župi ali sokolskem društvu, da se sokoleko društvo čimprej ustanovi iu uredi. 4. Da se trudijo za to, tla se s pomočjo sokolskega društva v najbližjem mestu ustanove povsod po vaseh kmetske sokolske Čete in dn delajo z narodnimi intelektualci za moralni odgoj mladine io odraslih. 5. Da seznanijo prebivalstvo svojega kraja z ugodnostmi, ki jih imajo Sokoli pri roku v kadru in pod kakimi pogoji (n. pr. skrajšani rok BO dni odnosno poldrugi mesec, prednost pri napredovanju, olajšave pri dopustu itd.). v •„ 6. Da pomagajo >S"koln pri pobijanju alkoholizma in izvajanju varčnosti in širjenju zdravja med prebivalstvom. 7. Da popularizirajo splošno in telesno sokolske vzgojo ▼ šoli, dn izvajajo telesne vaje po Tjrševem sokolskem sistemu. Splošna so-kolska vzgoja se bo izvajala po splošnih sokolskih načelih. Javne vaje dece se lahko izvajajo s sodelovanjem strokovnih in prigodnih prednikov Sokola, če so slučajno pri roki in če bi jih odredil krajevni Sokol. 8. Da ne ovirajo dela Sokola pri učencih, ki jim je po členu 9. zakona o Sokolu kraljevino Jugoslavije dovoljeno pripadati Sokolu. Šolski prostori, v kolikor je to mogoče, so ua razpolago Sokolu dotičnoga kraja. 9. Da posečajo tečaje in predavanja, ki jih priredi sokolska zveza kraljevine Jugoslavije po svojih društvih in župah za seznanjanje učiteljev in učiteljic s sokolstvom. Banski okrajni nadzorniki morajo ob sodelovanju upraviteljev meščanskih in narodnih šol paziti na delo podrejenega osebja v svrho krepitve in širjenja sokolstva in morajo o tem računati starešinska poročila vsakega učitelja in učiteljice odnosno upravitelja in šolskega nadzornika. Razen tega bodo ministrstvu v svojih trimesečnih, polletnih in letnih poročilih poslali predloge o delu podrejenega jim osebja na tem polju. Podrobna navodila za ustanavljanje sokolskih društev in kmetskih sokolskih čet in glede dela v njih bo zahtevalo od najbližjih sokolskih društev samo ministrstvo za prosveto. Ko jih dobi od zveze Sokola kraljevine Jugoslavije, jih pošlje vsem prosvetnim organizacijam. Julijske pokrajine Oddaja orožja se ne vrši brez humorja Te dani je začelo prebivalstvo Goriške, Trsta in okolice ter Krasa v smislu znane naredbe pre-fefeta Doimpierija od 7. t. m. oddajati vse orožje, ki ga posamezniki posedujejo. Oblasti to naredbo utemeljujejo e tem, da se v obmejnih pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci, še vedno opaža delovanje prevratnih elementov. Okol-nost, da v teh krajih zločini političnega značaja zoper posamezne oeebe in naprave nočejo ponehati, je prisilila prefekta do tega radikalnega sredstva. Najbolj je napotila oblast do tega koraka senzacijonelna najdba ogromne količine razstreliv-nlh snovi v Ročinju pri Gorici. Ta materija! je ba e v zelo dobrem stanju ohranjen. Policijo je ta najdba r.elo zaskrbela. Seveda je v teku preiskava, odkod i ta materijal izhaja in v kakšne namene da je bil ' shranjen. Italijanski listi pa trdi o, da se je v raznih kavernah našlo tudi strelno orožje. 1 Čeprav je bila oddaja orožja zaukazana šele 8. t. m., je na primer prebivalstvo goriškega mesta prefekturo ie 7. t m., ko je bila naredba komaj objavljena, naravnost obleglo. Ljudje niso prinesli samo lovskih in vojaških pušk, »plen minule vojne,« ter revolverjev, ampak tudi srednjeveške muškete in celč strelske loke, Lakozvane »arehrbuze«; med rezmim orožjem pa so se poleg lovskih nožev in bajonetov bleščale tudi helebarde! To je orožje, ki je krasilo dozđaj dvorane raznih gradov in pa tudi meščanskih hiš. Dosti smeha so pa povzročili tudi ooi miroljubni meAčanl, ki so prišli oddat razne sulice, lok? in fičafaje, s katerimi sc imeli okrašen« svoje 9t»be kot dar kakšnega pomorščaka, ki je tc stvari prinesel k Afrrke. Seveda — naredba g. pretekla je drakonično stroga in veli oddati vsake vrste orožje, izvzeinši kuhinjskih in mesarskih nožev pa žepnih noiitkov za ostrenje svinčnikov in trebljen e nohtov. Policisti so seveda imeli veliko dela, ker so morali vsaiko orožje zapisati in zaznamovati, da ga v svo em času, ko bo namen stroge odredbe dosežen, lastnikom vrnejo. To vel a se razume, samo za ono orožje, ki je po lastnikih bilo svoičas pravilno p-ijavljcno; tidi pa, ki so oddali neprijavljeno orožje, bodo seveda plačali kazen, ki gotovo ne bo ma hna. Ljud e so poleg ororja prinesli tudi muni-cijo; razume se, da lovsko. Dozdaj je bilo oddanega nad 4000 kosov oroi a. Rok, izprva določen na 24 ur, je bil za 12 ur podolVSrn. Tudi v provinci se je orož'e hitro in brez incidentov na karabinierskih posta ah oddalo; število izročenega orož a pa šc ni znano. Sedaj bo varnostna oblast začela poirvedovnti m preiskavati, kdo orož a ni oddal, e>z:rotna bo ta njim stikala. Na ta način upa, da bo drvbil v pest one, ki orožje v nedovol enc namene skrivajo. Najbolj prizadeti so zaradi oddaje seveda lovci, ki so se morali od svo e ljub'jcne risanke za deli časa ločiti in to baš v času, ko se zajčki v tako obilem številu naravnost pred pragom hiše veselo pastjo. Dr.Marlnkovič odpotoval v Atene Belgrad. 9. dec. I. Zunanji minister dr. Vojja Marinkovič je danes odpotoval v Atene, kjer bo ostal, kakor smo že poročali, do nadaljnjega. Z njini so odpotovali njegova soproga, grški poslanik v Belgradu Melas, ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministra Karovič, šel kabineta Kovačevič, osebni tajnik Kosta Pavlo-vič. Ministra so na kolodvor spremili višji uradniki zunanjega ministra na čelu s pomočnikom zunanjega ministra Fotičem in osohje grškega poslaništva. Za časa bivanja Voja Marinkoviča v Grčiji bo namestnik zunanjega ministra minister brez portfelja dr. Kosta KumnnudL Učiteljske vesti Za konlraktualne učitelje so postavljeni učitelji iz Italije: Krage!j-2uber Terezija v Solčavi, okr. Gornji Grad; Vončina Albina v Črno, okr Prevalje; Legiša Henrik v Rajhenav, okr. Kočevje; Medvež Anton v Cadrež, okr. Krško; Majnik Anton v Žverce, okr. Novo mesto; Savnik Kazimir v Liboje, okr. Celje; Pohar v Šmarje pri Jelšah; Be sedniak Gabrijela v Svetli potok, okr. Kočevje; Sli-bar Vera v Dvorsko vas, okr. Kočevje; Sega Ivana v Dolenjo vas, okr Kočevje. Napredovali so iz 5. v 4. skupino: lenartič Marija, Gnnovšek Ljubislava, Žolnir Bogdan, Kav čič Jadviga, Strez Boris, Kljun Karolina. jerebas Soiija. Roje Perfelija, Sumcr Ida, Tivadar Janez, 1 Kurb us Milena, Vrškovnik Oskar, Iskra Zora, Uran-1 kar Marija, Verčkovnik Miroslava, Klein Karolina. Korbar Vladimir, tlauptman Maksa, Kotnik Ana, , Božič Antonija, Cilobokar Ivana, Ambrožič Angela. Gabijena Ivana. Kavčič Antonija, Vcrdir Stanislava, Vehovc Marjeta, Grabelšck Karlo. Iz 4. v 3. skupino: Skabič Željko. Bele Deniza, Jelene Dožena, Hcrzog Gabrijela, Poubevšek-Ravm-kar Štefanija. Habič-Žnidariic Justina, Vokač Ivan, Dragaš-Peršič Anica, Srot Marija. Hiršman Vida, Fakin Fanja, Inkret Alfonz. Radin Mira, Strah-Vardijan Angela, Oman Oton, Kavčič Draga, Rape Ladislav, Bačič Ljubomir. Po službeni potrebi je premeščena Burdan Marija iz Kaslve v Plcšce, čaliar&ki окгад. Anglija se približuje Jugoslaviji Rusko-rtalifansko prijateljstvo vznemirja angleško admiraliteto — Angleška viada odobrava prihod angleškega kap.tola v jugoslovansko industrijo London. P .1*«-. us V tukajšnji CITV vlada 3e vedno saulmanje za nepričakovan pojav angleškega denarja na j ngoslo va nsk e m trgu. Znano je. tla jo Soleči ion Trust v Londonu kupil bogato svinčene in oinkovne rudnike \ Trohč.i. kakih 10(1 km severno o,! Sk. o:>a. m sicer *a lepo vsoto 1,875000 funtov ali \ našem denarju pol miljarde dinarjev. Otvori Ive sta se udeležila jugoslovanski kralj in po nalogu : r. U-ško vlado ludi brilski poslanik Ben--son Nn aljo r prišlo v tfivnost, da ic društvo Havlor-Bolson & Co. prevzelo i» rudnika T.nbia vsako leto 800.0tX' Ion železne rad«, katero bo prevažalo preko jugoslovanskega pristanišča Rakar, k.ior -r bo v to svrbo zgTadilo večjo skladišče. 7,ad-nje dni ee 'o celo govorilo, da so z*n ma znana veiika iTa.iben« tvrdka Vam w & Co. v Glaagowii z« ra.~k.ri tov bakarskoga pridan šča. m sicer v smeri pro:: Krni -evici. is'a družba je ha.e bila pri-pri.v. лна icevaeli zgradbo želes,n.oe. ki bi vezala kotor z zaledjem. Finančni krogi, ki so do so i a. bili zelo apatični napram kraljevini Jug.istav i.ii, izjavljajo hree vsakega p-.kr,»da ie nov* usmeritev britanske ..nančne pol. ke t bližnjem or..-евШ postala nu. na \vied vod., ne »loge, ki jo polagoma prevzema kra.'f> »na .iuf.isia» a » tem л<-« Evr: pe. Sestanek med sov etskiir. v., nar. m ministrom "Lit» jjovoje ter itAitjtiisk-m jn.njstrom ia J.uai.iijf sadove Gran- Otvor '*?v potiske ga sejma butalski, revi se; m ski maršal izjavlja. da nc h« upošteval р&гишшмгве imun.teše Variavs. O. jec kk No»: po; ski sejm ie bil danes огчлг ев s trs:ko posiamoo arri'. ntjt predse.. it.t. k. o c лгк.и t.aj»trski rreosejtn.k Sla-»«k m v kuen se zopet označuje šprvmemiv. ustave kot Mjnu^ntjša naloga države. Si m.n.s-irskih klopeh Je eua.kal Pils-its*. Izos-.a.i so vsi Man: dernokri:>•.,_ t . -i r. v*čr.a rasicpr.ikov Mrcč:..r. ir.ir. j r. ker".." s ; so motili m.-.strskej* prc.iše^r. ki s ;» lev ice pnpravl* iz avo. Ki je narejena prou volivneme pravu .c dege«}-kom v Brest-l nevskem. Ob kesen ;e bil izvoljen za se rns-.eca maršala z 23$ glasovi bivši n".nis:r-=&i predsednik dr. Svvitalski. Manjšine so deloma as glasovnice demonstrativno r.apisale samo besedi ♦Brest-Litovsk«. Novi sejmski maršal je prevzel evoie mesto šele petem, ko ie govoril s predsednikom republike in je podal totem izjavo, v kateri je že napovedal, oa v smisiu idej Pilsudskega ne bo vpošteval parlamfntarne imunitete. Po njegovem iiuien u so lavne naloge parlamenta omejitev debat ш :cQuotidienc izjavlja, da se ministrstvu Laval-Tardieu ne more več zaupati kakor ministrstvu Tardieu-Laval. >Excelsior« smatra, da bo Leval s Tardieujevo podporo moral uspeti. Briand bo po vsej priliki obdržal zunanje ministrstvo, Maginot prevzame vojno ministrstvo, a trgovinsko ministrstvo bo vodil še nadalje Flandin. Paril. 9. dec. kk. Kriza francoske vlade je postala stacionarna. Laval, ki se že 24 ur prizadeva re&iti nasprotstva, zaradi katerih je padel Barlhou, še ni mopel premagati težko«. Položaj se je od včeraj kompliciral, ker nameravano, s strani radikalnih socialistov predlagano kompromisno rešitev onemo-gofa sklep Marinove skupine, kateri zahteva ofici-elno zastopstvo te skupine v novem kabinetu. Levica je zelo vznevoljena zaradi izjave Levala, da nikakor ne bo sestavil svojega kabineta brez Tar-tieuja. Pariz, 9. dec. AA. Jutrišnji >Temps piše. da ho?ejo monopolizirati radikalni socialisti republikanski duh in onemogočiti vsako vlado, razen če bo senal radikalom pustil, da uresničijo svoje diktatorske sanje. Nemški državni zbor Berlin. 9. dec. kk. Nemški državni zbor je danes z večino, ki je segala od konservativcev do socialnih demokratov, odklonil predlog nemških na-cionaloev, komunistov in narodnih socialislov, naj se na dnevni red jutrišnje seje postavi debata o zunanji politiki. S tem je doseženo, da se bo zunanje politična debata odgodila na čas po ženevskem zasedanju. Sicer so vloženi še trije predlogi nezaupnice nemških nacionalcev proti dr. Curtiusu. dr. Wirlhu in Treviranusu, vendar je že sedaj jasno, da bodo tudi ti predlogi nezaupnice odklonjeni z veliko veČino. Kov madžarski zananii minister Budimpešta. 9. dec kk. Namesto dosedanjega lunanjega ministra Valka je bil imenovan za novega zunanjega ministra grof Julius KarolyL 1 dijem \ Milanu je povzročil precej nervoMiosti ne samo \ angleški javnosti, ampak ludi v krogih vl.ide, posebno pa pri vrhovni komandi vojne гп.м'-: narioo. Italijanska aktivna politika v smeri proti i Grčiji in Turčiji je izzvala enake posledice. Angleška admiralitota so očividno boji, da bi italijansko ; brodovje, zvezano t grškim in turškim, ue ladobilo premoči v vzhodnem Srcslozomlju Morski rokav med Afriko in med Sicilije meri samo 1в0 km. Angliir mora naravno paziti, da la pomorska po* ; ostane popolnoma svobodna. Ta skrb za svobodo svojih pomorskih oesta je pri Angliji tem bolj razumljiva. ker je Italija na južnem obrežju Sicilijo v bližini mesta Maršala, ler ne okoliških otokih zgradila velikanske pomorsko trdnjave, ki na; slu-iijo za opiral išče njenemu brodovju. Nedavni obisk angleškega vojnega brodovja v »Nrnom moriu. in sicer v romunskem pristanišču Konstanc« f po tukajšnjih domnevanjih v 7. novo angleško pomorsko politiko. Razširila se jo pelo vest, .la jc ob tej pribki romunska vlada pri-, stala na io. da ponudi Kons.&nco kot opiral išče za angleško brodovje v slučaju kakih nesporazumov s so» ;etsko Rusijo, posebno če bi sle,lnja ogrožala svobodo Dai danoi m Boeporja. Tedi dnevno ftas. pis.io so odkrito bavi s j>o-trebo preusaaorilve tngioško vzhodne politike. Knn-servativai list i. k. so v rokah lord* Rothermeere. ! prijatelja Madjarske, so drži seveda rezervirano, to.la liberalni tisk. kot so >No\vs Chroniclec ali pa vStar«. in »Manchoster Guardian< pa odločno za-hteva, da naj britska vlada Čuva življenjske interese Velike Britanije na jugovihodnera delu Evrope proti morebilnim nakanam kakega novega sredo-zomske^a imperializma. Angleški zunanji minister jo v državnem zboru o priliki, ko poslanci smejo slavi jati vprašanja na ministre, odgovoril labouri-sličnemn poslancu Klrkvvoodu, da vlada njegovega veličanstva skrbno zasleduje vse pojave na mednarodnem poliličuem polju, ler da bo svoječasno dala parlamentu vse potrebne informacije. Knln. 9. dec.. os. >K61nisrhe Zeitungc prinaša kralko nolico o.l svojega balkanskega poročevalca, ki 0)x«aria na ;iov pojav v evropski politiki, ki ob-slo.ii v zblitanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. To dejstvo je po njegovem mnenju velike vai-nos'i. ker so lahko od italijanske strani razlaga kot zelo posrečena predi poleti proti obkro i val ni politiki ai>eninske velesile. Zagreb. 9. dec. L Angleška dramatična skupina Bi itish Plavers. ki je na turneji po JugosNviji, je bila sprejela x velikim navdušenjem in odkritosrčnimi izrazi prijateljstva. Igralci so ugotovili, da so 7Л našo zemljo navdušeni in da bodo v tem pravcu lolovali za ožjo sodelovanje medo sedaj zgradili kameni! most Kakor se ;e zvedelo. s-a se med drugimi ponesrečila orežnik Glavič in neka ženska. Uvedla se je preiskava, da se ugotovi nesreča. Skrivnost smrtonosne megle slejkoprej nepojasnjena Pariz. 9. dec. Vsa Belgija je strašno razburjena zaradi smrtonosne megle, ki je ubila že toliko ljudi in živali, enako kakor svojčas strupeni plini v strelskih jarkih. Vse pričakuje z veliko napetostjo rezultata uradne preiskave, ki se pa zgublja v vseh mogočih domnevah. Medtem se učenjaki in laiki bavijo z vprašanjem, kakšen je kemični ali meteorološki produkt, katerega je vsebovala smrtonosna megla. Nihče ne verjame, da bi šlo za struppne pline, ki jih je spustila kakšna ruska ali nemška tajna fa-brika, kakor bi ho*eli to nekateri javnosti dopovedati. Pametni ljudje pravijo, da je mogrče samo dvoje: ali izhajajo strupeni plini iz delavnice kakšnega industrijskega podjetja in v tem slučaju bi šlo za žvepleni anidrit, ali pa je kdo napravil naravnost eksperiment, da preizkusi učinkovitost kakšnega novega vojnega sredstva. To je seveda strahovita hipoteza, ki se širi od ust do ust skrajno razburjenega prebivalstva. Vsi prebivalci, ki so bili dihali tajnostno meglo, pa so k sreči ostali pri življenju, »rdijo, da so čutili, kako jih nekaj v grlu in prsih peče, in izključujejo, da bi šlo za navadno ledeno meglo, pri kateri človeka pač duši. ne pa peče. Nekateri sicer trdijo, da so v industrijskih krajih doline Meuse med I.iegom in lluvem eksplodirale shrambe nekaterih industrijskih podjetij, ki so vsebovale strupene kisline, toda la domneva se danes ne veruje več, ker ni nihče slišal nobene eksplozije Hipoteza o eksperimentu je nastala ob priliki, ko so nekateri bivši bojevniki izjavili kraljici Elizabeti, ko je obiskala prizadete kraje, da >nas je ta megla žgala ravno tako kakor strupeni plini, pred katerimi smo se morali zavarovati v strelskih jarkih med vojno. Zaradi toga se je takoj med prebivalstvom razširila govorica: - Gre za eksperimentu če bi bilo tak eksperiment hotelo narediti kakšno industrijsko podjetje, bi se to danes sigurno že doznalo, ker take stvari se pač ne dajo skriti. Gre torej, pravi prebivalstvo, za eksperiment, ki se je napravil tajno z v*emi mogočimi kavtelami. Seveda je ta obtožba tako strahovita, da se more registrirati samo kot kronika. Kdo naj bi bil tak eksperiment nare»iil in v kakšnem interesu? Zanimivo pa je. da se to ni v Belgiji prvič zgolilo. ampak že drugič. 2e 1. 1911. namreč se je bila pojavila v dolini Meuse strupena meda, ki je ljudi v prsih žgala in od katere jih je tudi že iakrat več umrlo. Tedaj so dejali, da gre za posebno mrzlo meglo, ki škoduje predvsem sla-bejšim osebam. L. 19il. seveda nihče ne bi bil prišel na misel, da bi mogla megla vsebovati strupene pline, danes pa je seveda stvar drugačna. Ljudje pravijo: »Mogoče so iznajditelji kakšnega novega vojnega srdslva hoteli napraviti poskušnjo, kako da učinkuje.« V tem slučajp, pravijo, seveda ni izključeno, da bi se bilo lo poskusilo že 1. 1911.. ko so poučene osebe že slutile, da bo izbruhnila vojna. Stvar je tako resna, da se je sestal ministrski svet. Zbrali so se jusiični minister, minister za notranje zadeve, ki ima tudi zdravstvo, minister za industrijo, minister za socialno politiko in nekateri višji uradniki. Jutri pa bo sprejel minislrski predsednik Jaspar komisijo zdravnikov in inženerjev. ki so proučili smrtne slučaje v dolini Meuse. Te dve komisiji pa. kakor se izve, nista prišli še do nobenih definitivuih rezuliatov. Aviopsija trupel se je že začela njen rezultat se bo pa, kakor se izve, objavil šele v nekako petnajstih dneh. Tragičen konec potapljaške ladje Trije najboljši italijanski potapljači žrtev nesreče Dne 8. decembra je vsevernofrancoskih vodah pri Belle Isle med otokoma Houalvv in Oedic zletela t irak italijanska potapljaška ladja >Artiglio<. Ladja »Artiglioc je bila last genovske družbe za morska reševalna dela >Sorinia< m je imela 311 ton. Bila je opremljena i najmodernejšimi aparati /a potapljanje in imela na krovu najboljše italijanske potapljače, može izredno krepke fizične konstitucije, veščine ler izkušenj pod morsko gladino. Na ladji sami so bili številni žerjavi, ki so se dali premikati na vse strani, da po navodilih potapljačev dvigajo predmete iz potopljenih ladij. Kajti naloga ladje sArtiglio« je bila predvsem, da izsledi, kje pod morskim dnom se potopljene ladje nahajajo, da iz njih dvigne na svetlo, kar Ima še kakšno vrednost. Večkrat je »Artiglioc imel tudi nalog, da ladje, ki so se potopilo blizu kakšnega pristanišča ali v njom samem ler prečilo promet, razstreli. Podobno nalogo je kapitan ladje »Artiglioc, Bortolotli, dobil te dni. Nahajal se je namreč v francoskih vodah blizu »Bresta« od lanskega leta po nalogu neko angleško družbe, dTn dvigne taklad sto milijonov rlatojca drnarja ii ladje >E«Tpt«. ki se je bila leta 1922 potopila. Medteui ko so potapljači to delo vršili, je bil »Artiglio« pozvan, da razstreli parnik >F!c.rencči, ki se je bil med svetovno vojno v istih vodah potopil. »Florence« je spremljala večji konvoa ameriških ladij med vojno, biiiu inanega pristanišča Saint Naiaire pa Je »letela r irak, ker so bili nem- ški špijoni že v Xcwvorku skrili na njenem кготи zelo umetelen peklenski stroj, ki je bil tako tem-piran, da se je ladja razletela baš. ko je imela dospeti v francosko pristanišče. Odtedaj »Florencs« ovira plovbo pred Saint Nazairem in laška ladja je dobila nalog, da »Florence« popolnoma razstreli. »Artiglio« ,e šel na delo. Potapljači so v pol ure ladjo našli, položili v salonu na zadnji palubi mine, in dali »Artigliju« običajni znak. naj jih dvigne na svoj krov. Nato se je >Artiglio« kakih 200 metrov oddaljil in tehnični vodja je po električnem kontaklu sprožil mine, položene pod morjem na »Florenci«. Kar ee vse morje npeni. ogromen rodni steber dvigne »Artiglija« in ga dvigne visoko r irak: ladja se v zraku prevrne, razleti in v morje padaiu deli raztrganega ladjinega trupa. Vodni steber, ki je dvignil ladjo v zrak. je bil nad 300 metrov visok, kakor so opazovale ladje, ki f*> se nahajale blizu kraja nesreče. Kako se e la strašna nesreča zgodila? Potapljači niso vedeli, dn ле je n« »Floronri« sami, še preden so položili тапјо svoje štiri mine. nahajala velika množina rni-treliTa. ki ga je bila ladja leta 1917 vozila s seboj v vojne svrhe. Ta materijal se je pod vodo ohranil in ga je »Artiglio« nevede s svojimi minami sprožil. Naravnost čudež je, da se je v takih okoinoetlh od posadke 17 mož, ki jih je »Artiglio' imel na krovu. 7 rešilo in sicer na kosih razlrgane ladje, plavajočih po morski površini. 10 jih je utonilo, med njimi kapitan Bortolotti in trije najboljši ita- Generalna stavka v Va enciji Madrid, 9. dec. kk. V Valenciji je nenadoma icbruhnila generalna stavka, ki se irvaja skoro popolnoma dosledno. Povod je dala s,4vka lesnih delavcev, ker jc uradi (e stavke dobil gotov del lesnih delavcev r. vednostjo guvernerja v Valenciji večje Število puSk v svrlio, da bi bilo mogoče hranili stavkoknze. Zaradi tega so bili delavci ogorčeni in so danes skorn polnoštevilno proirlnsiili generalno stavko. Nobeni listi nc iihnjajo, avtobusi no vozijo in samo po nekaterih ulicah vozi cestna železnica. Delavci so napadli dva policista, od katerih je eden umrl «a indobljenimi ranami. Policija pa je ustrelila enega delavca, in sicer tajnika sindikata kovinskih delavcev. Revolucionarna organizacija v Lizboni Pariz, 9. doc. AA. Poročajo iz Llsabone, da je policija raplenila v Popobiscu 88 "ranat. 43 strojnih pušk in večjo količino smodnika. Razen tega je policija zaplenila 14 lahkih lopov in večjo količino eksploziv. Aretirala jo več članov revolucionarne organizacije, med njimi ludi poročnika Ma-nolla Coroja. Anglija proti nemškemu moratoriju Pariz. 9 dec. kk. Kakor javlja Iloho de Pa-ris«, je aneU Ški poslanik v Parizu lord Tyrell ofici-elno sporočil v imenu angleške; vlade nemškemu poslaniku von HOchstu, da mora Anglija najodločneje nasprotovati ugoditvi moralorija ?л nemška plačila iz Voungovoga načrta. Nemška zunanja trgovina je po gospodarski krizi veliko manj prizadeta kakor n. pr. angleška Razen tega bi bil moratorij za nemški kredit mnogo škodljivejši, kakor bi bile neprijetnosti moratorija za upnike. Isti list poroča iz \Yashinglona. da sta nemški in italijanski poslanik v Washingtonu vložila protestno demaršo proti postopanju voditelja ameriške delegacije Gibb-sona v razorožitveni komisiji v Ženevi. Umor sovjetskega poslanika v Rimu Rim, 9. dec. i. Včeraj popoldne so našli pi^ vega poslaniškt-ga svetnika sovjetskega poslaništva v Rimu Evgenija Lenina mrtvega, z revolverjem v rokah. V prvem trenutku je izgledalo, da gre za samoumor. ker so pri njem našli revolver. Misli se pa, da gre za umor in da sta ga ustrelila dva odposlanca GPU. Knćji strup usmrtil 40 študentov London, 9. dec. kk. V Erodeju pri Madrasu je naenkrat na posledicah kač ega strupa umrlo 40 študentov, ki so prakticirali v neki misionski bolnici Po kosilu so študenti padli v nezavest in kmalu potem umrli V kotlu, v katerem se je kuhale juha, »o pozneje našli strupeno kačo. Sfrašna megla na Angfešfeem London, 9. dec. kk. Ves ladiiski promet v pri« staniSču Southampton ie včeraj naenkrat ustavila gosta megla. Po mestnih ulicah je megla tako gosta, da se mnogi avtotaksiji branijo, prevzeti vožnje. Sneg v Angliji London. 9. dec. AA. Danes je zapadel na ve! krajih Anglije sneg. Nad Londonom in okolico let še vedno gosta megla. Promet je bil zelo ovira« , Vlaki imajo velike zamude. Kralj je odložil poto : vanje v \Vindsor. Pri raznih nesrečah so se smrtno ponesrečile tri osebe. Nov potres na Japonskem London, 9. dec. kk. V japonski provinci Tat nan je bil včeraj zopet potre-s lažje vrste, pri katerem pa so bile štiri osebe ubite, tri ranjene, porušenih pa je bilo 253 hiš. Drobne vesti Rim. 9. dec. kk. Fašistična vla-la razmišlja sedaj o odreibah. da izključi vsakršno vmesno trgovino, da s tem prisili trgovce, da znižajo svoje cene. Trst, 9. dec. AA. V tržiški ladjedelnici je bila krščena motorna ladja, ki jo je naročila sovjetska viada. Krstu je prisostvoval med drugimi sovjetaki konzul iz Trsta. PraRa. 9. dec. kk. Češkoslovaška športna zvez« je predlagala vladi, da se v svrho ublažitve brezpo selnosti v Pragi zgradi nov srtadion. Napredovanje v finančni službi Belgrad, 9. dec. 1. V finančni stroki so napre dovali: za svetnika ministrstva v 4. I. dr. Franc Stegenšek, višji tajnik finančnega ministrstva; za višjega finančnega tajnika v 5. 1 dr. Filip Orel; za finančnega tajnika v 6. I. dr. Kari Dobida; za glavnega arhivarja v 1. III. Kari Podboj, Valentin Kobal. Janko Bogataj vsi pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Belgrajske vesti Belgrad, 9. dee Seja Tlade. Danes ob 11. do 13.15 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedništvom pred* i sednika ministrskega sveta in ministra notranjih i zadev generala Petra Živkoviča. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Imenovanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra pravde imenovan za konzultorja nadškof ije v Belgradu v 3/1 dr. Avgust^ Juretić t dosedanji tajnik belgrajske nadškofije v 7/L Dunajska vremenska napoved. Najprej se bo ponekod megla nekoliko razpršila, potem pa bo najbrže še bolj oblačno s padavinami. Temperatura I se bo najbrže zvišala. liian«ki potapljači: Gianni. Barrellini in Francesrhl. Smrt teh treh potapljačev se obžaluje tem bolj-ker so bili baš v zadnjih tednih izvršili važna dela. da dvignejo ogrotnni zlali zaklad na potopljenem angleškem parniku »Egyp1<. Ta dela je začel »Ar-ligliof začetkom lela 1929. >E?ypt - leži 120 metrov globoko pred pristaniščem »Saint Nazaire« in sicer ie osem let. Ko so ga potapljači našli, so raz strelili del vrhn.e palube, da so prišli v poveljni-ko »o kabino Tam so vlomili blagajno, v kateri so našli dobro ohranjen zapVsnik. т katerem delu M-jinega trnpa »e i'kanih slo milijonuv zlata nahaja Zdaj p* *o hrabreči našli sami nenadno smrt v valovito.