PRED POLLETNIM OBRAČUNOM GOSPODARJENJA
ZRELOSTNI IZPIT
Sedaj smo tik pred razpravo o polletnih obračunih in sindikalne organizacije so dolžne pregledati, kako so bila porazdeljena sredstva za minulo leto, ter vplivati na delavske svete,
da bo dohodek tudi tokrat čimbolj smotrno razdeljen

2e v prejšnji številki smo ome-pslf-novosti o delitvi čistega do-hodika podjetij. Vendar se velja 0 tej stvari še in še pomenko-yati. Iz skopega, suhega pravnt-
ni mogoče kar v trenutku razbrati vseh njihovih osnovnih značilnosti in načel. Kaj je torej uveljavljeno bistveno novega s spremembami uredbe o razde-
^ke'ga jezika, v kakršnem so pi- litvi sredstev in čistega dohodka leta v leto. ^tti zakoni in uredbe, namreč gospodarskih organizacij?
la Zvezna ijudska skupščina. O izboljšanju plačnega sistema bomo lahko govorili šele tedaj, ko bodo odpravljene vse tiste slabosti, ki jih je ta dedoval iz
Uresničen/e ciljev
Prvi strel pod Šmarno goro — 22. julija — je sproti plaz odpora. Bil je prelomnica v boju, ki se je za-obi že zdavnaj prej. Strel Pod Šmarno goro je bil posledica nakopičenih družbenih krivic. Okupacija je dala svoj zadnji pečat. Tisti, ki so tedaj prijeli za puške, jih niso odložili, dokler ni bila zagotovljena svoboda in takšna družbena ureditev, ki je delavcem odpi-rala nove vidike:	In vse,
kar smo na tem področju dosegli v sedemnajstih le-tlh po Dnevu vstaje, je na-:aljevanje upora, ki ga je 'oznanil prvi strel.
Spontane so bile volitve delavskih poverjenikov preko katerih so delavci takoj po zmagoviti revoluciji uveljavili svoje pravice. Toda to nerazvito spontano obliko sodelovanja v upravljanju gospodarstva smo morali razširiti, če smo hoteli uresničiti misel o neposrednem odločanju in neposredni udeležbi proizvajalcev pri tistem delu vrednosti, ki jo delavci ustvarjajo na novo. Nič si nismo izmišljali, pač pa smo sa-mo uresničevali že zdavnaj izrečeno misel, da mora gospodariti s stroji, s sredstvi, z® Proizvodnjo delavec sam ko smo leta 1949 izvolili Prvih dve sto petnajst de-uvskih svetov. To začeto pot smo 26. junija uzakonili in ahes na tisoče samouprav-uth* teles odloča o delitvi r^žbenih sredstev. Dve sto nts°č Izvoljenih delavcev in /tj^eščencev v delavskih vetih in upravnih odborih Js odgovornih zd to, kako 0 stroji izkoriščeni. Lani 0 se predstavniki teh upravljalcev zbrali na svo-eni prvem kongresu. Kon-> ie predlagal, naj dobe '-eiavski sveti še več pra-, C Veliko predlogov je že uresničenih, med njimi je
^važnejši tisti, ki v okvi-
XmCaZ^e^tve sredstev pre-U„Sc? oraanom samauprav-n„n]rl' Povsem samostoj-o tem, kolikšni [» °. Prejemki posameznica ■ ln kpliko bodo porabili ist;Voveeanje svojega pod-os>i?',S tem smo odpravili haš n*e mezdnih odnosov iz son i52 socialističnega go-pjdurstva.
:bi„es^° »Pravica in oblast no ^cem* lahko zveni praz-natp*- 0.^ast delavcev nima ne 1:ia''ns osnove in ustrez-kon 9an‘Zacije- Ustavni za-19,5?’ prejet 13. januarja no ’ 'e dal osnove za lokal-je -^Ptoupravo. Neizogibna norn	državlja-
PodročiihUŠ6e-°blaSt na VSeh družh . ’ zacenši v osnovni hi dT cslici ~ v komu-ri rirn-Cem bila z zbo-no?t IVaialcev dana mož-upornhr s?°dločaio tudi o sn ,„ablianiu sredstev, ki
°kuZ?hnien,a Za reševanje Pre(!„ hulog. Oblast ni dru$hotarn° ot* državnih na
bruvicZodlo- 715-' 0blast in
l-Jcdi nrf odlochvja je prešla ških omZVeZnih ’n republi-mouZn v m lokalne sa-
oZ ne or^ne. *tonalnolrZl Sm° torei te~
nune v ^Phosti - ko-sedai' ,r,o.fc0mMni uvajamo skupno,,; Z0”” skupnosti, bodo kot1 stanovalcev. ki telo	samoupravno
Wrebe drnZZ VSakdanje
ha veZZ so uveljavlja
nodZčZ Vnrih
sta osZ in Urpsničuie ti-
julija hn1 ' s*™’"'
A P
ra voki S a
Kot smo že zadnjič omenili, je odpravljena dosedanja omejitev, da so smeli v podjetjih mesečno razdeljevati predujem na čisti dohodek le v znesku, ki ni smel presegati 10 odstotkov tarifnih postavk. Sedaj te omejitve ni več. Delavski svet lahko samostojno odloča, koliko čistega dohodka bo poslej odmeril za osebne dohodke in koliko sredstev bo vložil v sklade podjetja.
Kdor ocenjuje delitev dohodka samo po tem, koliko denarja dobi vsak mesec ali vse leto, bo dejal, da je ta sprememba izboljšala tarifno postavko. To je le deloma res. O resničnem izboljšanju tarifne politike bomo lahko govorili šele, ko bodo uveljavljena načela za nagrajevanje, ki jih na osnovi vsestranskega proučevanja sestavlja Zvezna tarifna komisija in o čemer bo še letos razpravlja-
Pomen novih predpisov pa je veliko večji. Sedaj ko so dobili delavski sveti pravico samostojno in po svoji presoji deliti čisti dohodek na osebne dohodke in sklade, je začel šele popolnoma delovati nov gospodarski sistem. S tem so dobili delavski sveti širšo materialno osnovo za svoje delo kot doslej. In sedaj so tudi uresničena tale priporočila I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije:
© da je treba uveljaviti svobodnejše razdeljevanje dohodka tako, da bo neposredni proizvajalec v proizvodnji čimbolj uveljavil pravico do zaslužka po delu;
@ da je treba razširiti pravice neposrednih proizvajalcev tako da bo nadaljnji razvoj podjetij mnogo bolj pod njihovim vplivom;
© in da bi bilo treba razširiti pravice organov delavskega upravljanja, tako da bi podjetja lahko izkoriščala sklade po
potrebah, ki bi jih samostojno ugotavljala.
To so torej bistvene značilnosti uveljavljenih sprememb. Seveda pa se ob tem, ko so dobili delavski sveti popolno pooblastilo o delitvi dohodka, odpira vrsta novih vprašanj, ki jih ne smemo prezreti.
Osrednje vprašanje je, kako bo delovni kolektiv prek svo-bo delovni kolektiv prek svojega predstavniškega organa, delavskega sveta razdelil sredstva, za kaj vse jih bo poraibil, kako bo opravičil zaupanje, ki mu je izkazano. Tokrat so prvič podjetja dolžna že ob polletju razdeliti ustvarjeni dohodek. Ta naloga je hkrati zapletena in težavna.'Kjerkoli jo bodo vzeli prelahko ali se omejili samo na razdeljevanje osebnih dohodkov, bodo dokazali, da je niso razumeli, da so zaupanje skupnosti sebično izkoristili. Takšne nevarnosti obstoje, čeprav je res. da je večina kolektivov že letos prav z delitvijo sredstev iz lanskega poslovnega leta dokazala svojo zrelost. Marsikje pa se lahko zgodi, da bodo prevladovale sebične koristi in da bodo posamezniki ponekod vztrajali; Zahtevamo, da se razdeli vse, kar imamo .. Drugi pa bodo dejali: Kdor potrebuje stanovanje ali restavracijo, naj si jo ,zgradi. In tretji bodo trdili: Naša tovarna je zadosti opremljena. Ce kdo potrebuje večjo, naj jo zgradi...
Takšne zahteve in mnenja bo mogoče slišati tam, kjer še nekaj delavcev stoji z eno nogo na svoji krpi zemlje, kjer so v podjetju zaposleni delavci, ki prihajajo iz vasi in vnašajo med kolektiv sebično malolast-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SLAVKO PENGOV: DETAJL PRESKE »VSTAJA«
Enotna merila za nagrajevanje
bodo spomiuMHo določali sindikati in strokovna združenja
Veseio na počitnice! Pred njimi so dnevi oddiha, polni sonca in radosti
splošne osnove za Sprejemanje tarifnih pravilnikov, tako da bi lahko v podjetjih še letos sestavili in sprejeli tarifne pržuvDl-nike.
ni sporazum vsebovati tudi skupna načela, na osnovi kaite-
USPELO POSVETOVANJE V NAŠEM UREDNIŠTVU
Minuli teden so člani zvezne Med 'drugikn so sprejela tafle Ijavijen za določeno tarifno pa-ta/rdi&ie komisije naEpraviljala o stališča:	nogo.
tem, kako naj bi v prihodnje — Minimalne osebne dohodke — Omenjeni tarifni sporazum urejali tarifno politiko v gospo- 3e treba urediti z zakonom. Ti "aj bi obsegal vse osnove oseb-darsklih organizacijah. Menili so,	bodo ^	“ obra- »ih dohodkov delavcev, vključ-
da je potrebno čimprej določitbi 6un raed gospodarsko organdza- no premaoe. Zato ba_moral tanf-
oigo in skupnostjo in podliaga za zagotovitev določenih osebnih dohodkov delavcev.
Iz dosedanjih razprav je mogoče razbrati, naj bi bila izhodišča za določanje teh osnov delovna mesta, ki so skupna za vse gospodarske organizacije vsaj v eni panogi gospodarske dejavnosti. Pri razpravi in ugotavljanju minimalnih, osebnih dohodkov naj bi razen pristoj-
s>o jo morali opraviti zato, ker so ponekod mislili, da bo analitična ocena delovnih mest edino izhodišče, edino merilo za sestavljanje tarifnih pravilnikov, za določanje »plačnih« skladov. (V podjetjih še vedno govore o plačnih skladih, čeprav v res-
rih naj bi uveljavili tarifni si- niči dele čisti dohodek na skia-
stem in tudi stvarna merila zanje.
de in osebni dohodek. To pa pomeni, da še niso doumeli bistva
______	lago gradivo, da bi se lahko za-
mh državnih organov sodelova- * T-	,
...	......	,___.	.	, cen pomenkovati o novin osno-
li še- sindikati, zbornice m stro- ,	.	. „ _	,
van za nagrajevanje? Da, to
kovna združenja.
RAZMAH DELAVSKEGA ŠPORTA NAJ BO SKRB NAS VSEH
— Tarifne postavke naj bi do-
Kako še bolj razmahniti šport v delovnih kolektivih? © Kako bi rešili Pomanjklji- i06ali delavci sami oziroma nji-To je vodilo »Delavsko enotnost«, ko je minulo sredo vo vključevanje delavske in se hove gospodarske organizacij e sklicala sestanek v uredništvu, da bi se pogovorili o ak- posebno vajenske mladine v Njihovo vsklajevamje pa naj bi tualnih vprašanjih delavskega športa. Udeležili so se ga športno življenje?	prepustila	dogovoru med sindi-
člani SZS, predstavniki partizana^ Slovenije, CK LMS in y zelo plodni razpravi so so- kati, strokovnimi združenji in nekaterih kolektivov ter novinarji.	delovali Jakob Kvas, Franček ustreznimi zbornicami.
Kakor je bilo pričakovati so kateremu) organu tako nalogo?	Tone Tako bi dosegli prožnejše re-
nam povabljeni tovariši postre- @ Kakšen naj bi bil vpliv od- Kropušek, Mitja »vab Avgust še vanj e tarifnih vprašanj v pobotov za oddih pri sindikalnih Llkovnik- Iv0 TavčaL Milovan sameznih gospodarskih organiiza-
Določtanje enotnih meril za ta- sedanjega gospodarskega sdste-rifne pravilnike je skupna na- ma in sedanje delitve dohodka loga. Razen sindikatov, zbornic sploh). In prav zato, ker so v in strokovnih združenj morajo številnih podjetjih tako pojmo-pri tem sodelovati tudi gospo- vali analitično oceno, so delov-
darske organizacije same.
Aid je v podjetjih na razpo-
na mesta uvrščali v višje skupine, kot bi jih morali. In kjer so delovna mesita poskusno že ocenjevali, so jih prav iz teh razlogov više ocenili, kot pa bi gradivo gospodarske organizaci- jih smeli. Ker se zavedajo, da so je že imajo oziroma del gradiva ti podatki prav iz teh razlogov
je že zbranega. Gre za ugotovitve, za rezultate, ki so jih v podjetjih zbrali, ko so opravili prvi
pristranski, jih ne izkoriščajo, prav tako se pa tudi ne potrjujejo, da bi popravili napake
gli s kopico pomembnih napotkov za razvoj delavskega športa in povedali veliko misli, ki so izredne važnosti za razčišče-nje nekaterih še spornih gledišč na tem področju.
forumih in ali bi jim kazalo Mihork°- Zoran Naprudnik, poveriti tudi naloge, ki zadevajo	'
šport?
cijah in sicer v skladu z glavnimi načeli našega sistema.
Gospodarske organizacije
© Kakšen naj bi bil delež posameznih organizacij (SZS, Par-
Ob ugotovitvi, da je delavski t<2an, LMS itd.) pri razvijanju
šport v naši republiki v zadnjem času sicer dosegel napredek, vendar pa še ni zajel množic delavcev )n se še ni organizacijsko utrdil, smo gostom postavili več konkretnih vprašanj:
® Kaj sodijo o sedanjih prijemih v delavskem športu tn katere oblike so najbolj primerne?
Kako bi bolje organizirali to dejavnost?
© Kakšna je perspektiva športa v delovnih kolektivih?
® Ali bi kazalo kljub najširšim pobudam »od spodaj« vendar pokreniti tudi kako večjo akcijo »od zgoraj«?
(P Kako bi rešili pereče vprašanje kadrov?
© AH bi bilo za trdnejšo organizacijsko povezavo primerno okrepiti komisijo za šport v delovnih kolektivih pri SZS ali pa dati kakemu drugemu (ta
športa v delovnih kolektivih?
rik Ubeleis in Evgen Bergant. ___________
Za	_	.	..... .................___
najvažnejše ugotovitve posame- tarifnem pravilniku na podlagi delo organizirano, kakšni so dežnih govornikov in jih objav- enotnih meril, ki naj bii jih vse- lovni pogoji koliko delavcev
naše bralce smo izluščili naj bi določile vse panstavke v med delovnimi mesti, kako j
Ijiamo na športni strani.
bo val tarifni sporazum, uve- potrebujejo v podjetjih
dve fazi nadiitične ocene delov- Kjer so z vso vestnostjo poni-mih mest, se pravi, ,ko so popi- šali in opisala delovna mesta, te šali in opisati delovna mesta, jih podatke analizirali, delovna mesta stopnjevali ali, bolje rečeno, jih razvrščali po pomembnosti in zahtevnosti, tam na osnovi zbranih podatkov že izboljšujejo organizacijo deta, delovne pogoje, pripravljajo načrte za strokovne tečaje. Kjer so ravnali tako, tam so se zavedali, da lahko z analitično oceno delovnih mest pridobe vrsto podatkov
analizirali in stopnjevali.
V industrijskih in rudarskih podjetjih že delj časa ocenjujejo delovna mesta na osnovi te znanstvene metode zato, da bi ugotovili, kakšna so razmerja
moten potek proizvodnje, kakšno	tudi koristno uporabijo
izobrazbo in strokovno veščino morajo imeti delavci, če hočejo
V podjetjih, kjer so te podatke vestno zbrali ob prvih dveh
svoje delo zadovoljivo opravlja- ta z ah analitične ocene delovnih
mest in kjer jih bodo vestno zbrali še ob oceni, bodo imeli koristno gradivo za natrainje urejanje tarifne politike. To ho dobro izhodišče za vzpostavljanj e razmerij med delovnimi mesti.
Napak bi bilo, če bi sedaj v ,	podjetjih delovna mesta emo-
Zal labkio opažamo, da v šte- stransko ocenjevali kajti škodo-vil-nih podjetjih me izkoriščajo dovali. bi sam) sebi. Analitična teh zbranih podatkov za izboljšanje organizacije dela, delovnih pogojev, za sestavljanje na
ti itd. Eden izmed ciljev tega obsežnega dela je torej bil ugotoviti, kakšna so razmerja med delovnimi mesti po pomembnosti in zahtevnosti.
ZAKAJ SE DRAGOCENO GRADIVO PRAŠI?
ocena dejoveolh mest ali, bolje rečeno, podatki o njej, zbrani iz vseh podjetij, bodo namreč črtov^o izobraževanju delavcev pra določanju enotnih osnov za
v okvi-
itd. Cernu lahko pripašemo, da urejanje tarifne politike
se to dragoceno gradivo, čeprav še ni v celoti zbrano, lahko pa ga uporabljamo že sedaj, praši v predalih raznih komisij in strokovni alkov? Temu, da so
Meti ia/govorom v našem uredništvu
marsikje opravili analitično oce- spodarskih orgranizacij no delovnih mesit, samo zato, ker pravkar analizira.
ru vsega gospodarstva le pripomoček. Osnovno gradivo za določanje teh osnov bodo podatki, ki jih je zvezna tarifna komisijla zbrala ob anketiranju 2000 go-in jih(
RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI JESENIŠKE ŽELEZARNE
Podrta ograja med
Gorenjska novinarska podružnica je pripravila razgovor s predstavniki jeseniške železarne. Razgovor je bil koristen in razveseljiv ne zaradi obilice za objavo hvaležnih podatkov, ampak predvsem kot osnova za razumevanje odnosov med tovarno in občino. Prav tem odnosom v prid je treba zabeležiti brez pridržkov: čutiti je, da se je ograja okrog tovarne podrla in da pihajo med občino in železarno v obe smeri ugodne sape, ki očitno naznanjajo tesno in plodno sodelovanje med obema, doslej čestokrat sprtima partnerjema. Slučajnemu prišleku na Jesenice bi se to tudi zdelo povsem razumljivo, saj si večina ljudi pod besedo Jesenice predstavlja železarno in narobe, ko govorimo o železarni, mislimo na Jesenice. Ce upoštevamo, da bo za izvršitev
občino in tovarno
Lepi odnosi med železarno in obšino — Polletni plan železarne presežen za 9% — Našrt zd nov samski dom — Urediti bo treba prehrano
pravkar sprejetega perspektivnega plana tamkajšnjega ljudskega odbora nad 50% sredstev prispevala železarna, potem se zdi, da sta občina in železarna zares eno in isto. Zato je popolnoma samoumevno, da vsak teden predstavniki občine in tovarne po več ur skupaj razpravljajo o občinskih problemih. Tovarna Je zato že letos dala občini 23 milijonov za urejanje komunalnih naprav (tržnica, kanali, cestišče), za 300 milijonov dinarjev pa gradi
ZRELOSTNI IZPIT
(Nadaljevanje s 1. strani)
niško miselnost. Podobne zahteve bodo postavljali tisti, ki pozabljajo, da je odvisna višina čistega in osebnega dohodka razen od njihovega dela tudi od tehnične opremljenosti podjetij. To bodo trdili tisti, ki ne upoštevajo, da povečuje realno plačo udobnejše, stanovanje, boljše urejen# preskrba, dobro urejene komunalne naprave itd.
Omejitev o delitvi ustvarjenih sredstev ni več. Delavski svet res lahko s suhega pravniškega in prakticističnega vidika razdeli večino čistega dohodka na osebni dohodek. To pa bo storil le tisti delavski svet in za to se bo odločil le tisti kolektiv, ki mu je razvoj podjetja malo mar, ki bo prezrl, da je prihodnost podjetja in kolektiva odvisna od tega, za kaj vse bo potrošil ustvarjeni dohodek. Organi upravljanja prevzemajo potemtakem ob delitvi sredstev nase veliko družbeno odgovornost in s sklepi o
90 - letnica
organizacije slovenskih grafikov
Te dni bodo slovenski, grafični delavci praznovali 90-letnico svoje strokovne organizacije. Njeno delo je bilo plodno, tako da bi lahko o tem napisali zajetno knjigo. In grafičarji jo bodo napisali. Prav te dni je v tisku Zbornik sindikata grafi-čarjev Slovenije, kjer so zbrani podatki in sestavki o delu te organizacije od njenega nastanka do današnjih dni.
Dne IT. novembra 1867 je bil na pcziv tedanjega črkostavca Karla Kheina prvi sestanek ljubljanskih grafičarskih delavcev v gostilni »Pri severni zvezdi«. Trinajst ljubljanskih črko-stavcev je sklenilo ustanoviti prvo delavsko društvo v Ljubljani z imenom »Izobraževalno društvo za tiskarje«. Dne 8. decembra je bil prvi občni zbor društva in dne 9. februarja 1868 je bil v prostorih realke ustanovni občni zbor strokovne organizacije grafičnih delavcev Slovenije. Leto kasneje je podporni član postal tudi pisatelj Fran Levstik.
Strokovna organizacija grafi-čarjev je med obema vojnama aktivno delovala. Njeni člani so se kalili in iz tega boja proti izkoriščanju je izšla vrsta borcev, ki so se s tiskano besedo In s puško v roki borili za osvoboditev. »Podmornica«, »Tunel«, številne tehnike na osvobojenem in okupiranem ozemlju so spričevalo grafičnim delavcem za osvoboditev. Samo do konca marca 1943 so ilegalne tiskarne natisnile 76.000 izvodov raznih listov, 72.000 brošur, 1,775.000 letakov in gesel, 52.000 raznih drugih tiskovin, legitimacij, brušurnih kart itd. Grafičarji, ki so delali v legalnih tiskarnah, so pred okupacijo in med njo natisnili še veliko ilegalnega tiska. Po nepopolnih podatkih je bilo v času ljudske revolucije v ilegalnih tiskarnah in partizanskih enotah 117 poklicnih grafičarjev, od tega jih je 49 padlo, številni grafični delavci, ki so sicer delali tedaj v tiskarnah, pa so aktivno delovali z gibanjem in vsak dan prinašali iz tiskarn črke, barvo, papir in drug material za opremo in lažje delovanje ilegalnih tiskarn.
Grafični delavci Slovenije bodo proslavili obletnico svoje organizacije s tem, da bodo v Ljubljani odkrili spominsko ploščo ustanovitelju Karin Rheinu,
Sledile bodo športne igre, slavnostna seja in akademija ter razstava društvenih dokumentov.
razdelitvi čistega dohodka o-pravljajo izpit zrelosti.
Dejali smo, da je delitev čistega dohodka hkrati zapletena in težavna naloga, kajti takšna ali drugačna delitev lahko člane kolektiva spodbuja k delu ali pa vzbuja malodušje, razvija ali zavira pobudo, podbuja storilnost ali podžiga sebičnost, zavira ali pospešuje razvoj podjetja in življenjske ravni. Zato je zelo važno, da člani kolektiva te stvari pravilno doumejo, da se delavski sveti ne prenaglijo pri svojih odločitvah in ne podležejo sebičnim interesom posameznikov. Tu pa imajo lahko delavski sveti veliko pomoč v sindikalni organizaciji.
Sindikalne organizacije lahko v tej smeri veliko store, in to tako izvršni odbori v podjetjih kakor tudi vodstva občinskih in okrajnih sindikalnih svetov. Članstvu naj razlagajo smisel spremenjene delitve dohodka, ga opozarjajo, kako lahko takšna ali drugačna delitev vpliva na položaj delavcev in podjetja. •Samo če bodo s.idikaine organizacije v podjetju v občini in okraju ravnale tako, presojale položaj in analizirale posamezne odločitve, potem bodo lahko s koristnimi ukrepi posredovale tam, kjer mislijo pri delitvi sredstev zaiti na stranpot. Analize o tem, kako so podjetja delila lani ustvarjena sredstva, lahko sindikalna vodstva opo-zore, kje je potreben njihov družben vpliv. Takšne analize zaključnih računov, ki so jih dealvski sveti sprejemali letos, pa lahko opozore tudi zbor proizvajalcev, kje bo potreben njegov poseg pri delitvi. To je njegova pravica in dolžnost!
Sedanji način delitve dohodka, sproščenost v delitvi, zahteva tako od sindikatov kakor tudi od zborov proizvajalcev mnogo živahnejšo dejavnost in tenkovesten posluh, kaj je prav in kaj ne. Razen tega zahteva od njih tudi določeno znanje. Zahteva, da tako sindikati kot zbori proizvajalcev poznajo probleme, ki izvirajo iz takšne ali drugačne delitve dohodka. Samo tako bodo lahko vplivali na to, da ne bodo v kolektivih delili dohodka po reku »Iz roke v usta«, temveč mislili tudi na jutrišnji dan, na sklade, ki naj pospešujejo razvoj podjetja in vsega našega gospodarstva.
. P. D-
še stanovanj itd. Železarna je tudi glavni vir strokovnega kadra za občino in političnega kadra za občinske organizacije. Za tako plodno sodelovanje med tovarno in občino imata zasluge tako vodstvi tovarne in občine kakor tudi delavski svet železarne in občinski zbor proizvajalcev.
ZA POLDRUGO MILIJARDO VEČJA PROIZVODNJA
Predstavniki železarne so obvestili novinarje, da je podjetje izpolnilo polletni družbeni plan s 190%. Plan so izpolnili vsi obrati razen plavža, ki je zaradi objektivnih vzrokov za S«/« pod planom (težave imajo s kvalitetno slabšim koksom, ki vsebuje zaradi večjega odstotka domačega premoga tudi precej več žvepla.) Polletni plan pa ni izpolnjen glede sortimenta, ker so bili z nekaterimi artikli v zaostanku še od lanskega leta. Največje težave imajo s ko-kotlovsko pločevino in s patentirano žico, upajo pa, da bodo do konca leta te težave odstranili in da bo letni plan izpolnjen tudi glede sortimenta. Primerjava proizvodnje v prvih šestih mesecih lanskega leta in v istehi razdobju letos kaže, da se je tudi proizvodnost dvignila. Skupni proizvod je znašal lani v prvih 6 mesecih 11 milijard 283 milijonov din, v istem času letos pa 13 milijard 658 milijonov. Ce od te povečane razlike odštejemo del, ki gre na račun višjih cen, potem znaša tisti del, ki se je povečal po zaslugi kolektiva, nad poldrugo milijardo dinarjev. Ker pa nimamo na razpolago tudi podatkov o gibanju zaposlenih, ne moremo vedeti, ali se je proizvodnja povečala tudi zaradi večjega števila zaposlenih.
Plan izvoza so v prvem polletju sicer izpolnili, trdijo pa, da slabo kaže za drugo polletje, v glavnem zaradi žebljev in cevi, ker so padle cene na svetovnem trgu. Razen tega tudi že od aprila čakajo na odobritev dodatnega izvoznega kontigenta za 2.000 ton žebljev. Ker kon-tigent še zdaj ni odobren, bodo po vsej verjetnosti zamudili prodajno sezono na ameriškem trgu.
NE POSEBNIH BLOKOV ZA SAMCE!
Podjetje je razvilo dokaj živahno stanovanjsko dejavnost. Razen že znane gradnje stolpnic, osmerčkov itd. ter sodelovanja z občino pri obnovi naselja pod Možaklo ima v načrtu gradnjo novega samskega doma s 120 posteljami. Ob tem načrtu pa je dvoje različnih mnenj, o katerih bi bilo vredno razmisliti. Nekateri menijo, da bi bilo v prihodnje še umestno graditi čisto samske bloke, spet drugi pa so za »mešane« bloke, v katerih bi tudi samcem zagotovili zadostno število stanovanj. Vsekakor bi bilo slednje boljše, ker.so sedaj samci v posebnih blokih prepuščeni sami sebi, iztrgani iz normalnega življenja. V mešanih blokih bi samce obvarovali marsičesa sla-
bega, ker bi bili vsak dan sredi življenja, si pridobivali življenjske izkušnje in se z vsemi prebivalci povezali v družbeno celoto.
SAMCI NAJ SI DELNO SAMI OPREMIJO SOBE
Kar se tiče opreme samskih sob, predlagajo nekateri, naj bi jih v prihodnje ne opremljali več popolnoma, ampak naj bi si jih samci sami opremili (v taki sobi bi seveda stanoval en sam). S tem bi jih Piriipiravšli do tega, da bi že zgodaj začeli varčevati za lastno stanovanjsko opremo in se tako pripravili na bremena, ki jih čakajo v družini. Marsikoga bi prav ta odvrnila od nepotrebnega zapravljanja ali morda pijančevanja. Končno si bo lahko vsak uredil sobo po svojem okusu.( Razen tega pa se bo tak delavec bolj navezal na tovarno in ne bo zlahka menjaval službe.
V zvezi s stanovanjsko gradnjo pa se postavlja tudi problem prehrane. Pri novem samskem bloku — če ga bodo zgradili posebej — bo potreba urediti prehrano. Ta problem pa bo rešiti kompleksno, saj trdijo, da v sedanji menzi nista zasedeni niti dve tretjini kapacitete. Precej samcev se namreč ne hrani v njej. Krivda je verjetno v sestavi kakor tudi v ceni hrane (čeprav le-ta ni pre-
Delo pri elektropeči v jeseniški železarni
tirana: dnevno 150 dinarjev). V prihodnje nameravajo centralizirati nabavno službo za vse sorodne ustanove (kazino, menzo in kantine) ter delavcem zagotoviti cenen obrok navadne hrane (enolončnice).
V razgovoru so se dotaknili
tudi grupnih delavskih svetov. Sedanjim grupnim delavskim svetom so podaljšali mandat do 15. oktobra letos, do takrat pa bodo verjetno pripravili vse potrebno za njihovo reorganizacijo v obratne delavske svete.
L Kristan
Še vedno primanjkljaj
Iz razprave na zboru skupščine republiškega zavoda za socialno
zavarovanje
Iz podatkov o fmačnem poslo-vatoju republiškega zavoda za socialno zavarovanje lahko razberemo, da se je število zavarovanih oseb v prvih petah mesecih povečalo za 6,280/o. Zato so se dohodki sklada za zdravstveno zavarovanje zvišali za 547,777.000 dinarjev, hkrati pa sio se povečali izdatki za 383,244.000 dinarjev. Toda zavodi imajo kljub večjemu številu zavarovancev in kljub višji prispevni stopnji 37,142.000 dinarjev primanjkljaja. Nekateri zavodi pravijo, da nas stanje prvih petih mesecev he sme preveč zaskrbljevati, ker gospodarske organizacije sedaj izplačujejo šele predujem. Ob koncu leta, ko bodo ob zaključnem računu izplačale ostale prejemke, pa bodo šla dodatna sredstav tudj v sklade socialnega z»’"”-ovanja.
Drugi Pa spet zatrjujejo, da se položaj ne bo dosti izboljšal in da je treba le pametno gospodariti, hkrati s tem pa poiskati vse upravičene ali neupravičene vzroke, zavoljo katerih so cene zdravstvenih uslug tako visoke.
Res je, zdravstvena služba se v zadnjem času modernizira. Ambulante so dobile nove instrumente (toda hkrati z modernizacijo bi pričakovali, da bo zdravljenje hitrejše, žal pa opažamo, da ležalna doba pri posameznem zavarovancu narašča).
Hkrati opažamo, da precej denarja zapravljamo po nepotrebnem. V našem listu smo na primer že pisali, dia »o zdravniki predpisovali bolnikom prevelike količine zdravil. Na sestankih pred volitvami v skupščine socialnega zavarovanja so nekateri zavarovanci izjavljali, da zdravniki prepogostoknat pošiljajo bolnike na specialne preglede itd. Skratka, polno vzrokov, ki podražujejo zdravstvene storitve.
Zavodi so trenutno v težavnem položaju. Tudj v bližnji prihodnosti ne bodo dobili večjih sredstev, da bi pokrili izgubo, ki je nastala zavoljo visokih cen zdravstvenih storitev. Zato nam ostane le ena pot — z denarjem, ki ga imamo na razpolago, moramo čim pametneje gospodariti. Na nedavnem občnem zboru skupščine republiškega zavoda za socialno zavarovanje so nekateri člani predlagali, naj bi okrajni zavodi za socialno zavarovanje še ponovno resno pretresli to vprašanje in pozvali svete za zdravstvo okrajnih ljudskih odborov, naj razpravljajo o upravičenosti visokih cen zdravstvenih uslug (zavodi so sedaj v težjem položaju, kot so bili pred tremi leti, ko so morali okrajni ljudski odbori iz svojih sredstev pokriti primanjkljaje, ki so nastali zaradi višjih cen zdravstvenih uslug). Le tesno sodelovanje
med okrajnimi sveti in zavodi bo rodilo uspehe. Prav gotovo bodo tu in tam ugotovili, da bi se le dalo poceniti zdravstvene usluge.
ZA ALI PROTI lOO-ODSTOTNO
Pred volitvami v skupščine socialnega zavarovanja je veliko zavarovancev predlagalo stoodstotno denarno povračilo za dobo bolezni. Poudarjali so. da zavarovanec prav takrat, ko je bolan, potrebuje močnejšo hrano, boljšo nego in seveda tudi ne 80 odstotno, marveč stoodstotno denarno povračilo.
Ko smo sprejemali uredbo o denarnem povračilu, smo mislil; predvsem na tiste zavarovance, k( niso bili resno bolni m sv pod pretvezo, da so bolni, delali doma ter si medtem velikokrat zaslužili lepe denarce. Z 80 odstotnim povračilom pa smo prizadeli vse tiste, ki so bil: resno bolni. Prav je, da so zavarovanci začeli o tem problemu razpravljati.
Sicer pa bodo. talko komiisih skupščine republiškega zavoda pregledale - oziroma nazipravlja-jS o vseh številnih predlogih, ki so jih dali v predvolilni dejavnosti zavarovanci. Te komisije bodo na prihodnjem zasedanju skupščine poročale, v kolikšni meri bi lahko nekatere predloge uresničili že v bližnji prihodnosti.	N - B.
GOSPODARSKI PREGLE®
V tujino prodano za fi2 milijard blaga
Napovedi, da bomo letošnfl izvozni načrt izpolnili, ki srno jih zapisali v preteklem me' seču, so ob polletju še bolj f®' alne. Zaradi povečanega izbornega načrta in zaradi nepredvidenih težav, ki jih je povzročila gospodarska kriza v zahodnih deželah (recesija v ZDA), je tudi doseženi izvoz
dokaz, da se naše gospodarstvo v celoti razvija zelo uspešno. Z letošnjim načrtom je predvideno, da bomo izvozili za IBj* več proizvodov in kmetijskih pridelkov kot lani. Teh 18/° pomeni 14 milijard dinarjev blaga. Do polletja smo prodali v tujino za 61 milijard 700 milijonov dinarjev blaga, to je za okoli 10 milijard dinarjev vee kot v lanskem prvem polletja. Letošnjega načrta za izvoz o? polletja sicer nismo dosegih toda v drugem polletju bomo prav gotovo nadoknadili raZ' liko, ki znaša manj kot 9 milijard dinarjev. Izvoz se namreč vsako leto najbolj poveča prav v drugem polletju in še večkrat prav v zadnjih dveh fh* treh mesečih. Tako gibanje izvoza, pri katerem je začetek slabši, konec pa boljši, nam m všeč zato, ker devize potrebujemo sproti, ne samo ob koncu leta. Toda letos moramo upoštevati že omenieno krizo, ki otežkoča izvoz, saj je blago teže prodati, pa tudi cene šp znatno nižje. Mimo tega P* smo omejili izvoz nekaterih vrst blaga, prav tistih, ki fih sicer lahko še kar ugodno pro' damo, zato da bi se ustalila cene na domačem trgu. Ustalitev tržišča oziroma cen pa )e ena izmed osnovnih nalog t®' tošnjega načrta in je. prav tesno povezana z izvozom in uvozom. Če upoštevamo še to, potem lahko trdimo, da dosežem uspehi pri izvozu dokazujejo tudi, da se načrtno gospodarstvo lahko upre vplivom kriz na tujih tržiščih.
Izvozniki industrijskih pro' izvodov so naleteli na tujih trgih na izredno močno konkurenco nekaterih zahodnih, predvsem pa vzhodnih držav, ki prodajajo blago z veliko izgubo, da bi si osvojila tuja tržišča. Po taki poti sevena mi
Izvoz FLRJ od fanuarja do junija 1958
Po stopinjah »DELUVBKE EN0TO0STI«
OBISK TOVARIŠEV IZ »ORGANIZATORJA«
V uredništvu so nas obiskali tovariši iz zavoda »Organizator«. V zadnji številki smo namreč objavili prispevek »Recepti za gospodinje« in v njem naelovili kritiko tudi na delo njihovega zavoda, čeprav je bila namenjena vsem tistim ustanovam, ki nudijo podjetjem pomoč s tolmačenjem predpisov, pripravljanjem osnutkov najrazličnejših pravilnikov. z organiziranjem seminarjev za računovodje itd. Pisec članka je le za primer vzel nekaj navodil »Organi-zatorja« in opozoril na njihove pomanjkljivosti.
Po daljši razpravi so bili tudi tovariši iz »Organizatorja« naših misli, namreč, da navodila, vzorni pravilniki in še zlasti seminarji ne »mejo tolmačiti zgolj računovodskih in tehničnih plati gospo-dairskih postavk. Izvajalcem predpisov je potrebno tudi politično razumevanje duha in vsebine zakonov. Prakti-cizem in lokaldizem sta največkrat posledica takega ozkega tolmačenja. V navodilih — in še bolj na seminarjih — konkretni primeri, na primer o delitvi sredstev, o izračunanih osebnih do-
hodkih itd., niso osvetljeni z družbeno-poliltične strani, niso postavljeni v okvir našega upravljanja gospodarstva, delavske in družbene samouprave. Zato se vračajo računovodje s seminarjev včasih »nabrušenj kot nož«, češ za nag so predpisi nemogoči, mi bomo na slabšem itd. Največkrat ne drži, v vsakem primeru pa to dokazuje, • da tako »vzgojeni« ljudje niso sposobni ocenjevati svojega podjetja s stališča gospodarske celote, katere del so Celo v občint ne vidijo svojega mesta, kaj šele v okraju in zvezi. Strokovnosti in poznavanja predpisov, pravilnikov, navodil in vsega tega ni moč ločiti od sistema družbenega upravljanja. Zato bi morali organizatorji seminarjev obiskovalcem tolmačiti tudi to, v bistvu najglobljo vsebino predpisov. Ustanove, bi se ukvarjajo s takšno vzwgcjo in pomočjo podjetjem, pa prav tega niso dovolj upoštevale. Zato so včasih povzročile več škode kot koristi.
Kot rečeno, smo bili vsi, tudij tovariši iz »Organizator-ia«, mnenja, da je treba to vrzel v delu omenjenih zavodov zamašiti. Vsekakor smo bili veseli njihovega obiska, kajti pomenek z njimi je bil prijeten in koristen.
Opozorili so nas tudi na lepe uspehe, ki jih je njihov zavod dosegel pri organizaciji dela v nekaterih podjetjih. Pripovedovali so, da uvajajo v podjetjih obračune po ekonomskih enotah, da podjetjem mehanizirajo knjigovodstva itd. Delavski sveti in tudij drug,; družbeni organi, zlasti pa zbori proizvajalcev bedo lahko iz takih podjetij dnevno ali pa tedensko dobili podatke o gospodarskem stanju. O tem delu, ki je za naše gospodarstvo izredno pomembno, bomo v kratkem pisali več.
Takih razgovorov in odmevov na naše pisanje si v uredništvu samo še želimo. Zato se tovarišem iz zavoda Organizatorji« zahvaljujemo a obisk.
ZAMOTAN KLOBČIČ CEN SE ŠE ODMOTAVA
Podatki o razlikah med cenami zelenjave in sadja v Ij ubijanskih maloprodajnih trgovinah — v našem listu smo na te razlike opozoriilii v sestavku »V zimotamem klobčiču cen« so bili že drugič povod za razpravo o trgovini. Ze v prejšnji številki smo poročali, da je na osnovi teh
podatkov razpravljal o razmerah v ljubljanskih trgovinah in ureditvi trgovanja Svet za tržišče Okrajnega ljudskega odbora. Predstavniki trgovskih podjetij s sadjem in zelenjavo niso bili na seji sveta, zato pa so se minulo sredo sestali na posebni konferenci, ki jo je sklical predsednik sveta za tržišče OLO Ljubljana Janez Nedog. Konference so ss udeležili še načelnik za gospodarstvo ljubljanske občine Center Božo Starman, predsednik Trgovinske zbornice Viktor Alič in zastopnik občine Šiška.
Vsi skupaj so se pomenkovali o cenah — o razlikah, objavljenih pred dnevi, in o razlikah, zbranih dan prej in tisto sredo. Član našega uredništva je spet obiskal trgovska podjetja s sadjem in zelenjavo in ugotovil, da se je ponekod stvar le za las izboljšala, drugje pa »branju-jejo« še kar po starem.
In kaj so dejali na vse to predstavniki trgovskih podjetij? Tole: »Res je, tudi mi ssmi emu krivi, da se dogajajo takšne rwč. Organizacija dela je šibka in — prodajalk ne moremo vselej nadzorovati. Upravniki smo, komercialisti in še kontrolorji] obenem. Ko prideš k prodajal-
ki, ima kakšno ceno in ko ji obrneš hrbet se cena — spremeni.«
Krivdo so	med	tem	pomenkom hote	ali nehote	va-
lili na prodajalke. Te pa delajo po deset, dvanajst in več ur na dan, za nadurno delo ne dobijo primernih prejemkov in marsikatera uprava podjetja jim	ne	odračuna
kala. To je	druga	plat	me-
dalje, in tudi 0 tej so se predstavniki podjetij in oblastvenih organov pomenkovali ta dan.
Razveseljiva so zagotovila predsednika SVeta za tržišče OLO Ljubljana in načelnika za gospodarstvo občine Center. Dejala sta: »V Ljubljani bomo odprli še nove lokale za sadje in zelenjavo. Podjetjem bomo tudi preskrbeli denar za nakup registerskib blagajn in, če bo potrebno za nakup vozil.«
Upajmo, da bo po vsem tem le drugače na ljubljanskem živilskem trgu, da samovoljnemu oblikovanju cen ne bo več mesta, da bo nadzorstvo nad trgovanjem s sadjem in zelenjavo stalno. To nadzorstvo Pa bo lahko še okrepljeno, če bodo aktivno delovali potrošniški sveti, ki jih mislijo v kratkem osnovati pri upravah podjetij s sadjem in zelenjavo.
V MILIJARDAH DINARJEV
[-12
ne bomo šli, vsekakor pa ho tr ba razmišljati o tem, da o* bila lahko politika količnikov in premij vendarle nekoliko bolj gibčna. T most in prepozno reagiranje na spremembe, ki nastajalo na tujih tržiščih, se zrcaV tudi nri nas predvsem v tam, da se izvozniki
kar napre* bore za ugodnosti pri premijah in količnikih, tudi ta':rat, ko je to povsem neupravičeno. Letošnje prvo nol-
1 +je je opozorilo, da se oosP0'
rtarske organizacije, ki izvažajo, premalo prizadevajo, da
bi znižale proizvodne stroške in izboljšale kakovost isr^ si s tem povečale konkurenčnost
na tujih tržiščih.
Kaže, da bomo morali vzi izvozu ponovno uvesti ukrer k •mo ga opustili. Gre rnmječ za to, da posameznim- podjetjem že z gospodarskim načrtom določimo izvozne '■ aloPe (seveda le tam, kjer je to povsem opravičljivo in tudi ntU' no), da zagotovimo, da se bo izvoz blaga usmeril v tiste države, kamor želimo. Včasih bomo morali izvažati tudi blago, ki ga doma sicer nimamo dovolj, da bomo obdržali težko priborjena tuja tržišča. Gospo-^ darstveniki menijo, da smo letos glede na to preveč omejih izvoz tekstila in da je sedanj povečanje kontingenta prisl prepozno.
Zabeležiti je treba še, da za-~ ostaja izvoz industrijskih Pr0' izvodov, saj smo v prvem P* 01 * * * * *' letju izvozili za 43 miliiar kmetijskih pridelkov. Se Pra' vi, skoraj dve tretjini J’*®®.. izvoza. To nam. je uspelo zIas. j s povečanjem izvoza koruze, smo jo prodali 700.000 ton. iz~ voz drugih pridelkov, med np mi tudi mesa, pa je ostal n lanski ravni. Posebno. strojn industrija se doslej ni wsp® uveljaviti na tujih trzišcim Kot smo zvedeli, bodo s ^ nuarjem uveljavljene nekater~ spremembe, ki bodo gospodef-ske organizacije prav gotov še bolj spodbujale k	P7,
daji. blaga v tujino.	*
LJUDJE V VIHARJU
Gledam slike, ki jih je narisal umetnik, da bi za nas in za bodoče rodove ohranil spomin na ljudi, ki so v viharju vojne in revolucije stali trdno in niso klonili; gledam te slike in vidim tisoč in več znanih in neznanih junakov. ki so se v teh krajih bojevali, hrepeneli, upali in umirali.
'FSaim tebe, mati, ki si izgubila enega sina in jih pridobila toliko, kolikor je bilo fantov v hribih ...
In tebe, grčavi mitraljezec, ki si med bitko razmišljal, kako čisto in lepo bo moralo biti življenje, ki bo vzklilo iz tolikšnega gorja in junaštva...
Tebe, tovariš Peter, ki si padel pod vrhom, ko je sonce vzšlo...
In tebe, deklica z rjavimi lasmi in s sinjimi očmi, ki si mi prinašala »Poročevalec« in prinesla ljubezen ...
Vas, otroci s starčevskimi obrazi in z,vojno v očeh...
In vidim vse vas, ki ste se tedaj, ko je bilo tako hudo, uprli' zlu in se bojevali, da bi bilo življenje vredno življenja in da bi iz otroških oči odsevala sreča.
DORE KLEMENCIC-MAJ '	POSTNA BliKEV
Votla bukev v vasi Zadlaz-2abče na Primorskem, v katero so partizanski kurirji prinašali in iz katere so odnašali pošto.
IZvoil sinovi
Vso noč si ga čakala. In ko je pred svitom nekje na klancu zarezgetala brzostrelka, si se zbala, da se mu je kaj zgodilo.
Ogrnila si se s pletom in roke so se ti tresle, ko si odpircla dveri, da bi odšla v klanec.
Tedaj si ga zagledala, kako se opoteka proti tebi, in videla si. kako se drži za prsi in v roki krčevito stiska kurirsko torbo.
»Skupil sem jo, mati. Zaseda...«
Pomagata si mu v hišo, prinesla vode, mu izprala in obvezala rano. Videla si, da ga je pošteno zadelo, vendar si mu rekla:
»Ne bo hudo, tovariš Ris, ne bo ...«
Na mizi je ležala kurirska torba in fant ni odtrga; roglcda od nje.
»Mati, pošta ... mara naprej! Prišli bodo ...«
Zavedla si se nevarnosti in začutila si, kar je čutil on: Prišli bodo. Preiskovali. Fant z rano v prsih. Pošta ...
»Mora naprej,« je hropel, »mora, mati.«
»In tl? Ne morem te pustiti samega.«
»Mati, tu gre za eno samo življenje, tam pa... za življenje sto in več fantov — vaših sinov.«
»Mojih sinov,« si zašepetala in tedaj si zagledala sina, ki je padel, i* spomnila si se, kako je bilo, ko je odhajal. Oklenila si se ga in ga rotila, naj te ne zapušča, naj miši tudi nate — vsaj toliko kot na druge, on pa je trmoglavil:
»Grem, mati, kličejo me... Drugi so že šli.«
»Naj gredo, toda ti...«
Rada bi mu povedala, kako ti je hudo in kako ti šele bo, ko bo odšel, on pa je vedel, kakšno je tvoje srce in je dejal:
»Mar drugi nimajo mater? Mama, glej, če bom padel... koliko jih bo še ostalo — in vsi so... tvoji sinov:.«
In ko je padel in si se odela v črnino, so bili vsi njegovi tovariši, ki so v nočeh trkali na tvoje okno — tvoji sinovi. Vsa- tovariš Ris in drugi, ki so se tamkaj vojskovali in prenašali pošto.
»Pojdi,« si rekla Risu, »skrila te bom v rebri za hišo.«
Vzela si pošto, jo skrila za obleko, na usahle grudi; pomagala si mu, ko je lezel v reber in ga skrila pod skalni previs.
Sla si in nisi spraševala, kam naj neseš tiste papirje, saj si vedela, kje je votla bukev, poštna bukev, kot so jo imenovali.
Nikol] nam nisi povedala, kako ti je bilo pri srcu, ko si srečala sovražno patruljo, ki te je ustavila in spraševala, kje je pobegli in ranjeni partizan; niti nam nisi povedala, kako te je bolelo, ko so te tolkli s puškinimi kopiti, ker so mislili, da boš izdala — svojega sina; ti pa si mislila nanj, ki je padel, na njegovo slovo in na besede: »Vsi so tvoji sinovi,« in molčala.
In ko so te spustili in si hodila po cesti, ki so jo preorale tankovske gosenice, in se trudila, da bi pozabila na toplo bolečino v hrbtu in v oteklih nogah — majhna, utrujena, od dela in let upognjena starka — si vedela, da boš vzdržala in prinesla pošto.
Prinesla si jo. Pri bukvi je čakal kurir. Čakal je, skrit v resju, ker v votlini bukve še ni bilo pošte, in je dočakal tebe. »Hvala, mati,« je dejal, ko si mu dala pošto, ti pa si odvrnila: »Ni za kaj, sinko.«
Razšla sta se in gledala si za njim kot za sinom, ko je odhajal, in trepetala si zanj, ker si vedela, da odhaja na nevarno pot, saj je bil tudi on eden tvojih sinov.
KLEMENCIC-MAJ	PODMORNICA
ilegalna grafična tehnika Podmornica je od septembra 1941 do junija 1942 delovala na Cesti na Brdo pri Ljubljani (nasproti opekarne), potem pa se je preselila^ v Kozarje in kasneje v Žirovnikov graben v Dolomitih, kjer so jo jeseni 1942 uničili Italijani. Natisnila je šest številk časopisa »Osvobodilna fronta«, žepno izdajo pesmi Mateja Bora, brošuro »Zakaj je propadla Jugoslavija«, veliko letakov, dokumentov in drugega ilegalnega gradiva.
IH fa piva a&eija
Videl sem, da te nekaj muči. Domov si prišel prej kot navadno, kosila se nisi dotaknil in me nisi vprašal, kako je bilo v šoli.
»Kaj ti je, ata?«
»Nič. Kaj naj bi bilo?«
Nisi me pogledal in zato sem vedel, da ne govoriš resnice, vstal sem in odšel v sobo. Vrata so bila stara, razpokana, in slišal sem, kako sta z mamo šepetala:
»Racija bo. Nekoga so ubili.«
»Koga?«
»Nekega izdajalca. Ne vem... Skrij...«
Mama je odšla z kuhinje in se kmalu vrnila. Potlej sta spet šepetala in ti si dejal:
»Moram iti.«
»Ne bodj neumen.«
»Moram. Tiskarna . ., brez materiala. Zaboj ... Zvečer bodo prišli ponj.«
»Grem jaz,« je dejala mama, »žensk ne pregleduj ejo.«
»Ne,« si ugovarjal, »pregledujejo moške in ženske.«
Umolknila sta. Potem sem slišali:
»Otrok morebiti ne,« si obotavljajoče dejal, kot bi se bal misli, ki si jo izrekel. »Doslej jih še n/isd. Otrok morebiti lahko . ..«
Mama se je tej zamisli odločno uprla, ti pa si se še vedno ukvarjal z njo: »Sel bi po pločniku, on pa po cesti. Ce bi odprli zaboj, bi se javil. Mene bi... ne njega ...«
Več nisem slišal. Zlezel sem skozi okno na Resedovo dvorišče. Povem ti, ata, da mi na bilo prav, ker sta me imela za otroka, saj sem bil vendar že fant, štirinajstletni fant^ in imel sem dekle, čeprav ona tega ni vedela. Njeni lasje so bili kakor žitno polje in njene oči so bile kakor sinje nebo. Vsaj tako se mi je zdelo. In kadar me je pogledala sem zardel in zamižal, da ne bi videl teh las in oči. Tihotapila je v Ljubljano »Poročevalce« in jaz sem jih — ko sta ti in mama mislila,
da se potepam — metal skozi odprta okna. Vidiš, zato mi ni bilo prav, ker sta me imela za otroka.
Pri sosedu sem si ziposodil cizo in se vrnil domov,
»Vse vem,« sem ti dejal, »slišal sem. Pojdiva.«
Spočetka si se obotavljal in mama je ugovarjala, jaz pa sem stal na pragu in mirno čakal, ker sem bi! prepričan, da bosta popustila, saj ni bilo drugega izhoda.
In šla sva.
Nisem ti še povedal, kako hudo sem se bal. Spočetka niti n«; sani sebi sem se zdel velik, močan in junaški; potlej pa, ko sem peljal tisti zaboj in srečaval italijanske patrulje, mi je srce padlo v hlače in bil sem neznansko majhen in nebogljen. Ko so m® na Tromostovju ustavili Italijani, sem videl, kako si prebledel, in mislil sem. da vedo, kaj vozim. Pa so me napodili čez most, češ kdo bi se z mulcem ukvarjal, in tedaj sem se zavedel, da sva uspela.
Mamo sva našla v kuhinji. Sedela je. in vedela sva, da se od trenutka, ko sva odšla, ni ničesar dotaknila in da jo je bilo strah, morda še huje kot naju. Ni vprašala, kako ■je bilo, saj je videla, da sva vesela.
Tisto zbirko Borovih pesmi, ki si mi jo puri nesel kot darilo, ker sem se pred Italijani dobro držal, pa sem podaril deklici z zlato-rjavimi lasmi in s sinjimi očmi, in takrat sem jo prvič prijel za roko in nisem zamižal, ko se mi je nasmehnila.
♦
Vojna v ocefi
Videti je bilo, kot da bi se vsa zemlja dvignila v oblaku, črnem in bobnečem, in Petem so začele padati grude in kosi opeke in ometa.
Vem, kako ti je bilo in tudi nam je bilo takisto. Stiskal ai Šarca in govoril:
»Ne boj se, fant. Se bojiš?«
»Bojim. In ti?«
»Tudi.«
Spet je zabobnelo; nekje je nekdo zasto-'tai in ti s; dejal: »Prokleto, vidiš, ne bo konec tega,« in nekdo je tekel v oblak prahu tn v velikih dlaneh je stiskal puško. Tudi midva sva tekla za njim, tekla in padala, in kadar sva padla, je tvoj šare vžgal.
Boj'je divjal že drugi dan. Prejšnji večer, ko sva si za hip oddahnila, si me vprašal:
»Sl že bil v bitkah?«
»Bil.«
»In sii ubijal?«
»Ne vem. Streljal sem, z drugimi...«
»Ne ubijam rad,« sl dejal.
Potlej pa, ko se je krvavi ples vnovič začel, ko so spet zarohneli topovi in minome-talci, zapokale puške in zaropotali mitraljezi, si streljal z zagrizeno odločnostjo; videl sem, kako si stiskal zobe in med rafali sem slišal, kako si sikal:
»Hudiči. Zahotelo se vam je naše krvi. Zdaj ližite svojo, prekleti.«
Mine in granate so dvigale zemljo in rušile zidove, njih drobci so ubijali ljudi. Spet sva tekla in se stiskala k tlom in streljala. Oglušujoči hrup bitke je pregnal najine sanje in pozabila sva nase, na strah pred smrtjo in tudi na tisto, kar bo prišlo, ko ss bo vojna končala.
Ko se je dim polegel In je orožje onemelo, sl ju zagledal. Stiskala sta sie k zidu,
ki ju je varoval pred kroglami, in je bilo videti, kert bi bila mrtva.
»Glej, otrok in ženska.«
Otrok se je dvignil in zavekal. Bil je drobcen fantek s starikavim obrazom in z drobnimi prestrašenimi očmi. Zenska ga je stisnila k sebi.
»Raj, hudiča, pa delata tukaj?«
»V hišo je treščilo. Zažgalo...«
Gledal si ju, dolgo si ju gledal, tn še potem, ko so ju tovariši odpeljali na varno, si zrl v zid, za katerim sta ležala, in molčal. Okorne zgarane roke so ti visele ob telesu kot dvoje grčavih polen; stal si negibno kot kip, potlej pa si se' sesedel in videlo se je, da sa utrujen, do skrajnosti izmučen. Cez čas si me vprašal:
»Si videl?«
»Kaj?«
»Nisi videl vojne v očeh, v očeh tehle dveh? Je nisi videl... vojne v očeh?«
Za zidom se je raztreščila mina. In še ena. Vojna je spet zarohnela. Zagrabil si Šarca in vžgal.
^DOilE KLEMENCIC-MAJ	ŽUŽEMBERK
Junija 1943 so Cankarjeva, Gubčeva, Sercerjeva in Tomšičeva brigada napadle utrjeno italijansko postojanko Žužemberk, v kateri je bilo nad 800 fašistov. Partizanski borci so v dveh dneh in dveh nočeh neprestanih bojev ubili več st» fašistov, zaplenili precej orožja, hrane, obleke in obutve ter uničili dva tanka.
^0RE KlEMENCIC-MAJ	KRAMARJEVA HIŠA NA JESENICI NAD CERKNEM
Zanstnj-^^^ '?0 Nemci zajeli na Poreznu precej partizanov, ki so v zadnji ofenzivi k> vid i Za svoiiml enotami. 97 so jih odpeljali na Jesenico nad Cerknem, v hišo, ki ‘ e ^ sliki, in jih potem ustrelili v okoliških gozdovih.
flo je &once v§Mo
Redki, snežnobel; oblaki in vetrič v vrhovih smrek...
In ti, tovariš Peter, med to praprotjo, z rokami, zvezanimi z žico, in z modrimi ugaslimi očmi, ki so zrle naravnost v sonce.
Zjutraj ši stal na tej jasi — med tovariši — in poslednjič zrl v dolino; na cesto, ki jo je pometel veter, in na potok, ki je žuborel tam daleč spodaj, in na hiše, ki so se stiskale v rebreh.
Sonce je vzhajalo. In ko je vzšlo, si padel.
Tedaj, ko si gledal smrti v oči in so za-prasketale puške, ko so padli prvi tovariši, si se spomnil, kako si si vedno želel, da bi — če bi že moral pasti — padel v boju, s puško v rokah, in ne takole, ko se nimaš s čim braniti in se braniš le s pogledom.
In tudi takrat, ko si onemogel obležal v grapi in so te Nemci zajeli, zvezali in pripeljali v vas, in ko si zadnjo noč prebedel s tovariši, nisi vedel, da bo konec tak, kot je bil, tako hiter in hiti ne tako strašen, kot «i se bal.
Stal si na jasi, sonce je vzhajalo, Švabi so kričali, ti pa si zrl v dolino in jih nisi slišal, in ko so dvignil puške, jih nisi videl.
Spet si bil otrok in fant in mož.
In nasmehnil si se, ko si se spomnil,- kako ste se igrali otroci: Hodil; ste na strm hrib za hišo, najraje zjutraj, ko 'je bila trava rosna in spolzka. Zmagal je tisti, kd je prišel na vrh, ne da bi padel. Kdor je padel, je 'moral obležati, kajti takšna so bila pravila igre.
Nekoč si padel tik pod vrhom in nisi srn*!
vstati, obležal si, čeprav bi tako rad prišel na vrh in zmagal.
Čeprav bi tako rad prišel na vrh ...
Vetrič se je poigraval v krošnjah smrek in prinašal s seboj zamolklo grmenje boja, ki je divjal za hribi onkraj doline.
Tovariš, ki je stal ob tebi, je klonil in to te je zdramilo. Iskal si bodrilnih besed, pa jih nisi našel. Rad bi mu stisnil roko, pa nisi mogel. In. tako si le šepetal:
»Slišiš?«
Pogledal te je, prisluhnil in se zravnal.
»Slišim.«
Vedel si, da je boj, ki ga bijejo tam onkraj doline, poslednji, in da bo potlej svoboda.
Ljudje bodo odložLi orožje in se vrnili domov.
Tvoja hčerka pa bo zaman spraševala, kdaj se bo vrnil ata. Tvoja žena bo zaman čakala, da boš prišel In jo objel, in' da bi bilo tako kot nekoč — ne, da bi bila lepše.
Zaprasketale so puške in ti, tovariš Peter, si po ge dal smrti v oči. Nisi slišal strelov — slišal si oddaljeno grmenje poslednje bitke, nisi videl Nemcev — sidel si hčerko in ženo in tovariše, ki se vranjo, in sebe, kako ležiš tik pod vrhom, ležiš in ne smeš naprej, ne moreš na vrh, kajti takšna so pravila igro.
,/. F.
»ZAKAJ NAM
VAJENCI O SOLI IN VZGOJITELJIH
Prepustimo tokrat besedo mladini, učencem vajenskih in industrijskih šol. Dvainšestdeset se jih je pred nedavnim zbralo v Bohinju, da bi si med lO-dnevnim skupnim bivanjem in učeijjem pridobili osnovno znanje in napotke za delo v mladinski organizaciji na strokovnih šolah. Kljub mnogim razpravam, kritikam in zahtevam mladinske organizacije, da je treba delavskemu naraščaju posvečati več skrbi — o tem je razpravljal tudi zadnji plenum CK LMS — je vajenska mladina še vedno najbolj zapostavljena in jo mnogokje še vedno izkoriščajo.
Pravijo, da je treba slišati obe strani in šele potem sklepati oziroma presojati, kdo ima prav in kdo ne. Naj torej tokrat mladina pove, kaj se ji zdi prav in kaj ne in česa si želi. Prisluhnimo njenim težavam in jo poskušajmo razumeti.
Trgovska vajenka iz Celja Ivica Gorjupova je v nalogi takole opisala odnose med mojstri, pomočniki in vajenci:
NE ZAUPATE?«
Pouk je. Predmet:	blago-
znanstvo ali, kakor pravijo nekateri, tehnologija. Zadnji mesec šole, zadnje ure teorije ... Predavatelj govori o mariniranju rib, kakšne začimbe so potrebne za skuše, kakšne za sardine. Šolski zvonec. Konec ure.
•— Zopet sem zvedela nekaj, kar mi bo koristilo pri poklicu, da bom znala stranki svetovati, kaj naj kupi, ji pojasnjevati...
Popoldansko praktično delo. Postaven starejši mož js stopil pred vitrino s konservami, jih ogledoval, drsel s pogledom po sorazmerno visokih cenah in odkimaval. Prihitela je prodajalka — pomočnica.
-Želite, prosim?-«
-Kako pa so konservirane tele ribe, s kakšnimi začimbami?«
Dolg molk in smeh iz zadrege ... Ogovorjena je pogledala pomočnico pri hladilniku, da bi ji pomagala odgovoriti.
Pristopila sem, pojasnila kupcu, kako so skuše pripravljene in kupil je dve konservi.
Prodajalna se izprazni. -Slišiš,« se oglasi prodajalka, ki sem jo malo prej spravila iz zadrege, le kako pa si upaš vmešavati v pogovor med mano in stranko, ki jo strežem?«
Takega očitka resnično nisem pričakovala od nje. Osuplo sem jo pogledala in sklenila, da se ne bom nikoli več vmešavala v razgovor, pa čeprav bi bilo potrebno in umestno. Kakor takrat.
Odšla sem v hladilnik, da se znebim rdečice, kar zaslišim na drugem koncu mastno kletev. S kratkim, godrnjajočim -mo, no« sem hotela sodelavca opozoriti, da naj govori dostojneje. Pa se nisem še dobro za-^ vedla, ko sem že neprostovoljno stala sredi dvorišča...
Naslednjega dne sem brala na oglasni deski, da je sklican sestanek delavskega sveta v
glavnem zaradi skupinskega izleta v Trst.
Vrsta razglednic, ki so mi jih poslali znanci iz Trsta, je zaplesala pred menoj ... Tako neizmerno sem ga želela videti...
. .in zaradi predrznosti, ki jo kaže v zadnjem času, ne sme z nami v Trst...«
-Kdo?« sem vprašala zvedavo, vame pa je butnil, treščil z jasnega hreščeči: -Ti!«
Z dlanmi sem si podprla glavo, vprašujoče zrla v vesele obraze okoli sebe, v meni pa je kljuvalo:
-Saj nisem hotela nič slabega. Obema sem skušala samo dobrohotno svetovati in nič več! Zakaj me ne razumejo?«
Vendar jim odpuščam. Prenaglili so se, morda niso poučeni, morda je vajenska doba že tako daleč za njimi, da se ne morejo več vživeti v moj položaj ... morda ...
Ko bom stopila v njihove vrste, jim bom to povedala, jih poučila in upam. da me bodo vsaj takrat razumeli.
Tiha želja, naj vendar starejši ravnajo z vajenci kot z ljudmi, ki znajo že sami samostojno misliti, ocenjevati in presojati se kaže ob vsakem koraku. Ponižanja, zastraševanja in krivice, do tistih, ki so se drznili povedati svoje ali upreti nepravilnostim, puščajo v značaju mladega človeka hude posledice in je res vprašanje, ali se bo še kdaj oglasil, če je bil zaradi »predrznosti« kaznovan.
Taki odnosi nasprotujejo težnjam mladih, ki si žele že v šoli pridobiti čimveč znanja in se čimbolj usposobiti za to, da bodo kasneje uspešno sodelovali v delavskem samoupravljanju. In mladina se tega zaveda. V Bohinju se mnogi vajenci pritožujejo,- češ da jih niti šola niti podjetja ne pripravljajo na poklic in hkrati usposabljajo za upravljanje.
»V šoli in delavnici se vse premalo pripravljamo na to, da bomo kot proizvajalci znali tudi upravljati. Tudi v strokovne šole bi kazalo uvesti predmet delavsko samoupravljanje. S tem pa naj bi nas ne seznanjali samo teoretično, ampak tudi praktično; dovoliti bi nam morali, da bi vsaj kdaj pa kdaj obiskovali seje delavskega sveta in upravnega odbora. Morda bi kazalo kot poskusno obliko praktičnega upravljanja ustanoviti v šolskih delavnicah odbore, v katerih bi bili sami vajenci. Ti odbori naj bi kot samoupravna telesa skrbeli za življenje in gospodarjenje v delavnici.«
Tako in podobno predlagajo mnogi vajenci. Le malokdo je zadovoljen z dosedanjimi predavanji iz ustave in zakonodaje, ki jih poslušajo v tretjem letniku.
Na nekaterih šolah je mladinska organizacija že sama poskušala uvesti nov način družbeno - ekonomske vzgoje, marsikje pa je naletela na gluha ušesa, češ: »Kaj se. boste vtikali v stvari, ki še niso za vas in jih ne bi razumeli. Najprej se naučite delati!« Po našem mnenju pa bi delavskih svetov prav nič ne motilo, če bi sejam kdaj pa kdaj prisostvovali tudi vajenci in če bi se z njimi pomenili o učenju in vzgoji v delavnicah.
Vajenci imajo še marsikaj pripomniti na račun strokovnega izobraževanja in vsklajeva-nja teoretičnega in praktičnega pouka. To vprašanje je zelo pereče v privatnem sektorju pa tudi v nekaterih družbenih . obratih, kjer posamezni mojstri smatrajo vajenca kot pomožno delovno silo in ne kot učenca, ki ga morajo vsestransko usposobiti za poklic. Neki mizarski vajenec je dejal takole: -V šoli se učimo marsičesa, v delavnici pa tega nikdar praktično ne poizkusimo. Jaz, na primer delam vedno in
0 Rimmvi Zl UPODABLJAJOČO UMETNOST
ŠE POGLED
Študijski ateljeji na Akademiji za upodabljajočo umetnost so prazni. Čakajo na novo šolsko letp, ko se bodo nekateri, ki so pred kratkim zapustili te prostore,'spet vrnili, ko bodo prišli novi... Nekaj jih je odšlo za zmeraj. Ti že nosijo v sebi znanje, ki jim ga je dala šola, nosijo voljo do dela, ustvarjanja in iskanja. Pred njimi je življenje, so odločitve, je vprašanje: kam? Morda v pedagoški ali svobodni poklic, morda kam, drugam. Področij, na katerih se absolventi likovne akademije lahko uveljavljajo, je precej. Z njihovim delom, edinole z njihovim delom lahko pokaže akademija kot vzgojna ustanova svoj uspeh. In pokazala ga je, saj nam je dala novo generacijo slikarjev, kiparjev in grafikov. Toda njena naloga ni samo ta, da vzgaja profesionalne umetnike.
Zanimalo nas je, kam pravzaprav odhajajo ti mladi ljudje po svojem končanem študiju. In dobili smo tele podatke:
Do letošnjega leta je diplomiralo na tej visoki šoli okrog 150 slušateljev. Največ od njih — okrog 70% — se jih je zaposlilo na sredn’'h šolah kot profesorji risanja, okoli 30% pa se je odločilo za razne druge poklice. Namestili so se kot inscenatorji v gledališčih, kot ilustratorji pri raznih časopisih, v tiskarnah ali pa so se odločili za svobodni poklic kot profesionalni slikarji, kiparji, grafiki in ilustratorji.
Največ absolventov gre torej 'v profesorski poklic, saj je vzgoja učnega kadra ena izmed glavnih nalog te umetniške ustanove. Ves čas po vojni je bilo na srednji!', šolah veliko pomanjkanje predavateljev risanja, predvsem na šolah oddaljenejših krajih in izven pečjih industrijskih središč. V
zadnjih letih se je stanje že precej izboljšalo, vendar še vedno hišo zasedena vsa mesta s strokovno dovolj izobraženimi predavatelji.
Do letošnjega leta je bilo v Sloveniji 50 popolnih gimnazij z 71 predavateljskimi mesti. Dve mesti sta ostali nezasedeni, drugih 69 tnest pa so zasedli: absolventi akademije za upodabljajočo umetnost 55 mest, absolventi višje pedagoške šole 5 mest, ostalih 9 mest pa absolventi šole za umetno obrt in predavatelji brez strokovne izobrazbe. Poleg tega je bilo v Sloveniji še 165 nižjih gimnazij, kjer je bilo komaj 42 mest zasedenih, in še to le z 12 absolventi likovne akademije, 16 iz višje pedagoške šole, 9 iz šole za umetno obrt, 5 mest pa s predavatelji brez strokovne izobrazbe, medtem ko je ostalo 123 mest nezasedenih. Akademija z- upodabljajočo umetnost bo morala torej še vedno dajati iz svojih oddelkov ljudi, ki bodo zasedli prazna oziroma izpraznjena mesta.
Pojavlja pa se nov problem. Gre za odnos med akademijo in šolo za umetno obrt v Ljubljani. V zadnjih letih se absolventi te šole vedno pogosteje priglašajo k sprejemnim izpitom na akademijo za upodabljajočo umetnost. Sole za umetno obrt pa nismo ustanovili zato, da bi vzgajala ljudi za umetniške poklice in predavatelje risanja na srednjih šolah, da bi bila nekakšna pripravljalnica za študij na akademiji, temveč mora vzgajati strokovnjake, ki se bodo vključevali v 'ndustrijsko pro-
isto, samo kadar misli mojster, da bo prišel kontrolor, oprav-* Ijam tako delo, kot ga predvideva učni načrt.« Tako se dogaja tudi z mnogimi drugimi vajenci. Zato ni čudno, da si žele, da bi prišli v njihova podjetja večkrat »tajni kontrolorji« in pogledali, kako se vajenci usposabljajo za svoj poklic. O tem si namreč ne upajo govoriti z mojstri, ker se boje neljubih posledic. Razne organizacije pa se malokdaj zavzamejo za to, da bi vajence zaščitile pred samovoljo mojstrov.
Ze nekaj dni skupnega življenja ,nekaj razgovorov s temi mladimi ljudmi, ki so polni optimizma in volje do dela in izobraževanja, odkrije nešteto vprašanj, premnoge nezakonitosti in slabosti naše tako pogosto poudarjene, a cesto premajhne skrbi za človeka. Delavski sveti in sindikalne pod-družnice v podjetjih bi z večjim razumevanjem in skrbjo za vajence lahko prihranile mladim ljudem mnoga razočaranja, pomagale premostiti manjše ali večje prepade med starim in mladim svetom, predvsem pa dosegle, da bi se vajenci med učno dobo res vsestransko pripravili na življenje.	Tilka Blaha
Tako poteka delo v kiparskem letniku na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani
NA VZDOL
Na prve>m jugoslovanskem festivalu amaterskih orkestrov, ki je trajal od 13. do 19. julija, je tekmovalo 16 instrumentalnih ansamblov — godb na pihala ter simfoničnih in zabavnih orkestrov. Med petimi godbami na pihala je zmagal dolgoletni jugoslovanski favorit — godba trboveljske Svobode—Center (na sliki), ki si je vse dosedanje lovorike priborila pod taktirko tovariša Toneta Hudarina. Ltrugo mesto je zasedla reška godba »Trsat«, tretje pa godba prostovoljne gasilske čete iz Skoplja. Prvo mesto Pa je zasedel tudi zabavni orkester trboveljske Svobode— Center, ki ga vodj prof. Miha Gunzek. Uspeh je tem večji, ker je ta orkester nastal šele jeseni. — V festivalnih dneh so prisotni glasbeni strokovnjaki razpravljali o raznih vprašanjih amaterskega umetniškega dela, tako o vprašanjih orkestrov in pevskih zborov, kakor tudi zanje primernih glasbenih deiih. Poudarili so, da je v programih amaterskih glasbenih skupin zelo malo sodobnih glasbenih del. Razpravljajoči so opozorili tudi na to, da bi morala imeti učiteljišča pomembnejšo vlogo pri glasbeni vzgoji in predlagali, naj bi organizirali več tečajev za vodstvo amaterskih glasbenih ansamblov ter nastavili referente za glasbeno kulturo pri okrajnih svetih za prosveto in kulturo. Med referenti je bil tudi naš znani komponist in zborovodja Radovan Gobec, ki je predaval o zborovskem amaterstvu kot važnem družbeno-poiitič-nem činitelju.
Puljski festival
Pred kratkim se je začel s? Puli V. festival jugoslovanskega filma. Udeležili so se ga številni domači in tuji filmski delavci in kritiki, novinarji in veliko število gledalcev. V dvanajstih dneh si bodo ogledali vrsto filmov, med njimi nekaj takih, ki smo jih v Sloveniji že viddli, in druge, ki pridejo v kratkem v naša kinematografe. Triglav film bo na festivalu prikazal samo »Dobro morje«, drugo slovensko filmsko podjetje, Viba, pa je za festival pripravilo »Ka-lo«, ki je na domačih internih predstavah doživela kar lep sprejem.
Film o Murinu Držiču
Filmsko podjetje Zagreb film bo za 450-letnico rojstva Marina Držiča, velikega dubrovniškega komediografa renesančne dobe, posnelo v Dubrovniku dokumentarni film. Scenarij za ta film je napisal Zdravko Velimi-rovič ki ga bo tudi režiral.
»Univerza danes«
V Dubrovniku se je začel sedmi mednarodni seminar »Univerza danes«, ki mu prisostvujejo univerzitetni profesorji in študentje 15 držav. Letos obravnavajo vsklajanje univerzitetnega pouka z nenehnim razvojem znanosti in tehnike in vlogo univerze v splošnem izobraževanju študentov. Vsa ta vprašanja so aktualna na vseh univerzah na svetu, zato je tudi zanimanje za seminar izredno veliko. Dosedanjih seminarjev se je udeležilo nekaj sto študentov in profesorjev iz raznih držav.
izvodnjo; le v izjemnih primerih naj bi absolventi te šole nadaljevali študij na akademiji. Resno vprašanje pa nastaja, kam naj bi'ti absolventi šli, če bi se želeli v svojem delu izpopolniti.
Pri mladih slikarjih in kiparjih, ki pridejo iz akademije za upodabljajočo umetnost, pogrešamo pravega razumevanja za dela, ki niso izrazito umetniška, to je za izdelovanje raznih knjižnic oprem, tekstilnih vzorcev, plakatov itd. Zdi se, da to delo podcenjujejo, čeprav bi prav oni lahko mnogo prispevali pri umetniških izvedbah zgoraj naštetih del. Razumevanje za takšna dela pa bi se verjetno -"^večalo, če bi na akademiji odprli neka' novih specialnih šol. Na Akademiji obstajajo oddelki za slikarstvo, grafiko, kiparstvo in restavraterstvo. Novi oddelki bi morali zajeti razne panoge s področja umetne obrti, tako na primer industrijsko grafiko, dekorativno slikarstvo in kiparstvo, tekstilno industrijo, notranjo opremo, ilustracijo, knjižno opremo, keramiko, filmsko in gledališko inscenacijo itd. Tako so urejene tudi mnoge akademije izven naših meja, takšne specialne šole bi v neki meri nadomeščale tudi akademijo za uporabno umetnost, ki je v Ljubljani nimamo. V njih bi lahko nadaljevali študij tudi absolventi šole za umetno obrt, če bi se hoteli v simjem delu še izpopolniti, vrzel pa, ki je nastala med akademijo za upodabljajočo umetnost in šolo za umetno obrt, bi bila s tem zamašena.
M. J.
Ženam se odpirajo nove perspektive
Številke osupljajo: v naših družbenih ustanovah, kakor so bolnišnice, internati, šolske tn obratne kuhinje itd., je od ljudi, ki se ukvarjajo z gospodinjstvom, okrog 90% nekvalificiranih. 2e samo to dokazuje nujnost, da uredimo ne le sistem splošnega gospodinjskega šolanja, temveč tudi strokovno gospodinjsko šolanje in tako zagotovimo skupnim gospodinjskim obratom kvalificirano delovno silo, ki bo znala smotrno gospodariti z družbenimi sredstvi in se bo pri delu ravnala po sodobnih načelih, o biološki i* kalorični vrednosti prehrane, o vzdrževanju in negi stanovanjskih prostorov, o higieni itd. Z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti in s prenosom mnogih gospodinjskih opravil, kakor na primer pranja, krpanja in del-negi pripravljanja hrane, na uslužnostne obrate, se seveda potrebe po strokovno usposobljeni delovni sili in zahteve glede strokovnosti posebno povečujejo.
K sreči se bo že z novim šolskim letom gospodinjsko strokovno izobraževanje precej izpopolnilo. Doslej so za tovrstno vzgojo skrbele le enoletne kme-tijsko-gospodinjske šole, ki pa niso mogle dajati dovolj gospodinjskega znanja, ker je bilo gojenke težko v enem samem šolskem letu strokovno usposobiti v kmetijstvu in gospodinjstvu. Dekleta tudi niso dobile ustrezne kvalifikacije, če niso po zaključku te šole obiskovale še raznih krajših tečajev, ki jih je organiziralo gostinstvo. Po novem bodo enoletne kmetijsko-g ^podinjske šole ukinjene, namesto njih pa bodo ustanovljene dveletne splošne kmetijske šole in triletne gospodinjske šole. V slednjih bo šolanje vseskozi tesno povezano s praktičnim poukom. Učenke se bodo pet mesecev teoretično izobraževale, šest mesecev pa prakticirale v raznih družbenih obratih, na primer v bolnišnicah, internatih, obratnih kuhinjah itd. V vseh večjih obratih bo eno delovno mesto stalno zasedala praktikantka. Ves ta čas jih bodo ustanove oziroma podjetja plačevala po dogovoru ali tako, kakor se plačuje vajence.
Učenke se bodo prvo leto učile kuhanja in gospodinjenja, drugo leto se bodo delno specializirale, zadnje leto pa .a bodo izključno pripravljale bodisi za domske kuharice bodisi za družbene gospodinje, za dietične kuharic^, za družinske skrbnice ali perice. 2e naziv domska kuharica pove, kakšno delo bodo opravljale tiste, ki se odločijo za ta poklic. Družbene gospodinje bodo skrbele za vzdrževanje vsega inventarja v skupnih gopodinj-stvih in za čiščenje prostorov, dietne kuharice se bodo zaposlile po bolnišnicah, okrevališčih in dietičnih oddelkih v obratih družbene prehrane, medtem ko bodo družinske skrbnice, ki jih bodo zaposlovale bodisi stanovanjske skupnosti bodisi občine, po potrebi nadomestovale mater ali gospodinjo družini.
Po novem splošnem zakonu o šolstvu pa bo možno ustanavljati še šole za dokvalifikacijo gospodinjskega kadra. Nekvalificirano osebje po internatih in drugih družbenih ustanovah, ki se že dalj časa ukvarja z gospodinjskimi deli, se bo v tečajih pripravilo za izpit, po katerem
bo dobilo isto kvalifikacijo, kot jo bodo dajale triletne gospodinjske šole.
Tako bodo torej naši gospodinjski obrati razmeroma hitro dobili kvalificirano delovno silo, ki bo znala upravljati z družbenimi sredstvi in smotrno gospodariti. Mimo tega pa bo gospodinjski oddelek Ekonomske srednje šole v Kopru še naprej vzgajal vodilni gospodinjski kader — gospodinjske tehnice, ki bodo nadzorovale in vodile celotno gospodinjsko ekonomiko v družbenih obratih.
RAZRAST SPLOŠNEGA GOSPODINJSKEGA IZOBRAŽEVANJA
Kljub temu, da se je splošno gospodinjsko izobraževanje po vojni zelo razvilo in da je bilo pri nas samo od 1953. leta dalje, ko je bil ustanovljen Centralni zavod za napredek gospodinjstva in kasneje občinski zavodi za pospeševanje gospodinjstva in gospodinjski centri, skupno 2781 raznih gospodinjskih tečajev, ki jih je obiskovalo okoli 60.000 deklet in žena, kažejo analize prehrane, delovne navade v gospodinjstvu, premajhno gospodarnost z denarjem, ki je odmerjen za gospodinjstvo, da je splošna gospodinjska izobraz-
ba že sila pomanjkljiva in da jo je treba izpopolniti.
Doslej se je mladina na 106 osemletkah in nižjih gimnazijah redno učila gospodinjstva. Po novem pa bo gospodinjski pouk uveden v vse osnovne šole od prvega do osmega razreda. V prvih razredih se bodo učenci seznanjali z gospodinjstvom pri prirodoslovju,'v četrtem in petem razredu bo gospodinjstvo vključeno v tehnični pouk, medtem ko bo v šestem, sedmem in osmem letu samostojen predmet. Po normativih za gradnjo novih šol so predvidene posebne učilnice za gospodinjski pouk. Centralni zavod za napredek gospodinjstva pa je že izdelal tudi načrt za njihovo opremo. Seveda povsod ne bodo gradili novih šol. Zato pa bo treba šolske prostore tako preurediti, da bo moč organizirati praktični gospodinjski pouk. To pa je v veliki meri odvisno od razumevanja občinskih ljudskih odborov in od tega, ali bodo družbene organizacije, okrajni zavodi za pospeševanje gospodinjstva, občinski gospodinjski centri in končno tudi zavodi za socialno zavarovanje stvar (med splošno gospodinjsko izobraževanje sodi tudi seznanjanje z osebno higieno in s pravilno prehrano) podprli in
utemeljili nujnost, da se gospodinjskemu šolanju ustvarijo ustrezni delovni pogoji. Vsi td pa bodo morali tudi skrbeti, da bo učni načrt prilagojen življenjskim potrebam in zmogljivosti otrok in da bo šola skušala odstranjevati slabe prehranske navade in pomanjkljivosti, ki se kažejo v gospodinjstvih šolskega okoliša.
In učni kadri? Višja gospodinjska šola v Grobljah usposablja učno osebje za predmetni pouk v višjih razredih osnovne šole, za strokovne šole in za seminarje, v katerih se obiskovalke specializirajo za pospeševalno gospodinjsko službo. Razen tega se osnovnošolske učiteljice, ki poučujejo gospodinjstvo, strokovno usposabljajo v republiških in okrajnih seminarjih in si tako dopolnjujejo pomanjkljivo šolsko izobrazbo. Gospodinjski pouk pa je od šolskega leta 1954/55 uveden tudi na učiteljišča. Resda ta predmet ni obvezen, kdor pa se prijavi zanj, ga mora redno obiskovati. Tako torej tudi glede pedagoškega kadra za gospodinjski pouk ne bomo v zagati.
Če bodo vsi ti načrti uresničeni, se bosta splošna in strokovna gospodinjska izobrazba že v nekaj letih precej Izpopolnili.
Movcz golenja
Slikar GOJMIR ANTON KOS se je rodil 24. januarja 1896 v Gorici. Slikarstvo je študiral na umetniški akademiji na Dunaju. Do 1945. leta je poučeval na raznih srednjih šolah, nato pa je postal redni profesor na Akademiji upodabljajoče umetnosti v Ljubljani. Mnogo je razstavljal doma in v inozemstvu.
Gojmir Anton Kos: Tihožitje z rdečima vazama (olje, 1957)
Sam pravi o. svojem delu tole: Kadar delam, slikovno komponiram, to je, razporejam barvne mase, da vzpostavim v sliki nekakšno barvno ravnovesje. Včasih pa, če se mi zdi potrebno, to ravnovesje s kontrasti podrem.«
Eno izmed zadnjih del iz slikarjevega ateljeja je »Tihožitje z rdečima vazama«. Poudarek slike ni na vsebini. Umetnik je iskah barvne odnose. Na svetlem ozadju je več posod, nekaj steklenic, predvsem pa dve vazi, ki dajeta sliki glavni poudarek.
To sta dve rdeči barvi, ena je hladno rožnata, druga pa toplo rdeča. S temi barvnimi kontrasti je slikar dosegel učinek, ki ga je iskal ter ga še podkrepil s svetlo rumenozeleno barvo prta. Da pa prideta "cisti rdeči barvi še bolj do izraza, da še bolj zažarita, je zataknil v eno izmed vaz umazano rjav list platane.
Zadnje leto dela predvsem na veliki kompoziciji za Ljudsko skupščino, ki bo predstavljala pokrajino in zgodovinski prerez Slovenskega Primorja.
Sindikat predlaga, naj delavski svet...
O metodi dela sindikalne organizacije v podjetju »Gradis«
Večkrat iSHžimo, da so sindi-cnganizacije neipoonemb-n,e. Nekateri poudarjajo, naj 1® ^2Sajajo delavce, skrbe za V.u-V11®® in prosvetno delo itd.
se je ponekod njihovo delo osredotočilo le na prirejanje zletov, na organizacijo oddiha 'h podobno. Vendar je tako hinenje popolnoma zmotno. Sin-dikailne organizacije se morajo ^nehno boriti za vse, ka,r krepi socialistično graditev, hkrati pa st morajp bojevati proti vsemu, hromi socialistični razvoj, uresničitev tega pa je potrebna dobra metoda dela in seveda tudi dobri kadri.
O dobri metodi dela molokdaj raispiravljamo v sindikalnih or-Saniizacijah. Nedvomno ima dobro metodo medsindikalni odbor podjetja »Gradis«. Točke dnevnega reda tega isindikalne-Sa odbora so prilagojene proble-rhom podjetja .Na sejah spreje-^rsjo priporočila delavskemu svetu, hkrati pa sproti spremi j a-1° izvajanje sklepov delavskega sveta. Oglejmo si nekaj pri-ttienov.
© Na seji sindikalnega odbo-ra v februarju je direktor Podjetja razpravljal o delitvi Ustvarjenega dobička. Povedal ic. da so od 320 milijonov pora-bili že 120 milijonov, ostalo pa
^ov koprodukcijski film
Italijanski filmski producent Carlo Pont! se je načelno sporazumel z »Avala« 'filmom v Beogradu glede skupnega snemanja filma »Taras Bulba« po istoimenskem Gogoljevem roma-nu. Film bodo predvidoma začeli snemati v začetku prihod-PJega leta.
je še 200 milijonov, ki jih bo treba pametno razdeliti. In sindikat je to pot (na direktorjev predlog) razpravljal o delitvi sredstev.
® Na isti seji so ugotovili, da delavci stalno jadikujejo, da slabo zaslužijo in da bi bil že skrajni čas, da bi delo, kolikor je mogoče, akordirali. Zato mora tudi sindikalna organizacija pomagati, da bi to pobudo čim-prej uresničili. Meseca aprila pa je upravni odbor podjetja sklenil, da sc vsa večja dela akordirajo.
© V posameznih sindikalnih organizacijah na gradbiščih (vsako gradbišče ima namreč sindikalno organizacijo, predsedniki organizacij pa so člani medsindikalnega odbora) pa so tudi večkrat razpravljali o nagrajevanju dela po učinku. Tako
so v Mariboru predlagali vodstvu podjetja, naj norme postavi na realno osnovo, naj uvede, čimveč dela po normi, kajti delavci sami zahtevajo, naj se delo normira ter r-rj tako tudi nadzorujejo delo.
© Ko so se lani lotili reorganizacije podjetja, je tudi sindikalni odbor dal koristne predloge.
® Medsindikalni odbor je tudi predlagal delavskemu svetu, naj začne takoj delati »komisija za pregled menz in določitev enotnega plačila hrane«.
^ Ta odbor je dal pobudo za gradnjo počitniškega doma na Pohorju.
Torej sindikalna orgamžarija se v tem kolektivu ne ukvarja le z organizacijo izletov.. Skoraj vsak problem, ki pride pred delavski svet, proučijo najprej
ALI NI DRUGE REŠITVE?
zadnji seji predsed-tva republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev je eden izmed članov iz Maribora poročal o stanju in problemih posestev v njihovem okraju in med drugim omenil, da delavci' nekega posestva v Slovenskih goricah že dva meseca niso dobili plače, tako da so si celo živila, na primer
morali kupovati »-na kredit«, dokler so jim v pekarni šli na roko.
Ko so ši pobliže ogledali stvar, so ugotovili, da je si-cer posestvo lani delalo s Poslovno izgubo, ker zem-ija še ni arondirana, ker Ki najprej predstavnikom občine razložilo svojih te-Kriva pa je tudi sindikalna organizacija, ki ni obvestila pristojnih sindikalnih organov, da bi jim Pomagali iz težav. Kaže, da bo treba od besed preiti. cimprej k resnični povezavi podjetij s komunami, s nmer bomo odpravili take ln Podobne slabosti.
fm.
Naše sožalje
Najprej kratka vest, potlej pa obširnejše poročilo v dnevnem časopisju o nesreči pri gradnji hidrocentrale Kokin Brod, pri Prijepolju nas je vse hudo pretresla. 23 delavcev se je zadušilo, štiriindvajseti je pozneje umrl v bolnišnici,
V soboto popoldne ob 13. urj je v enem izmed predorov eksplodiralo razstrelivo. Rove je zasuto in zaprlo izhod 42 delavcem. Ker je eksplozija uničila prezračevalne naprave, so se začeli v rovih razširjati strupeni plini. Delavci podjetja in delavci sosednjih podjetij so takoj prihiteli k rovu in poizkušali rešiti ponesrečene tovariše. Toda zaradi plinov je bilo sprva reševanje nemogoče, marsikdo je omagal in morali so ga odnesti na svež zrak. Pozneje, ko so posebne reševalne skupine s primernimi napravami vendarle prišle do mesta nesreče, so imele pred seboj žalostno sliko. 23 delavcev je zadušil plin, 12 delavcev je bilo zastrupljenih s plinom. Poškodovane delavce so prepeljali v bolnišnico v Titovo Užice. Toda v nedeljo je v bolnišnici umrl delavec Haso Me-movlč.
Pri reševanju so sodelovale reševalne skupine iz Gorazda, Kostolca in Lučana, sanitetne skupine iz Titovega Užlca, Prijepolja in Nove Varoši. Naši vojaki so dali 40 litrov krvi, da bi rešili življenja ponesrečenih delavcev. Vsi zdravniki bolnišnice iz Titovega Užioa so vso noč dežurali.
Ta vest o nesreči nas je vse hudo prizadela. V imenu slovenskih delavcev izrekamo sožalje svojcem ponesrečencev.
na seji sindikalnega odbora. Lahko rečemo, da je KP/o sklepov delaivskega sveta plod žive razprave na sejah sindikalnega odbora (ki jim vedno prisostvu jeta predsednika upravnega odbora in delavskega sveta ln direktor podjetja).
Tak način obravnavanja gospodarskih problemov je spodbudil vodilne uslužbence podjetja, da so se začeli udeleževati sej sindikalnega odbora. Vodilni uslužbenci zdaj večkrat predlagajo sindikalnemu odboru, o katerih vprašanjih naj razpravlja.
Ob taki metodi dela so sestanki pogostnejiši in zahtevajo večjo razgledanost od odbornikov. Stalno morajo biti na tekočem glede’ gospodarskega stanja podjetja. Brž ko izgube stik z življenjem kolektiva, njihovo delo ni več plodno.
In kako seznanjajo člani sindikalnega odbora s svojim delom tiste delavce, ki so razpršeni po gradbiščih širom po domovini? Delavski svet je začel izdajati »Gradisov vestnik«, v katerem lahko delavci preberejo marsikaj, o čemer so razpravljali na sejah sindikalnega odbora.
Naposled lahko rečemo, da j« sindikalna organizacija v Gradisu našla svoje mesto. Z nenehnim obravnavanjem naštetih gospodarskih vprašanj po svoje krope socialistične odnose.
B.
Ali naj
doslej,
Tema ni nova. Niti ne govorimo prvič o tem, ali je bolje, da zaslužke izplačujemo kot do sedaj, se pravi v začetku mese-
Kako gospodarijo? 1
V Mežiški dolini že nekaj tednov razpravljajo v združitvi občinskih ljudskih odborov Cma na Karoškem in Ravne. Predvsem se živahno pomenkujejo, kje bo novo središče te velike komune. Mežičani in Prevalljča-ni ter nekaj Črnjanov bi radi imeli sedež občine v Prevaljah, spet drugi v Ravnah itd. Medtem pa sta se oba občinska sindikalna sveta že sestala in na skupni seji razpravljajla o nekaterih organizacijskih vprašanjih. Kajti računati moramo, da je več kot tri četrtine prebivalcev Mežiške doline članov delovnih kolektivov in sindikalnih organizacij. Na prvi seji novega občinskega sindikalnega sveta so se odločili, da bodo obiskali nekatere gospodarske organizacije, med drugim tovarno pil v Prevaljah, »Kovino« Prevalje, papirnico in kmetijsko zadrugo. V teh delavskih kolektivih se bodo zanimali, kako je z zaključnimi računi, razdelitvijo sredstev, porastom proizvodnje, sprejemom delovne sile, doseganjem norm itd.
VELENJE
Te dni v Velenju urejajo ljudski park, razen tega pa sc začeli obnavljati kinodvorano. Preureditev kina bo stala milijon dinarjev, Ker pia tolikšnega bremena Svoboda Velenje bi zmogla sama, bodo člairi a-vili mnogo dela prosit ovc j.
>.u »....uk.i.uo organizacije, ki imajo dobro metodo dela, sodi prav gotovo tudi medsindikalni odbor podjetja »Gradis« v Ljubljani. Na sejah tega odbora pogosto razpravljajo o gospodarskih ^vprašanjih tega podjetja; lahko rečemo, da je večina sklepov delavskega sveta prav plod razprave tega odbora. »Gradis« sodeluje tudi pri gradnji nove avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, od koder je tudi gornji posnetek.
RAVNE
Pred kratkim so v Ravnah zaključili petdnevni seminar o družbenem upravljanju, ki se ga je udeležilo 28 delavcev iz raznih podjetij.
PREDLOGI IN MNENJA
izplačujemo plače kot ali dvakrat mesečno?
Letovanje naših železničarjev
® O TEBI, TVOJEM DELU, ® TVOJIH USPEHIH IN @ TE2AVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOST«
Ze več let organizira naš republiški odbor sindikata železničarjev letovanje v Rovinju, kjer je zraslo že pravcato mestece v gozdičku pri postaji. Skupno je 131 hišic, v katerih je nad 500 ležišč. Računajo, da bo tu po zelo ugodnih cenah letovalo nad 5000 železničarjev in njihovih svojcev.
Vse to je zasluga delavskega upravljanja na železnici, posebno pa Železniškega transportnega podjetja, kj kaže veliko razumevanja in vsestransko izdatno pomaga pri urejanju tega letovišča. Ne smemo pa pozabiti na široko iniciativo sindikalnih podružnic, ki so s prostovoljnim delom in s finančnimi sredstvi zelo pocenile in pospešile gradnjo hišic. Uredili so celo betonsko ploščo za plesišče, ki je vsak večer polna plesalcev, posebno še mladine iz samega Rovinja. Letoviščarje večkrat obiščejo in jim prirejajo koncerte prosvetna društva železničarjev iz raznih vozlišč Slovenije.
Da bi razbremenili letovišče v Rovinju in omogočili še več železničarjem letovanje, bo republiški odbor sindikata železničarjev uredili podobno letovišče tudi v Ankaranu pri Kopru. Ze prihodnje leto bo sprejelo prve goste.
Razen v Rovinju letujejo železničarji še v domovih Centralnega odbora v Lovranu, v
Malem Lošinju, Bolu na Braču, Prčnju pri Dubrovniku, ob Pre-spanskem jezeru, v Banji Ko-viijači, na Pohorju, v Piranu, na Kisovcu, na Gorjušah in drugih domovih. Predvidevajo, da bo v vseh teh domovih in letoviščih letoa preživelo dopust nad 8.000 slovenskih železničarjev in njihovih svojcev.
Avgust Batagelj
ca, ali pa naj jih izplačujemo dvakrat mesečno.
V Beogradu so mnenja različna. Nekateri predlagajo spremembo, drugi pa smatrajo, naj bi stvar pustili pri starem. V Srbiji so celo neuradno proučevali ta mnenja. Do kakih točnih rezultatov pa se niso dokopali. V industriji in rudarstvu izplačujejo že sedaj mnogim delavcem prejemke dvakrat mesečno. Prvič kot akontacijo, po obračunu pa dobe ostanek zaslužka. Delavci, ki so dobivali svoje zaslužke dvakrat mesečno, so bili s takim načinom izplačevanja, zadovoljni. Vendar pa so tudi drugi (v glavnem uslužbenci), ki prejemajo
ves znesek enkrat na mesec (običajno prvega) z dosedanjim načinom izplačevanja zadovoljni in ne predlagajo sprememb. Kaže torej, da so zadovoljni eni kot drugi in da ta mala anketa ni dala prednosti niti enemu niti drugemu načinu izplačevanja.
Tisti, ki so predlagali, naj bi ljudje prejemali zaslužek dvakrat mesečno, bi radi preprečili nepremišljene izdatke v začetku meseca. Tokrat so kavarne polne, polni so tudi zabavni prostori. Ce bi mesečne prejemke dobivali dvakrat na mesec — tako zatrjujejo — bi to koristilo družinskemu proračunu. Verjetno bi prejemke pravilneje in enakomerneje izko-
A VJ4II & J.
PRAVNI 4 NASVETI
V Rovinju
si železničarji postavili kar ceio naselje hišic.
so postale njihov počitniški dom.
DELAVSKA ENOTNOST -
klasno Rodika to v
sindikatov Slovenije. - izdaja it e p o n n •tki', »vei /.veze Pisk "TvT Za s,ovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavčar. -liam lasoPisnega podjetja •Slovenski poročevalec« v Ljub* klica 3~J^!ov oredništva Id uprave: Ljubljana, Čufarjeva
'skupnT Preda' 284-
Telefon uredništva 32-538, uprave uredništvo in upravo 32-031	- Račun pr1
- List iv.ha.la vsal* ne vrača«io. - Posamezna številka stane 'etrtipt« “ Naroentna v predplačilu Je mesečna 80 dinarjev na 240 ditnariev. polletna 460 dinarjev in celoletna t»ft0 din
L K 1 uredništvo m upravo četMcu hr®nllnlcl v Lj. 600-11/606-1-3-221,
•*-	j ROkOpiSOV *■ ^	•-'» A^	r>«».
INVALIDNINA
J. A., Trbovlje; Zaradi bolezni imate po odredbi invalidske komisije štiriurni delovnik. Poleg tega prejemate invalidnino, za kar ste bili razvrščeni v deveti pokojninski razred, čeprav ste kvalificiran delavec in imate 27 let in 7 mesecev priznane delovne dobe. Zaradi tega vam zavod za socialno zavarovanje ne daje toliko invalidnine, kolikor bi je morali prejemati, da bi skupaj z zaslužkom prejemali toliko, kot ste zaslužili pred boleznijo. — Odgovor: Niste povedali vsega, kar bi bilo potrebno za presojo, ali ste pravilno razvrščeni v pokojninski razred. Ce smatrate, da niste prav razvrščeni, potem vložite pritožbo, saj po tem, kar pišete, bi se moglo sklepati, da bi morebiti lahko prišel v poštev deveti ali celo osmi pokojninski razred. To pa je seveda le zgolj domneva na podlagi Vaših, za presojo razvrstitve dokaj nepopolnih podatkov. Pomanjkljivost Vašega pisma je tudi v tem, da nikjer ne omenjate, ali ste priznani za invalida II. ali III. skupine oziroma za koliko odstotkov je zmanjšana Vaša delovna sposobnost. Od tega je namreč odvisna tudi Vaša invalidnina. Ta pa se ne določa glede na potrebe, 'temveč po pokojninskem razredu oz. pokojninski osnovi, po stopnji invalidnosti ter po tem, ali je invalidnost posledica nesreče pri delu ali bolezni. Spričo tega ni nič nezakonitega, če priznani znesek invalidnine ne krije razlike, ki nastane v zaslužku zaradi skrajšane štiriume zaposlitve. Invalid III. skupine prejema polno invalidnino ne glede na morebitni zaslužek. Invalid II. skupine, ki se zaposli na ustreznem delovnem mestu, lahko dobi praviloma 50«/i> priznane invalidnine. Ce pa je vsota invalidnine in zaslužka manjša od prejšnjega delavčevega zaslužka, ki ga je prejemal za svoje delo pred invalidnostjo, se lahko invalidnina poveča, vendar seveda največ do polnega zneska.
K. J., Hoče: Ker ste postali za delo popolnoma nesposobni, ste upravičeni do invalidske pokojnine. Ta se določa glede starost in delovno dobo. Ce so Vaši podatki točni, potem bi Vam lahko pripadla invalidska pokojnina v višini 70 odstotkov pokojninske osnove. Na razvrstitev v pokojninski razred pa vpliva povprečna mesečna plača zadnjih treh let. Zavarovanec pa sme zahtevati, naj se za razvrstitev upošteva povprečni mesečni znesek plače, ki jo je zavarovanec dosegel v katerikoli neprekinjeni triletni zaposlitvi zadnjih 10 let. Torej je možnost, da se upošteva zaslužek, ki ste ga imeli, preden ste prvič zboleli.
RAZNO
K. Z., Ihan: Seveda je veljaven testament, ki ga zapustnik sklene pri odvetniku in ki ga potrdita dve priči. Le če je testament usten, morajo priče, ki so bile takrat navzoče, to pismeno izjaviti pri pristojnem okrajnem sodišču. Sorodnik, ki je zaradi sodelovanja z okupatorjem izgubil državljanske časti, ne bo mogel uveljaviti v delovni dobi obdobja od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945. Toda zdi se, da niste povedali vse kazni, ki mu je bila naložena zaradi sodelovanja z okupatorjem,; verjetno je dobil hkrati še kako zaporno kazen. Ta pa vpliva na zmanjšanje pokojninskega staža v smislu 51. člena zakona o pokojninskem zavarovanju.
T. B., Ljubljana: 2. novembra 1958 boste dovršili 5 let službe pri podjetju, ki Vam je za letos določilo 12 dni celotnega letnega dopusta. Ali Vam pripada po 2. novembru letos še nadaljnjih 6 dni letnega dopusta? — Odgovor: Sedaj imate pravico le do 12 dnevnega letnega dopusta. Dne 2. novembra 1958 pa .pridobite pravico do nadaljnjih 6 dni letnega dopusta v tem koledarskem letu in Vam jih podjetje mora dati. Podjetje ne sme delavca prikrajšati za pravico, da izkoristi letni dopust, ki mu gre, sicer bo po 393. členu zakona o de-
lovnih razmerjih kaznovano za prekršek z denarno kaznijo do 200 tisoč din. Mimo tega sme delavec po izčrpani delavsko-upravni pritožbeni poti zahtevati odškonino za prikrajšani dopust po sodni poti. — Ce morebitni pravilnik podjetja o delovnih razmerjih glede dodeljevanja dopusta določa drugače, tedaj ne velja pravilnik, ampak zakon.
»Planika« Kranj: Kako se delavcu upošteva pri upokojitvi delovna doba, ki jo je prebil do junija 1945 kot privatni obrtnik, odtlej pa je bil zaposlen v industrijskem podjetju? Zavod za socialno zavarovanje trdi, da za rešitev tega vprašanja še nima navodil. — Odgovor: Po zakonu o pokojninskem' zavarovanju se šteje bivšemu obgtaifcu od poklicnega dela pred 15. majem 1945 v pokojnino toliko časa, kolikor je bil po 15. maju 1945 v rednem delovnem razmerju, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. da je opravljal svojo obrt v Jugoslaviji, 2. da jo je opravljal v polnem delovnem času. Ce pa je delal vsaj polovico delovnega časa, se mu šteje ta čas polovično v redno delovno dobo, če mu je bila ta zaposlitev edini ali glavni poklic. Ce pa zaradi narave ali organizacije dela ni mogel redno delati po osem ur dnevno, tedaj je pogoj, da je bil dnevni govpreček delovnega časa enak polnemu rednemu delovnemu času. 3. Ce je b,'l po 15. maju 1945 najmanj 5 let v rednem delovnem razmerju in je delal poln redni delovni čas in 4. da spadajo vrsta in obseg obrti ter način dela med one primere, za katere bo zvezni izvršni svet priznal pravico do pokojnine. — Ce pa je zavarovanec po 15. maju 1945 15 let v delovnem razmerju in dela poln redni delovni čas, tedaj mu ob
gornjih pogojih šteje v pokojnino vse obrtno poklicno delo pred 15. majem 1945. — Po 15. maju 1945 se šteje v delovno dobo za pokojnino oni čas, ko je zavarovanec opravljal samostojen obrtni pokbe in je bil za starost zavarovan ali P° predpisih o socialnem zavarovanju ali po posebni, pogodbi v smislu 95. do 104. člena zakona o pokojninskem zavarovanju. — Omenjenih predpisov zvezni izvršni svet doslej še n, izdal. Trditev zavoda za socialno zavarovanje je torej pravilna. Ti predpisi bodo pa kmalu izšli.
B. K. Ljutomer: Sem 50 let star im od 1. 10. 1956 nezaposlen. Delovne dobe imam skupaj 27 let; 10 let sem bil rudarski kopač, 8 let jamski delovodja, na drugih delovnih mestih sem bil 6 let 3 mesece in aktivno sodeloval v NOB 2 leti 9 mesecev. Ali se lahko dam starostno upokojiti? — Odgovor: Zakon določa za podzemeljska dela v rudnikih, da se delovna doba povečava tako, da se pri računanju delovne dobe šteje za celo leto vsakih 8 mesecev dela in da se zmanjšaj© starost, ki je sicer potrebna, tako da se za vsaka dopolnjena 3 leta zaposlitve’ zniiža starostna meja za eno leto. Ce so vaše navedbe resnične in pravilne, imate z gornjima ugodnastima 33 iet vštev-ne dobe in se Vam prati normalno predpisani starosti Vaša dejanska starost 50 let zviša za (> let, tako da se šteje, kot da bi bili stari 58 let. Za polno starostno pokojnino je za moškega treba 35 let vštevne dobe in starost 55 let, za nepolno pokojnino z več kot 30 leti vštevne dobe pa starost 65 let. Za polno pokojnino Vam manjkata torej dve ieti delovne dobe, za nepolno pokojnino pa še devet let staroijitd.
„T0TRA“
tovarna trakov
ZGORNJA HRUŠICA PRI LJUBLJANI
PRAV VSEM BRALCEM ČESTITA k »DNEVU VSTAJE«!
riščali. Ta psihološki moment pa je brez osnove. Res, da nekateri ljudje več porabijo, če imajo več denarja. To bi opravičilo spremembo izplačevanja zaslužka.
Kaže, da ima dvakratno izplačevanje plač največ pristašev med delavci v trgovini in sploh med ljudmi, ki se ukvarjajo s preskrbo prebivalcev. Nihče ne more zanikati, da ni prvega v mesecu velikega navala v vseh trgovinah. V teh dneh je največ prometa — kakor se to da razbrati iz statistike o prometu — tako da delavci v trgovini skorajda omedlevajo. Vprašanje pa je — če ni to le linija manjšega odpora, — ali ne bi s tem dajali potuhe trgovini in bo ta potem prema-" lo skrbela za razširjanje ekonomske mreže?
Nekateri mislijo, da velik obisk v prodajalnah v začetku meseca vpliva na povišanja cen nekaterih artiklov. Težko bi o tem razpravljali, ker nimamo ustreznih podatkov. Zaenkrat se tudi ne moremo dokopati do takih podatkov. Najbrž dnevi izplačevanja lahko vplivajo le na cene na prostem trgu, morda tudi na cene v trgovini s sadjem in zelenjavo, toda nikakor ne na cene industrijskih proizvodov in velikega dela prehranskih predmetov., V vsakem primeru pa bi lahko dokaze trgovine in preskrbe zavrnili 2 neštetimi razlogi, ki jih imamo na razpolago. Tem vzrokom pa bi lahko dodali še enega, in sicer, da precejšen del zaposlenih delavcev v industriji in rudarstvu že prejema zaslužek dvakrat mesečno in se tako zmanjšuje naval na trgovino, kolikor obstoji. Čeprav lahko za takšno delitev glede na psihološki moment in družinski proračun najdemo opravičilo, vendar se človek za tako delitev težko odloči, če ima pred očmi zamotanost obračunavanja in izplačevanja zaslužkov. Upravičena je torej bojazen, da bi si v tem primeru več škodili kot koristili. To kar bi lahko dobili na eni strani, bi na drugi zgubili.
Dejstvo pa je, da so v mnogih zahodnih državah (to pristaši spremembe izlačevanja zaslužkov večkrat poudarjajo) zaslužkov ne izplačujejo dvakrat mesečno, marveč vsak teden. Toda že zaradi načelno drugačnih pogojev in možnosti naše politike nagrajevanja bi bila primerjava popolnoma umestna. Naposled pa še to; če iz te zamisli izločimo element enerci-je — naj bo povsod enako — potem tako izplačevanje nima nikakšne ekonomske podlage. Predlog, naj bi vse dohodke za vse zaposlene prebivalce izplačevali dvakrat mesečno, vsekakor ostaja na zelo slabih osnovah in bo trenutno težko izdržal mnogotere kritične pripombe.
Zvonko Simič
<je boi našel napotilo 2* za svoje družbeno © udejstvovanje?
v »DELAVSKI ENOTNOSTMI
OB ZAKLJUČKU LJUBLJANSKEGA FESTIVALA
Večeri glasbenega užitka
Križanke so spet nudile lep arhitektonski okvir letošnjim prireditvam Ljubljanskega festivala
Pravfcar se je kočal VI. ljubljanski festival in v tem trenutku si skuša vsakdo ustvariti pregled nad celoto, strniti v ene vse, kar je slišal in videl na festivalnih prireditvah in si odgovoriti na vprašanje, kaj nam je prinesel letošnji festival.
Nimam namena kritično poročati o posameznih festivalskih prireditvah, marveč bi rad opozoril predvsem na tendence v programski politiki Ljubljanskega festivala, zlasti glede prireditev, ki dajejo festivalu glavni pečat.
Letošnji festival je po številu In pastrosU glasbenih prireditev nekoliko zaostajal za prejšnjimi, vendar pa se je vsaj v koncertnem delu odlikoval po izbranosti programa in nam tako nudi; nekaj večerov lepega umetniškega užitka.
Morda so dale prav prireditve Ljubljanskega festivala eno najdragocenejših pobud za delo ansambla slovenskih solistov, ki ae je prvič predstavil javnosti med lanskoletnim festivalom. Na letošnjem otvoritvenem festivalskem koncertu je ponovno nastopil in nas prijetno presenetil, saj smo lahko spoznali, da je ob vztrajnem delu premagat začetne težave in da utegnemo dobiti v njem odlično izvajalno telo po vzorcu znamenitih Zagrebških solistov in sorodnih tujih skupin, ki zadnja leta izpolnjujejo naše koncertno življenje im nam vselej prinaša dragocene umetniške užitke. Nastopi tovrstnih skupin so kakor nalašč, da izpolnijo zanimiv arhitektonski okvir festivalnega prostora v preddverju Križank, škoda le, da nas vremenske ne-prilike navadno prikrajšajo za dvojni užitek.
Na j lepše umetniško doživetje letošnjega festivala so nam nudili celovški madrigalisti. Na njihovem koncertu so zaživeli nekateri biseri starejše in sodobne zborovske 'iterature. sama izvedba pa je pokazala vrednote resničnega zborovskega muziciranja, ki ga prt nas vse premalo poznamo im cenimo. Celovški gostje so nas pritegnili s preprostostjo in z Izrazno močjo, njihovo petje, ki je da^eč od kričavosti, nam bo zvenelo še dolgo v ušesih in nam ostalo kot merilo za zborovsko kvaliteto.
Po tem čudovitem koncertu je imel beograjski akademski zbor •Branko Krsmanovič« sorazmerno težko stališče, posebno, ker emo po izredno laskavih ocenah tega zbora pričakovali mnogo reč, kakor pa nam je deiansko nudil. Občudovanja vredna je sicer njegova tehnika, zato pa nas je prt izvedbi motilo iskanje zunanjih učinkov, zlasti v- drugem delu sporeda, ki je bil tudi
Delavska univerza v Štipu — najboljša v Makedoniji
Delavska univerza »Vančo Pr-ke« v Stipu izučuje 60.321 delavcev. Vsak prebivalec Štipa je skoraj trikrat obiskoval razne tečaje, seminarje in predavanja na Delavski univerzi. V enem letu je oddelek za strokovno - tehnično, splošno in družbeno-ekonomsko izobrazbo obiskovalo 15.040 delavcev, okrog 2000 pa jih je dobilo ustrezne kvalifikacije.
sestavljen v tem smislu, saj ga je zaključila banalna vaičkova melodija! Slab vtis, ki ga je dobil poslušalec ob srednjem delu sporeda, je nekoliko popravil zadnji del, obsegajoč jugoslovanska dela, vendar pa »Krsmanovič* ni bil deležen tako toplega priznanja kakor celovški madrigalisti.
Uspelejši je bil drugi nastop »Kmnanoviča«, ko je z orkestrom Slovenske filharmomalje izvedel dvoje sodobnih vokalno-instrumentalnih del, ki ju druži ritmično bogastvo. Bolj kakor Orffov Trionfo d'Afrodite je ogrela Simfonija Orienta, izredno močno in zanimivo delo pred dvema letoma umrlega skladatelja Josipa Slavenskega, nedvomno enega naj izrazitejših jugoslovanskih skladateljskih osebnositi. Da smo prišli v stik z njegovim delom, je nedvomno ena najpomembnejših odlik tega koncerta.
Zborovski koncerti so našli, kakor vsa kaže, stalno mesto v prireditvah Ljubljanskega festivala. Prav je, da prireditelji vabijo k sodelovanju tako odlične zbore, kakršn; so celovški madrigalisti; želimo si, da bi bilo tako tudi v prihodnje, saj pri nas vse premalo poznamo sodobno smer zborovskega petja, zato nam vsi taki zbori prinašajo pomembne pobude za izboljšanje naše zborovske kulture. Prav bi bito, če bi se v festivalske prireditve vse bolj vključevali tudi naši najboljši amaterski zbori. Kako zanimiv bi bil na primer koncert »Prešernovih« pevcev in pevk iz Kranja, ki po svoji kvaliteti vidno izstopajo med drugimi ijudsjp prosvetnimi zbori in ki bi nam lahko posredovali lep izbor iz svojega obsežnega repertoarja sodobne slovenske zborovske glasbe.
Prireditelji Ljubljanskega festivala s< že od lanskega leta prizadevajo dati več poudarka domači glasbeni ustvarjalnosti — in v tem smislu bi bil omenjeni koncert zelo dobrodošel.
2e od II. festivala dalje so sporedi simfoničnih koncertov skoraj redno obsegali po eno domače delo, lani in letos pa smo imeli koncerte, posvečene izključno še ne izvajanim slovenskim simfoničnim delom, s čimer je postal Ljubljanski festival pomemben pobudnik naše simfonične ustvarjalnosti. Tako so na zaključnem koncertu letošnjega festivala doživela prvo izvedbo naslednja dela:
Blaža Arniča koreografska pesnitev Divja jaga, Radovana Gobca Mladinska simfonija m Primoža Ramovša Koral in to-.kata.
Precej pičel delež so imele v okviru letošnjega VI. ljub. festivala operne predstave. Ljubljanska opera je dala dvoje standardnih del svojega repertoarja, Prodano nevesto in Labodje jezero. Zanimivejši je bil nastop mariborske opere, ki je letos prvič gostovala v okviru Ljubljanskega festivala in pokazala visoko raven v izvedbi scensko in igralsko dokaj zahtevne Aide.
Prav bi bilo, če bi v festivalne prireditve — kakor vsa prejšnja lota — vključili izvedbe domačih in pa sodobnih svetovnih opernih in baletnih del. To bi bilo toliko bloj v skladu z značajem in pomenom festivala,ki bi nas moral seznanjati z dosežki naše jn svetovne glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, obenem pa dajal nove pobude našim skladateljem in glasbenim izvajalcem.
Pavle Kalan
NASI PESNIKI
KAJETAN KOVIC {roj. 1931 v Mariboru) je eden od avtorjev "Pesmi štirih«. Leta 1956 je izdal knjigo "Prezgodnji dan«, iz katere je vzeta tudi objavljena pesem.
S la g er
Na stopnicah vagona tretjega razreda
neke deževne zimske noči
stojita ljubimca bleda
od ljubezni in od plinskih luči.
midva sva srečna
srečna
srečna bila
tako srečna bila
tako srečna bila
Neizogibno drhti hladni finale
med njim in njo.
Čuvaj prižiga zelenordeče signale z nepodkupljivo in nezamudno roko. midva sva srečna srečna bila tako srečna bila
Ne stopnic ne vagona tretjega razreda na postaji ljubimcev ni.
Po taktu voznega reda samo spomin še drhti midva sva srečna srečna
preveč srečna bila preveč srečna bila
Plesni program nas
Ze vsa leta se je festivalski plesni program gibal v dve smeri, v folklorno in umetniško baletno. Vsako leto so tako folklorni kot baletni nastopi pripeljali v Križanke poleg domačih tudi plesne skupine iz bratskih republik, kar je spreminjalo plesni del našega festivala iz republiškega v zvezni, v nekakšen medrepubliški center plesnega dogajanja in življenja.
Letošnji Ljubljanski festival oziroma njegov program je nastajal v smislu dveh teženj, in sicer v iskanju stalnega, iz leta v leto ponavljajočega se repertoarja in v — varčevanju.
V znamenju varčevanja so bila predvsem črtana nekatera skupinska gostovanja iz drugih
ni zadovoljil
republik (opera, balet), s čimer je bil prizadet v prvi vrsti umetniški plesni del letošnjega repertoarja; sestavljavci festivahiega programa so se namreč odločili med gostovanji raje za folklorne skupine in s tem poudarili folklorni značaj našega festivala.
Folklorni plesni del programa je ostal neokrnjen; sestavljen je bil iz gostovanj makedonskega Tanča iz Skopila in medjimurske elementarne folklorne skupine.
Če nas je kakšna narodopis-
DRAMA IN OPERA NA LJUBLJANSKEM FESTIVALU
Ponavljanje slabi
Nedvomno predstavlja poleg koncertnih in folklornih prireditev spored dramskih, opernih in baletnih predstav jedro Ljubljanskega festivala. Če se ozremo malo na pravkar minuli festival, moramo ugotoviti, da so gledališka dela, uprizorjena v intimno veličastnem ozračju Križank na dosedanjih festivalih, ponovila svoj sloves. Z druge strani se je pokazalo, da zaporedno ponavljanje posameznih del slabi zanimanje občinstva ter ga spravlja v ravno-dušje. Tudi za najboljša dela ne more več pokazati tistega zavzetega navdušenja, ki ustvarja pravo festivalsko razpoloženje.
Letošnji dramski spored nam je predstavil dela v izvedbi treh naših gledališč. Umljivo je, da je največ uspeha in poln avditorij doživela Ruplova priredba Goldonijevih »Primorskih zdrah« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Privlačnost tega duhovitega renesančnega spektakla je v tem, da je preneseno dejanje v slovensko obmorsko okolje in da ga igrajo v tržaškem narečju. Predstava, ki je že pred leti napolnila Križanke, je bila tudi letos toplo sprejeta. Kakor vse kaže, ima Slovensko narodno gledališče v Trstu že precej izkušenj za predstave na prostem, zato bi bilo v korist nadaljnjega razvoja Ljubljanskega festivala da bi bilo tržaško gledališče stalen gost na festivalu, vendar vsako leto z novo naštudiranim delom.
Drugo dramsko delo nam je uprizorila Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Shakespearova »Ukročena trmoglavka« ima vse potrebne pogoje, da nudi prijeten umetniški užitek tudi v najbolj vročih dnevih. Od Shokespearovih del bi nemara sodilo vsako leto po eno na Ljubljanski festival. Vendar bi morala biti vsaka taka uprizoritev prirejena posebej za ta namen, potem pa šele prenesena v zaprto gledališče. Letos pa se je zgodilo ravno obratno. »Ukročena trmoglavka« je prišla v preddverje Križank po številnih predstavah v drami ter ni predstavljala nikake novosti.
Dober poskus je bila izvedba Platonovega »Sokrata«, ki ga je s tolikšnim uspehom uprizorilo Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Delo, ki sloni na enem samem igralcu, pa je pritegnilo v Križanke številne gledalce že zaradi okolja, v katerem je bilo igrano. Čeprav je občinstvo že dobro poznalo »Sokrata«, je bil ponovni uspeh na prostem svojstvena potrditev že starega uspeha in nova afirmacija dela samega, njego-
ve uprizoritve in umetniške moči nosilca glavne vloge Lojzeta Potokarja.
Letošnji dramski spored je pokazal izredno uporabnost preddverja v Križankah za dramske predstave. Terase in balkoni so bili smiselno uporabljeni za zadnji dve predstavi; igra se je razvijala v prijetnem arhitektonskem okviru. Seveda so bile še tehnične pomanjkljivosti, ki pa ne morejo biti resna ovira, da v prihodnje preddverje ne bi služilo dramskim predstavam, kakor se je že izkazalo pri vokalnih in instrumentalnih koncertih.
Drama, zlasti komedija in spektakel vsake vrste, brez dva. ma sodita na Ljubljanski festival. Ze v domači literaturi imamo več del, ki bi jih lahko uprizorili za festivalsko publiko. Dela kakor so »Miklova Zala«, Kreftovi »Celjski grofje« ali »Velika puntarija«, pa tudi igre komornega značaja naj bi obogatile igstivalski spored. Le-ta naj bi se postopoma izoblikoval in širil, tako da bi drama postala nepogrešljiv del festivalskega repertoarja. Sodimo, da bi morala z novimi, tudi domačimi, slovenskimi in jugoslovanskimi deli, ki bi sodila v naznačeni okvir, prihajati na Ljubljanski festival razna slovenska gledališča, in sicer morda vsako drugo leto, s posebej v ta namen naštudirano predstavo, ki bi jo pozneje — prirejeno — odigralo v zaprti dvorani za svoje redne obiskovalce. Udeležba na Ljubljanskem festivalu naj bi za vsako gledališče pomenila posebno priznanje, ki naj bi se izrazilo •tudi navzven s primerno nagrado ali diplomo, kakor so bili ^letos, ob zaključku festivala, nagrajeni slovenski skladatelji, katerih dela so zadnji večer doživela krstno izvedbo.
Misel, naj bi postal Ljubljanski festival — festival jugoslovanske operne kulture, je bila sprožena nedavno, bi jo bilo treba resno vzeti v pretres. Jasno je, da mora imeti vsak festival svoj obraz, svojo tipično podobo. Naš ljubljanski, slovenski festival, in takšno podobi opera prevladovala. Seveda bi tak nov koncept zahteval določeno preusmeritev dosedanjega dela. Računati pa moramo vendarle s tem, da je festival turistična prireditev reprezentativnega značaja, zato je še posebej namenjen tujim gostom, ki naj bi imeli priložnost spoznati raven naše gledališke in operne umetnosti. Hkrati pa nikakor ne smemo zanemariti domačega gosta iz Slovenije in Jugoslavije, ker le-ta predstav-
zanimanje
Ija v vsakem primeru večino obiskovalcev.
Na pravkar minulem festivalu smo slišali in videli dve operi. Prva je bila Smetanova »Prodana nevesta«, atrakcija lanskega festivala. Zaradi nje se je lani zdelo prostorno gledališče v Križankah veliko pretesno, saj mnogo ljudi ni prišlo do vstopnic. Letos je bila »Prodana nevesta, ponovno uvrščena v spored ter je bila uprizorjena trikrat zaporedoma. Izkazalo pa se je, kakor smo zapisali že v uvodu, da zaporedno ponavljanje posameznih del slabi zanimanje. Kljub različnim (dobrim) zasedbam letos »Prodana nevesta« ni bila — prodana. Za sedaj je občinstvo potešeno, priljubljena opera pa naj spet počaka vsaj tri leta, da bo vnovič potrdila svojo privlačno moč.
Veljati bi moralo načelo, da bodi vsako delo samo enkrat uprizorjeno na vsakem festivalu. Publika se namreč ne menja tako hitro, isti obiskovalci pa si neradi ponovno ogledajo delo, ki ga že razmeroma dobro poznajo.
Letošnjo atrakcijo je predstavljala uprizoritev Verdijeve opere »Aida«. S tem delom je na festivalu prvič gostovala mariborska Opera, ki je pozimi ravno z »Aido« dosegla v Ljubljanski Operi prodoren uspeh.
Uspeh na festivalu pa ni bil v skladu z našimi pričakovanji. Kljub razprodanemu gledališču med občinstvom ni bilo tistega navdušenja, ki je značilno za velike umetniške dogodke. »Aido« so namreč prestavili z mariborskega odra z vsemi rekviziti v Križanke, ne da bi nalašč zanjo pripravili sceno, odstranili odrski balast in sploh pri-ridili »Aido« za predstavo na prostem. »Aida« je namreč tipična opera, ki ima idealne pogoje za uprizarjanje na prostem. Temu pa ni bila posvečena potrebna skrb in tako je predstava izzvenela v prazno. Skoda za zamujeno priložnost! Ravno to pa naj spodbudi vodstvo Ljubljanskega festivala, da bodo prihodnje operne predstave kar najbolj ustrezale okolju v Križankah. Če se uresniči želja po vzpenjači na grad, bi lahko tam uprizarjali »Trubadurja«, v Križankah pa še veliko drugih oper, ki jih doslej na našem festivalu še nismo videli.
Navzlic tem pripombam pa smemo reči, da je tudi VI. Ljubljanski festival utrdil ljubljansko festivalsko dradici-jo, pridobil festivalu nove prijatelje, seznanil z našo kulturo številne tujce in tako gotovo opravičil svoj obstoj. Zato se je treba takoj in pogumno lotiti priprav na VII. ljubljanski festival	France Novšak
no-plesna skupina s svojim nastopom kdaj razočarala, je bil to letos Taneč; od njegove makedonske pristnosti je ostalo bore malo; izgubila se je v splošnem eksportnem jugoslovanskem programu, sestavljenem po okusu zamejstva in preračunana na lovorike tistih tujcev, ki iščejo v razdivjanem, akrobatsko ali burkasto interpretiranem gibanju odkrito eksotiko in primitivnost, namesto slovesnega čuvanja praiz-ročil.
Ob razmeroma skromni udeležbi občinstva, pod oblačnim nebom in med opomini posameznih dežnih kapelj pa smo doživeli plesni čudež, srečanje z na i’ "Um, kar nam more dati !■>' :rno gibanje, z žlahtnostjo c ; a predavanja prevrednotil, s celovito plesno monumentalnostjo, ki nam jo je poklonila medjimurska folklorna skupina iz Preloga na Hr-vatskem. Lepota njenega čistega, v svojem elementu pristnega, pri tem pa neverjetno kulturnega podajanja plesov kot pesmi je našla neposredno pot do gledalcev; poleg tega pa je pokazala tudi morda edino kvalitetno pot folklornim skupinam, namreč pot v stilno in smiselno povezane programe, v katerih študijska poglobljenost nadomešča elementarno izživljanje.
Baletni del programa letošnjega festivala je bil hudo siromašen, saj je vseboval eno samo predstavo, in sicer ponovitev Labodjega' jezera, baleta, katerega pojem se je bistveno povezal s festivalskim prostorom in si zaslužil mesto poleg Prodane neveste in Primorskih zdrah v stalnem repertoarju festivala. Vendar to ne more biti zadosti za plesni umetniški del programa, to ne more zabrisati letošnje plesne siroma-ščine, niti preprečiti razočara-
povezovanju folklornih elementov z baletno stilizacijo kot v plesnem poteku; poleg tega je Vrag na vasi nedvomno najbolj renomirano Mlakarjevo plesno delo, pa bi bilo prav, da dobi svoj dom tudi v Križankah. Nadaljnja možnost bi bila tudi plesni omnibus Nekdanje svečanosti, S ilfide, Rondo o zlatem teletu, kar bi predstavljalo nekakšen pregled različnih plesnih stilov, pa tudi različne obraze treh domačih koreografov.
Razmišljam tudi o tem, da bi bilo lepo, dobro in koristno, če bi prišel k nam na koreografski obisk na primer Parlič iz Beograda, pa nam na festivalski prostor postavil svojega Romea in Julijo (ali kaj drugega), s čimer bi se obogatil za nov repertoar in koncept, naši plesalci pa za nov umetniški način in vodstvo (kot je znano, Beograd in Zagreb izvajata taka gostovanja v okviru opere in opernega baleta).
Razmišljam tudi, da bi v preddverju Križank lahko doživeli komorne baletne večere, ki bi našim baletnim solistom omogočili individualno ustvarjalno umetniško izživljanje, pa še naši baletni -begunci« bi nas lahko obiskali, ko se vračajo domov na počitnice.
In sanjariti? Da, tudi sanjariti bi se dalo o tem, da Jugoslavija potrebuje za svoj specifični plesni umetnik' razvoj forum za medrepubliška viasna srečanja, vrednotenje, za ocenjevanje in tekmovanja ■ za seznanjanja s kvalitetami in za dviganje umetniške ravni. Da, sanjariti bi se dalo o tem, da je naš festivalni prostor za ples res edinstven, da je naša klima poleti najprimernejša za gibanje, ker ni pretirane vročine; da je reputacija festivala v kraju, ki ni kot Dubrovnik elementarno tujsko letovišče.
nja ljubiteljev baleta in plesa^ odvisna od posebne smeri, od
in razmišljanja o tem, česa ni bilo, kaj naj bi bilo, kaj naj bo — prihodnjič.--
O tem se da razmišljati, celo sanjari se lahko.
Razmišljam o stalnem programu našega baletnega festivala in si ga predstavljam razširjenega z baletno stvaritvijo ljubljanskih koreografov Mlakarjev, kar bi vneslo v repertoar neko vznemirljivo nasprotje slovesnosti Labodjega jezera; pri tem pa nimam pred očmi Ohridske legende, ampak Vraga na v a s i, ki je plesno bolj celovito grajen, tako v
Prizor iz »Primorskih zdrah«, ki je z njimi Slovensko narodno gledališče iz Trsta letos gostovalo na Ljubljanskem festivalu
specifičnega umetniškega poudarka festivala. Sanjariti oziroma še več, želet bi bilo. da se v Ljubljani v okviru festivala organizira srečanje vsakoletnih baletnih stvaritev vseh republik; morda z nagradami, morda z medaljami, predvsem pa s primerjanjem in vrednotenjem.
Marija Vogelnikova
Festival otroške dejavnosti
V	Šibeniku se je 19. julija pričel prvi jugoslovanski festival otroške dejavnosti, na katerem sodeluje nad 800 otrok in odraslih, ki delajo v mladinskih gledališčih in v raznih drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z mladino. Razen lutkovnih in gledaliških predstav so vključene v festivalen spored tudi razstava otroških risb, mladinskih knjig in pot-dobno.
Izobraževanje odraslih v evropskem merilu
V	mestu Skoeldige na Švedskem’ je bilo pred kratkim evropsko posvetovanje o izobraževanju odraslih, ki se ga je med drugimi udeležil tudi ljubljanski režiser France Jamnik, član predsedstva Zveze Svobod in prosvetnih društev. Na posvetovanju so Švedi predlagali izmenjavo strokovniakpv za l«o-braževanje odraslih.
Bazprave o polletnem gospodarskem razvoju
Na zborih volivcev šoStanjske Občine so veliko' »razpravljali o polletoem gospodarskem razvoju. Kakor kaže, se bo la občina v prihodnjih letih industrijsko celo razvila.
Do leta 1961 bo rudnik lignita v Velenju dal tiri milijone ton Ugodita, v tem času bodo dogradili drugo fazo termoelektrarne v Šcištaniju, njena proazvodna zmogljivost pa se bo precej povečala. Modernizirali bodo nekatera mamjSa podjetja, med njimi tovarno usnja v Šoštanju, zgradili bodo podjetje opečnih izdelkov itd. Poleg industrije pa bo treba v tej občini razširiti obrt in trgovino, ki zaenkrat zaostaja za industrijo.
-S
Zdravstveni dom gradijo
Na zborih volivcev v Velenju »o živahno razpravljali o gradnji novega zdravstvenega doma. Do zdaj so rudarji hodili po zdravila v šest kilometrov oddaljeni Šoštanj, zdravstveni dom pa se je stiskal v oz»kih prostorih stanovanjske hiše.
Temelje za zdravsivenii dom sio že zgradili. Zdravstveni dom bo razdeljen v tri trakte. Prvega in drugega bodo zgradili že letos, seveda če bodo dobili 15 milijonov, kolikor potrebujejo zs gradnjo prvih treh traktov zdravstvenega doma, ki ga Velenjčani že tako željno pričakujejo.
-S
Tudi zadružni delavci bodo upravljali kmetijske zadruge
Nevarno, vendar nujno potrebno delo! Na vasi ne poznajo čistilcev oken, v mestih pa so zlasti pri večnadstropnih poslovnih stavbah nepogrešljivi strokovni delavci. Tudi za to delo je namreč treba imeti potrebno strokovno veščino in dobro mero poguma, posebno še takrat, kadar se čistilec oken povzpne na katero od nadstropij Nebotičnika, ki je le malo nižji od Ljubljanskega gradu. Čistilec pa hladnokrvno briše stekla, čeprav dela dobrih 50 metrov nad zemljo
Na osnovi spremenjene uredbe o kmetijskih zadrugah, ki jo je sprejel v aprilu Zvezni izvršni svet, so pred kratkim izšla podrobna navodila za volitve zadružnih svetov dn upravnih cdborov kmetijskih zadrug.
Ni naključje, da je ob tako hitrem razvoju kmetijstva in kmetijskih zadrug nastalo vprašanje, kako ob vsem tem urediti notranje odnose v kmetijskih zadrugah, kako zagotoviti vsestransko pravilno vodstvo zadruge, okrepiti samoupravljanje in pritegniti k temu tudi zadružne delavce. To tembolj, ker imajo kmetijske zadruge vsak dan zahtevnejše naloge in upravljajo z znatnimi sredstvi, ki jih preko njih daje naša skupnost za razvoj kmetijstva.
Zadružni sveti pri kmetijskih zadrugah bodo imeli v bistvu tako vlogo, kot jo imajo delavski sveti v gospodarskih organizacijah, upravni odbori pa podobno kot upravni odbori v podjetjih. Sestava zadružnih svetov in upravnih odborov pa je taka, da so v teh organih zastopani v določenem razmerju zadružniki in člani delovnih kolektivov kmetijskih zadrug, ki ločeno volijo svoje zastopnike oziroma člane v omenjene organe. Potek samih volitev in tehnične pripravi so v bistvu take kot volitve v delavske svete. Tudi volitve zadružnih svetov razpiše republiški izvršni svet, le s to razliko, da se zadružni sveti vo-
lijo vsako drugo leto in da je treba izvesti volitve najpozneje do konca aprila oziroma po sprejetju zaključnega računa kmetijske zadruge. Da bi zagotovili udeležbo zadružnih delavcev pri upravljanju zadrug, bodo v tistih zadrugah, ki imajo manj kot sto članov in delavcev, v zadružnem svetu vsi delavci in vsi člani zadruge. V zadrugah, ki imajo več kot 100 članov, zapo-slanih delavcev in uslužbencev pa je le toliko, kolikor bi jih po zadružnih pravilih moralo biti v zadružnem svetu, pridejo v zadružni svet vsi zaposleni delavci in uslužbenci. Ce pa so delavci in uslužbenci (in to je v mnogih primerih) obenem tudi člani zadruge, se lahko samostojno odločijo, ali bodo volili zadružni organ kot zaposleni delavci ali pa kot člani zadruge. Ker je bila šele v aprilu spremenjena uredba o kmetijskih zadrugah, bodo letošnje in obenem prve volitve v zadružne svete in upravne odbore predvidoma jeseni; razpisal jih bo republiški izvršni svet.
Pri vsem tem pa ne gre samo za izvajanje uredbe o kmetijskih zadrugah, niti za formalno izvedbo volitev zadružnih organov, temveč gre za veliko več. Gre za to, da v zadružna vodstva izvolimo najboljše zadružnike, najboljše zadružne delavce, ki pravilno razumejo našo politiko razvoja kmetijstva dn preobrazbe vasi, ki se bodo z vso vnemo
j^a repu dogodkov
»Frodus« je lani m letos posloval z izgubo — Knjigovodstvo ni bilo na tekočem in izračuni so bili napačni — Komerciala je poslovala n a slepo srečo
V koprskem okraju je od leta 1954 do 1957 prešlo v likvidacijo 94 podjetij. Deset podje tij je bilo prisilno likvidiranih, vsa druga so sanirali. »Fructus u«, izvoznemu podjetju z zele-nja-.-'* in sadjem v Kopru, je le tos grozila prav takšna nevarnost. Podjetje je zašlo v finančne težave. To je, lahko bi rekli, šolski primer za slabo knjigov odstvo, napačno obračunavanje stroškov, skratka šolski primer za slabo vodenje podjetja.
Dejali smo, da je »Fructusu« grcziia nevarnost, da bi ga prisilno likvidirali. Teda okrajni ljudii-i odbor je Narodni banki dai garancijsko izjavo za pri-bližro 80 milijonov dinarjtv kredi ? kot jamstvu za izgubo v minulem letu. Dal je še jamstvo za 30 milijonov dinarjev, s katerimi naj bi krili izgubo v letošnjem prvem četrtletju. Okr. ljudski odbor je prav tako odobri! »podjetju 50 milijonov dinarjev posojila za stalna obratna s-edstva.
Zakej je »Fructus« zašel v finančne težave?
NAMESTO DOBIČKA — IZGUBA
V	»Fruotu.su« bo za letošnje prvo polletje prvič ob pravem času sestavljena bilanca. Sestavljena pa bo ob pomoči strokovnjakov prvič pravilno. Knjigovodstvo »Fructusa« namreč dc-siej ni bilo na tekočem in njegovi izračuni so bili napačni. V zaključnem računu za leto 1956 je knjigovodstvo izkazalo dva in pol milijona dinarjev dobička, podjetje pa je poslovno leto zaključilo s 26 in pol milijona dinarjev izgube. Iz lanskega tričetrtletnega računa je bilo razvidno, da ima podjetje nad 21 milijonov dinarjev dobička. Toda že tedaj je
'imelo 80 milijonov dinarjev izgube in ta je do konca leta narasla na 116,287.000 din. Letos do aprila pa bo izguba predvidoma znašala okoli 45milij.din. Zaključni račun za 1. 1956 (povedali smo že, da ni bil realen) je bil organom upravljanja predložen v razpravo in potrditev šele junija lani. O zaključ-.nem računu za minulo leto in o poročilu revizijske komisije, ki je nekaj mesecev proučevala položaj podjetja, pa je delavski svet razpravljal pred dnevi.
Knjigovodstvo ni bilo samo v zaostanku s knjiženjem, temveč je tudi izkazovalo napačne Podatke. Naštejmo jih samo nekaj. Ti in številni drugi primeri so zameglili pravo sliko poslovanja.
V	letu 1956 je knjigovodstvo ta 25,900.000 dinarjev premalo zaračunalo obrabo embalaže in avtogum. Zaloge v predelovalcih obratih je lani napak obračunalo za nad 15 milijonov dinarjev in prodajo trgovskega hlaga za nad 50 milijonov, dinarjev. Razen tega je obresti za obratna sredstva obračunalo za 3 milijonov dinarjev premalo in kfilo za 9 do 10 milijonov dinarjev premalo. Podobnih primerov je še več.
Knjigovodstvo je steber padjet-hj in zrcalo gospodarjenja. Zato etora biti na tekočem in točno.
marsikje hote ali nehote pre-. jn^jo. Zato nastajajo izgube, mož-za krajo so večje in zaradi Postanka v knjigovodstvu banka ~*svya izplačila. Kjer knjigo-v®ustyo ni na tekočem, organi apvr.v;jnnla tudi ne morejo voditi Podjetja tako, kot bi ga morali, ne morejo usmerjati njegovega razvoja. Marsikdaj se dogodi, da Ispndjetju razpravljajo o delitvi nnPleka takrat, ko bi morali v Vinici razpravljati, s kakšnimi »krepi naj preprečilio izgubo, zajezijo drvenje podjetja v prepad.
Star rek pravi: »Vsaka šola stane.« Videti je, da od-
govorni uslužbenci komercialnega oddelka in vodstvo podjetja tega reka niso poznali ali pa ga niso upoštevali. Drugače ne bi prišlo do tako velikih in ponavljajočih se napak.
PREDKALKULACIJ NISO SESTAVLJALI IN DELA NE ANALIZIRALI
Podjetje je imelo do nedavnega tudi predelovalne. obrate, hladilnico in veliko prevoznih sredstev. Njegova glavna dejavnost je bila trgovanje — izvoz kmetijskih pridelkov. In prav trgovanje je povzročalo veliko, veliko izgubo. Zakaj? Komerciala je poslovala na slepo srečo. V skladiščih in hladilnici je imel »Fructus« ob koncu leta 1956 na zalogi za 275 milijonov dinarjev pridelkov. Zaloge iz leta 1956 in 1957 je prodal pod ceno in tako izgubil več deset milijonov dinarjev.
Do leta 1956 je »Fructus« uvažal tudi južno sadje. Ko mu je bilo za uvoz odvzeto dovoljenje in ko ni smel več izvažati suhih sliv in gob, je ustanovil predstavništva v drugih republikah in nakupi! skoraj 300.000 kilogramov orehov, mandeljnov in robidne pulpe. Medtem je bil izvozni količnik spremenjen. Pozneje, ko je bil popravljen, je bilo že prepozno. Podjetje je samo pri treh proizvodih izgubilo nad 64 milijonov dinarjev. V podjetju trdijo, da je prav sprememba izvoznih količnikov povzročila največjo izgubo. Toda sta vodstvo podjetja in komercialno vodstvo dovolj pretehtala položaj, ko je ustanavljalo predstavništva v drugih krajih, čeprav samo ni bilo organizacijsko urejeno, kolikšne so zaloge, čeprav jih je vsako leto prodalo z izgubo? Ali velja pripisati izgube v trgovanju res samo spremembi izvoznih količnikov ali tudi slabostim komerciale? Sprememba količnikov je podjetje nedvomno prizadela, saj je prizadela tudi druge. Toda slabost komerciale naj osvetli samo tale primer:
Upravni odbor podjetja je večkrat zahteval, naj mu vodstvo predloži v potrditev pogodbe za vse večje posle. Kot pravijo člani upravnega odbora, se to ni rukoli dogodilo. Komerciala tudi ni sestavljala predkalkulacij in ni analizirala gospodarskih uspehov potlej, ko so bili uresničeni. Se več. Vodstvo podjetja in komerciala sta ravnala samovoljno. Upravni odbor je sicer lani privolil, da »Fructus« posreduje pri prodaji paradižnikovih konzerv tovarne »Argo« v Izoli. Privolil je v posredovanje, toda komerciala, ali bolje rečeno vodstvo podjetja je kupilo 80.000 konzerv paradižnikove mezge in te leže v skladišču že okoli 8 mesecev., Kaj če so konzerve pokvarjene?
»Fructus« je lani odkupoval vse pridelke od kmetijskih zadrug. Paradižnike je na primer odkupoval po takšni ceni, kot da jih bo izvozil. In ker je bilo med njimi precej slabih, jih je predelal v mezgo v svojih obratih. Tako je tudi nastajala izguba. Če bi komerciala za te in
podobne kupčije sestavljala predkalkulacije, jih pravočasno posredovala delavskemu svetu in upravnemu odboru bi bila najbrž tudi izguba pri nekaterih trgovskih poslih manjša in »Fructus« bi lahko prenehal s takšnim vsesplošnim odkupom, ki so mu ga drugi svetovali in kt je bil gospodarsko nedonosen.
Delavski sveti v številnih podjetjih premalokrat razpravljajo o koimercionalnem poslovanju. To Je napak:	Marsikje nastajajo
ogromne zaloge surovin, v skladiščih je za nič koliko milijonov dinarjev predmetov, ki jih podjetje ne potrebuje in zanje plačuje obresti. Material se kvari. Delavski organi upravljanja o teh stvareh premalo razpravljajo.
Z OSEBNIMI AVTOMOBILI SO PREVOZILI NAD 218.080 KM IN PLAČALI NAD 10 MILIJONOV DINARJEV
To podjetje je imelo pri tr-goskih poslih nad 25 odstotkov režijskih stroškov. Zakaj? Lani so plačali za telefonske in teleprinterske pogovore nad 9 milijonov dinarjev ali za 3 milijone dinarjev več kot prejšnje leto. Res, promet je porastel, imeli so predstavništva, vendar so bili izdatki za dnevnice, potne stroške in prevoze veliki, preveliki. Znašali so nad 17 milijonov dinarjev. Samo Stroški za osebne avtomobile, s katerimi so lani prevozili 210.30C kilometrov, so znašali 10 in pol milijona dinarjev. Embalaže so imeli za 90 milijonov dinarjev preveč. Skupni stroški prevozov, nabave in prodaje blaga ter medskladiščnl prevozi in stroški za prevoz embalaže so znašali lani nad 124 milijonov dinarjev. Podjetje je lani izgubilo nad 32 milijonov dinarjev zaradi kala, okvare in primanjkljaja blaga itd. Toda teh stroškov niso ugotavljali sproti ali vsaj ob četrtletju temveč šele ob zaključku leta. Ali je mogoče za leto nazaj ugotoviti, kdo je kriv, da se je pokvarilo blago, ali če ga je manj, kdo naj odgovarja za primanjkljaj?
Se marsikje nastajajo podobni
stroški, čeprav morda nekoliko manjši. Toda nastajajo, organi upravljanja sicer pogostokrat razpravljajo o povečanju plana, o povečanju prometa, ne razmišljajo pa, koliko jih vse to stane in ali so izdatki tudi ekonomsko upravičeni. Vsak nepotreben strošek zmanjšuje gospodarski uspeh, zmanjšuje čisti dohodek podjetja in osebni dohodek zaposlenega.
ALI SO BILJ ORGANI UPRAVLJANJA DOVOLJ ODLOČNI?
Priznati je treba, da delavski svet in upravni odbor nista imela najboljših pogojev za vodenje podjetja. Knjigovodstvo je bilo v Zaostanku in izkazovalo je napačne račune. Toda ali niso tudi organi upravljali an j a nekoliko odgovorni za to? Delavski svet je prevzemal dolžnosti in šele čez mesece potrdil zaključni račun. Zakaj ni nasprotoval prevzemu? Zakaj niso oblastveni organi že prej posegli vmes, če so ugotovili, da podjetje prekasno predlaga zaključne račune?
Iz zapisnikov je mogoče razbrati, da ta dva organa nista obravnavala poročila komisije za potrjevanje zaključnih računov in ne poročila Narodne banke o pregledu brutto bilance za prva tri tromesečja leta 1956. Organi upravljanja so z redkimi izj emami obravnavali vsa pereča gospodarska vprašanja bolj nasploh in poslovanja niso presojali dovolj kritično.
Res, poročila niso bila sestavljena tako, da bi jih lahko razumeli in se pripravili na razpravo, toda ali so dovolj vztrajno zahtevali, da jih sestavi vodstvo podjetja drugače? Člani delavskega sveta niso dobili pred sejo gradiva, ali pa so kdaj zahtevali, da jim ga vodstvo podjetja predloži pred zasedanjem? Upravni odbor in delavski svet sta o marsičem sklepala. Ali sta analizirala uresničevanje sklepov in zahtevala doslednost? Ce bi bilo le del teh uresničenih, potem v »Fructusu« ne bi bili na repu dogodkov, ne bi razpravljali o
dobičku takrat, ko je bilo podjetje na robu propada.
SINDIKAT JE RAZPRAVLJAL O — PLAČAH, STROŠKI PA SO RASTLI
Organi upravljanja morajo imeti v vsakem podjetju, in tako bi morali imeti tudi v »Fructusu«, oporo v sindikatu. Ali je ta opravljal svoje dolžnosti, razpravljal o slabostih, predlagal, zahteval? Bore malo. Sindikalni odborniki so na svojih sejah neštetokrat razpravljali o novem tarifnem pravilniku, češ »ko bomo imeli večje prejemke, bomo dobili boljši kader.« Razpravljali so o tarifnem pravilniku, prezrli pa so, da nastajajo milijonske izgube zaradi okvare blaga, zaradi primanjkljajev, kala, da ima' jo prevelike zaloge embalaže, da potrošijo v podjetju za vožnje z osebnimi avtomobili milijone dinarjev.
Tudi sedaj, ko je že sestavljeno obsežno poročilo revizijskega zavoda o stanju * v podjetju, se odbornikom ne zdi potrebno, da bi na svoji seji posebej razpravljali o ugotovitvah, ki niso v čast ne Vodstvu podjetja ne organom upravljanja in ne sindikatu. Delavski organi upravljanja torej v sindikatu niso imeli potrebne opore.
Položaj, v kakršnega je zašel kolektiv »Fructusa«, je in bo še nekaj časa draga šola. Draga zanj pa tudi za skupnost, za okraj in občino, saj sta morala vložiti precej sredstev, da se je podjetje obdržalo pri življenju. Ali Pa bo ta šola tudi poučna? Upajmo da. Delavski svet je na zadnji seji razpravljala o vseh teh ugotovitvah. Zahteval je, naj mu vodstvo poslej posreduje gradivo pred zasedanjem, da se bodo lahko člani na zasedanje pripravili. Sklenil je, kako naj bo podjetje odslej organizirano itd. Medlo, zelo medlo pa je izzvenela misel, da bo moral za vse te nepravilnosti nekdo vendarle odgovarjati. Zdi se, kot da krivcev ni ali pa ne upajo pokazati nanje. Vendar, nekdo bo moral za stvari odgovarjati, kajti izguba ne bremeni samo kolektiva »Fructusa«, temveč vso našo skupnost. Ta je pričakovala, da bo podjetje kaj prigospodarilo, sedaj pa mu mora z deset in deset milijoni pomagati na noge.	p. D.
Ni vseeno, kakšno blago izvažamo! Ce izvažamo dobre izdelke in pridelke, si lahko utrdimo sloves dobrega prodajalca in trgovanje nam je zagotovljeno tudi za jutrišnji dan.
borili za dvig kmetijske proizvodnje in ki bodo tudi sam; nosilci napredne zadružne misli na naši vasi. Vsa prizadevanja naše skupnosti za napredek kmetijstva morajo dobiti prav v zadrugi konkretno obliko. Zadružno sodelovanje (kooperacija) ne bo dobilo prave vsebine, če ri ga vodstvo zadruge ni zadalo /. svoj cilj in če iniciativa ne prihaja od samih zadružnikov, ki vodijo in upravljajo zadrugo. In še več! Kmetijska zadruga mora postati močna gospodarska organizacija na vasi, ki razpolaga tudi z materialnimi sredstvi, 1 1 je ekonomsko močna, ki ima močan strojni park, s katerim neposredno sodeluje v mehanizaciji kmetijstva, ki ima strokovni kader in ki je organizirana tako, da v vseh akcijah za povečanje kmetijske proizvodnje zadružnikom neposredno pomaga. Prav zato bodo letošnje prve volitve v zadružne svete in upravne odbore zadrug še toliko pomembnejše. Na zborih bo treba poleg drugega obravnavati tudi proizvodne načrte in perspektivne programe kmetijskih zadrug, se odločiti za konkretno obliko in smer razvoja kmetijstva v posamezni zadrugi ter ugotoviti, kaj je že storjenega. Treba bo sprejeti nova zadružna pravila, kajti i.jva uredba zagotavlja tudi glede notranje ureditve in odnosov med zadrugo in njenimi delavci precejšnje spremembe. Tako bodo tudi zadružni delavci — tako kot delavci v gospodarskih organizacijah — prejemali zaslužke po tarifnih pravilnikih (do sedaj so bile kolektivne pogodbe), delovna razmerja bodo po zakonu o delovnih odnosih takšna kot v drugih organizacijah in urejena s pravili zadrug ter s pravilnikom o delovnih odnosih itd. Tudi o tem
NOVA GORICA
Te dni to na skupni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora v ‘Novi Gorici sprejeli družbeni plan gospodarskega razvoja gordškega okraja do leta 1861. Že prej sta o osnutku plana razpravljala okrajni ob-bor SZDL in okrajni sindikalni svet.
Med glavne značilnosti plana prav gotovo sodi postopno izboljšanje življenjske ravni. V priimenjavii z letom 1957 je predvideno povečanje narodnega dohodka za 66% na enega prebivalca, za investicije bodo porabili 18 milijard dinarjev, za razvoj kmetijstva pa dve milijardi. Največji del gospodarskih investicij so namenili za stanovanja in za komunalno gradnjo. Do leta 1981 bodo v goriškem okraju zaposlili 4000 novih delavcev. Vrednost industrijske proizvodnje pa bo narasla od 9 na 20 milijard dinarjev.
bo treba razpravljati na zborih pred volitvami in delo v prihodnje zastaviti tako, da bomo^ vsestransko zagotovili nemoteno poslovanje in uspešno delovanje kmetijskih zadrug.
Ko je predsedstvo republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev na zadnji seji razpravljalo o pripravah na volitve v zadružne . ^ete in upravne odbore zadrug, je sklenilo, da opozori sindikalne organizacije pri kmetijskih zadrugah, naj temeljito proučijo vsa navodila v zvezi z volitvami ter volivce politično pripravijo, da bodo izbrali najboljše delavce v zadružne 'svete. Sindikalni odborniki naj bi pomagali upravnim odborom zadrug pri pripravah na volitve ter poskrbeli, da bi na predvolilnih zborovanjih vsi zadružni delavci temeljito razpravljali o problemih, nalogah in bodočem delu zadrug.
Predsedstvo republiškega odbora je prav tako sklenilo priporočiti republiškemu svetu sin-nikatov, naj na to važno družbeno politično nalogo opozori vse okrajne in občinske sindikalne svete, da naj sindikalnim organizacijam v kmetijskih zadrugah in zadružnim kolektivom pomagajo pri pripravah na volitve v zadružna vodstva
France Martinec
Pismo uredništvu
Nerazumljiv
sklep
Iz Maribora smo prejeli pismo: »Naše podjetje. Mariborska livarna, je zgradilo stanovanjski blok. Delavski svet podjetja je nedavno tega na svoji seji sklenil, da žene niso upravičene do družinskega stanovanja in tako njihove prošnje za stanovanje ne pridejo v poštev.«
Tovarišica, ki nam pošilja pismo, sprašuje, ali delavski svet lahko sprejme takšen sklep in kje je tu enakopravnost.
Komentar je skorajda nepotreben, kajti tudi mi se sprašujemo, kje je tu enakopravnosti. Nikjer ni namreč rečeno, da lahko dobe stanovanja samo možje, pač pa je povsem jasno, da naj bi j4h dobili predvsem najpotrebnejši. Zaposlene žene morajo imeti v podjetju povsem enake pravice kot možje. Čudimo se, da je bilo sploh mogoče še kje pri nas sprejeti takšen protiustavni sklep!
UREDNIŠTVO ,
„Sobotni prosti dan
Ali si ga lahko privoščimo?
V	nekaterih podjetjih v zadnjem času živahno razpravljajo, kako bi najbolje izkoristiJi polurni odmor, ponekod so predlagali, naj bi ukinili ozroma tako ukrenili, da bi ob sobotah delali nekaj ur manj. V drugih gospodarskih organizacijah pa so predlagali, naj bi ob sobotah sploh ne delali. Zato pa naj bi pet dinj v tednu delali po devet ur, seveda brez polurnega odmora, tako da bi že v petih dneh nadomestili osemurni sobotni delavnik. Zagovorniki te zadnje pobude zatrjujejo, da bi po dveh prostih dnevih v tednu znatno narasla storilnost slehernega delavca.
Preden nadaljujemo, si skušajmo odgovoriti na zelo pomebno vprašanje, ip sicer, zakaj smo sploh uvedi,} polurni odmor.
V	delovnih kolektivih so pred izidom zakona o delovnih razmerjih poudarjali, da je treba delavcu omogočiti, da si bo med osemurnim delavnikom utegnil v tridesetih minutah odmora nabrati svežih moči, da bi se tako povečala njegova delovna storilnost. O tem je razpravljal tudi kongres delavskih svetov. Ko pa smo uvedli ta odmor, so se seveda delovni kolektivi znašli pred novo nalogo. Z večjo delovno storilnostjo so oziroma bodo morali nadomestiti izgubljeni delovni čas zaradi povečanega odmora, če hočejo, da se ne bo zmanjšal obseg proizvodnje. Toda ne samo nadomestiti. S polurnim odmorom smo hoteli doseči še več. Želeli smo, da bi bila proizvodnost toliko večja, kot pa je bila takrat, ko delavci še niso izkoriščali polurnega odmora. Vendar je videti, da se v prvem polletju letošnjega leta proizvodnost ni bistveno povečala. Pretežen del vzrokov je v slabem Izkoriščanju polurnega odmora.
Zagovorniki prostega sobotnega dne pa vneto zagotavljajo, da se bo proizvodnost dela dvignila žele takrat, ko bodo delaVct 48
ur prositi. Tako mišljenje je popolnoma zmotno. Proizvodnost se bo verjetno le v prvem dnevu tedna povečala, toda v naslednjih dnevih deveturnega delavnika bo spet precej padla. Pri tistih delavcih, ki imajo doma košček zemlje, pa bo najbrž že prvi dan v tednu sala majhna, kajti v tovarno bodo prihajali utrujeni od kmečkega dela.
V delovnih kolektivih se ob razpravah o, prostem sobotnem 'dnevu zgledujejo po tako imenovani »angleški sobota«. Toda angleške sobote (ki je večkrat posledica »prevelike« proizvodnje) nimajo povsod v tujini, temveč la v gospodarsko močnih deželah, tam, kjer je proizvodnost res zelo velika. Proizvodnost tamkajšnjih tovarn je tako visoka, da že v prvih petih dnevih — toda ob osemurnem delavniku, ne ob deveturnem! — izdelajo toliko kot drugod v šestih dneh. Proizvodnost naših tovarn pa žal še ni tako velika, da bi si lahko privoščili prost sobotni dan, ki je v tujini posledica zmanjševanja delovnega časa, ne pa spreminjanja osemurnega delavnika v deveturnega. Spomnimo se. kakšne . težave imamo na primer ob praznikih in dopustih, če skušamo nadomestiti izpad proizvodnje. Zdaj si pač še ne moremo dovoliti, da bi ob ne preveč visoki proizvodnosti izgubljali toliko in toliko delovnih dni. ki jih -zlepa ne bi mogli nadomestiti. /
Pot do tako imenovane »angleške sobote« je torej dolgotrajna. Odvisna je od gospodarske moči dežele in predvsem od tega, kako bo naraščala delovna storilnost.
Naloga gospodarskih organizacij je, da bodo s povečanjem proizvodnosti nadomestile izgubljeni čas (zaradi polurnega odmoira) in da bodlo delavci (fe-ko izkoriščali odmor, dia bo pno»-izvodmoisit postopoma rasla iz me« seoa v mesec in iz leta v leto.
delavska enotnost o glasilo sindikatov Slovenije # leto xvii. # cena 20 bskn
2-4.	I J A 14M> 8 it- STE v. 'k.	-M. STRAN
DROBCI IZ RAZPRAVE NA POSVETOVANJU V NAŠEM UREDNIŠTVU
Razmah delavskega športa - skrb nas vseh
Jakob Kvas:
AKTIVNEJŠE DELO SINDIKATOV
Doslej smo pri uveljavljanju športa med našimi delovnimi ljudmi le delno uspevali. Uspeh je bil pač odvisen od razpoloženja v posameznih kolektivih, celotna problematika pa se ni razvila tako, kakor bi bilo želeti. Zlasti nismo res kompleksno razširjali športa v delovnih kolektivih. Zato imamo sedaj nekaj vzornih organizacij, pa tudi določen krog takih, kjer te stvari sploh še ne tečejo tako kot bi bilo treba. Mislim, da je eden osnovnih vzrokov za to v tem, da v občinah tega problema nismo zastavili z vso resnostjo in vzbudili močnejšega zanimanja za to dejavnost. Ni nam uspelo povezati interesa vseh faktorjev v občini začenši od špprt-
Jakob Kvas
nih organizacij, LMS in sindikatov, da bi se tako kot nek celovit organ res organizirano lotili razvijanja športne dejavnosti v delovnih kolektivih. Praksa je pokazala, da pri vsem tem ni bilo nekega osrednjega pobudnika. Resna pomanjkljivost je tudi v tem, da se sindikati niso aktivneje lotili tega problema. Ogrevam se sicer za to, da delovnim kolektivom puščamo čimveč lastnih pobud in možnosti, zdi se mi pa le, da bi ob tem vendar morali voditi računa o tem, kako so stvari zastavljene. Izredno koristno bi bilo angažirati odbore za oddih, ki jih imajo sindikati. Voditi politiko oddiha enostransko, se pravi organizirati samo klasični oddih, ne zadostuje, kajti pri tem bi izpustili vrsto zelo koristnih možnosti, ki bi jih dobili, če bi te organe vključili tudi pri akciji za razvijanje športne dejavnosti. Zavedati se moramo namreč, da oddih sam po sebi nima velike koristi, če ga ne popestrimo in to lahko najlaže storimo z najrazličnejšimi izleti in športno dejavnostjo. Pri nas, kjer je določena tradicija za nekatere športne dejavnosti, bi bilo treba še posebej priporočati sodelovanje v teh. Naj omenim tu predvsem plavanje, smučanje, sankanje in podobno. Ce bomo razpravljali o vseh teh problemih samo deklarativno, ne bomo prišli do konkretnih rezultatov. Treba bo določene organizacijske oblike šele vzpostaviti. Nastaja vprašanje, ali naj te stvari naslonimo na občinske in okrajne sindikalne svete, republiški organi sindikatov pa naj vodijo načelno politiko. Pri tem bi seveda morale pomagati vse telesnovzgojne organizacije, LMS itd. Ce bi osredotočili športno dejavnost samo na kolektive, dvomim, da
Franček Mirtič
njo krizo. S stanjem ne moremo biti zadovoljni, če problem ocenjujemo s političnega vidika, pa tudi z zdravstvenega in proizvodnega. Zdi se mi, da je vzrok za to v tem, da je bil množičen šport v glavnem prepuščen stihiji. Pri tem je pač primanjkovalo nekakšnega sistema, zlasti pa ni bilo enotnega gledanja v tem, da bi se združevala prizadevanja vseh odgovornih organizacij in posameznikov. Čeprav kažejo naše telesnovzgojne organizacije v zadnjem času številčni napredek, vendar še zdaleč niso zajele vseh tistih, ki bi se lahko ukvarjali s športom in telesno vzgojo nasploh. Delavski šport je šepal v tem, da pri tej dejavnosti ni bilo proučenega sistema, čutiti pa je tudi neodgovorno gledanje nekaterih posameznikov, ki menijo, da je športno udejstvovanje delovnih ljudi nepotrebno. Vse nreveč pozornosti smo posvečali klasičnemu tekmovalnemu športu, ligam in drugim sistemom sicer potrebnih tekmovanj (tem je veljala tudi glavnina naše materialne pomoči in skrbi za kadre), nismo pa dovolj mislili tudi na rekreativni šport, na množični temelj športa v delavskih organizacijah in med mladino.
Nismo znali med delavstvom ustvariti občutek potrebe po udejstvovanju v športu. Začenši z občinskimi sveti za telesno vzgojo, pa do okrajnih in še više, smo vsi premalo pozornosti posvečali množičnemu športu. Problem je še težji, ker se moramo boriti s premagovanjem določenih nazadnjaških gledanj. Napaka in resna pomanjkljivost je tudi v tem, da telesna vzgoja nima pravega mesta v vajenskih in industrijskih šolah. Tu moramo pokre-niti akcijo. Mlademu delavcu moramo že v šoli privzgojiti smisel in potrebo za šport, da bo jutri, ko bo stopil v organizirano proizvodnjo, ostal še nadalje prepričan, da je zanj in za družbo koristno, če se športno udejstvuje. Ce^ smo znali v tekmovalnem športu zgraditi sistem tekmovanj, tedaj bi nam to moralo uspeti tudi v delavskem športu. Sodim tudi, da bi delavski sveti morali imeti za eno svojih nalog tudi skrb za ta problem, ki bi ga morali gledati v okviru svojega širšega delovnega področja. Zainteresirati bi morali tudi občinske in okrajne zbore proizvajalcev, tako da bi bila telesna kultura tudi njihč-va skrb, ne pa samo skrb športnih in partizanskih organizacij. Morda bi delavski sve-, ti lahko imeli tudi eno od komisij, ki bi skrbela za športno delovanje, odmor in rekreacijo članov delovnega kplektiva. Vsi se moramo pač zavedati, da ima telesna vzgoja dejan-
Leopold Krese:
MOBILIZIRATI AKTIVNE ŠPORTNIKE V KOLEKTIVIH
Pobudo »Delavske enotnosti* je treba pozdraviti že zaradi tega, ker je delavski šport v novih pogojih dela, ki jih postavljamo pred sindikalne odbore, eden od bistvenih elementov za krepitev zdravja delavcev. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da je delavec dobro hranjen itd., ampak moramo skrbeti tudi za to, da živi tako, da pri tem krepi svoje fizične sposobnosti in umsko razpoloženje. Enkrat za vselej je treba odpraviti naziranje, da je šport zasebna stvar posameznikov in športno udejstvovanje za delovni kolektiv prej škodljivo kot koristno. Glede organizacijski oblik sodim, da je tekmovanje temelj množičnosti. Te činitelje je treba med seboj povezovati. Mnenja sem, da bo treba ustanoviti nek organ, ki bo skrbel za organizacijo delavskega športa. Osnovo vidim v tem, da pri okrajnih sindikalnih svetih imenujejo stalne komisije za šport, ki pa bi lahko bile povezane s komisijami za oddih. Verjetno bi bilo zelo koristno, če bi to dvoje združili. Enako bi morali postopati tudi na občinskih svetih. V podjetjih bi se morali bolj orientirati na lastne aktivne športnike, ki jih za zdaj preslabo izkoriščajo. Ti bi lahko bili najpomembnejši organizatorji in mobilizatorji delavske* ga športa. O vseh teh problemih bo razpravljal tudi zvezni kongres telesne kulture, ki bo še posebno poudaril vlogo in koristi telesnovzgojne aktivnosti v delovnih kolektivih. Ob vsem tem je izrednega pomena tudi materialna plat tega pre-
preko svojega registriranega članstva. Zlomiti moramo namreč mnenje, da društva niso dolžna delati tudi z ljudmi, ki jih formalno še nimajo registriranih v svojem članstvu. S tem je v tesni zvezi vprašanje objektov. Ko bodo društva šla v širino, tudi objekti ne bodo mogli ostati zaprtega tipa. Kaže, da pri tem prepočasi napredujemo. Več bi moralo biti stadionov z geslom: »Stadioni brez plotu.« Slabosti svetov za telesno kulturo pri občinskih ljudskih odborih so prišle do izraza zaradi tega, ker so verjetno sestavljeni v glavnem iz zastopnikov raznih društev, kar seveda zožuje njihov delokrog. Tudi v delavskih svetih marsikdaj ni razumevanja za vse te probleme, ki že na prvi videz niso proizvodni. Toda to je seveda velika zmota, saj je na primer zdravje in razvedrilo delavcev v tesni zvezi s produkcijo. Podjetja bi morali zainteresirati tudi zato, da bi pošiljala v tečaje ljudi iz kolektivov. ki bi potem vodili telesno vzgojo v njih. Velike pomanjkljivosti telesne vzgoje delavske mladine, bi morda lahko konkretno rešili ali pa vsaj delno omilili, če bi določene elemente iz telesne vzgoje vključili v program obvezne predvojaške vzgoje. Vsakemu obvezniku predvojaške vzgoje bi lahko na primer zastavili nalogo, da se v letih šolanja mora naučiti plavanja.
Glede velikih skupnih akcij sodim, da so potrebne, še posebno pa se ogrevam za neki sistem tekmovanja po normah, ki pa bi bile dosegljive tudi povprečnim športnikom.
Milja Švab;
m:,.,
W :-Kks
.3sl
bi bil uspeh tako prepričljiv, sko družbeni značaj in mora-
ker v delovnih kolektivih pač ni dovolj kadra. Take enotne akcije tudi pe bi smele biti kampanjske, kar je značilno za skoraj vse športne igre, kolikor jih je za zdaj. Tako bi tudi dosegli naš smoter — temeljito preventivo in rekreacijo. Zdi se mi, da je uspeh delavskega športa na Hrvaškem v tem, da so tam od vrha preko okrajev in občin do delovnih kolektivov znali to akcijo organizacijsko postaviti. Mi pa na žalost, razen v elektrogospodarstvu, še vedno nimamo utrjenih organizacijskih oblik. Že samo primer elektrogospodarstva pa kaže, kako konkretne rezultate (manj obolelih itd.) daje redno športno izživljanje. Z razširjenjem športne dejavnosti bi podjetja, posamezniki In družba prihranili velika materialna sredstva. Naš uspeh pa bo odvisen tudi od pravilnih pogledov organov upravljanja, sindikalnih funkcionarjev ter ostalih odgovornih ljudi.
Franček Mirtič:
2E MLADEGA DELAVCA JE TREBA VKUUGITI
Ce gledamo problem športa z vidika udejstvovanja delavcev, l&hko zares ugotovimo precejš-
jo skrbeti zanjo vsi oblastveni organi, organi delavskega in družbenega upravljanja in vse množične organizacije.
Leopold Krese
blema. Ce dajejo tovarne sredstva za najrazličnejše namene, bodo pač lahko podpirale tudi dejavnost, ki bo koristna predvsem zanje same.
Tone Kropušek:
VEČ »STADIONOV BREZ PLOTU«
Uspehi, kolikor smo jih dosegli v zadnjih letih, so zares rezultat pobude posameznikov, medtem ko iniciative od zgoraj, da se tako izrazim, ni bilo. Mislim na pobudo, ki bi proučeno in sistematično pokre-nila akcijo v vsej širini. Kdo bi naj bil pobudnik take široke aktivnosti v delovnih kolektivih? Mnenja sem, da imamo pri društvih in forumih ljudi, ki bi s popolnim angažiranjem in večjim razumevanjem potrebe o razvijanju športa med delavci lahko bili kos tej nalogi. Se posebno se mi zdi to izvedljivo, ker sta skupščini Partizana in Športne zveze postavili pred društva kot eno izmed osnovnih nalog: razširitev delovanja in aktivnosti
Odbojka je gotovo eden najprimernejših športov za telesa in duha
W
razvedrilo
TESNO SODELOVANJE SINDIKATA
IN DELAVSKEGA SVETA
Pomemben se mi zdi predlog, da bi se tudi z oddihom oziroma z obnavljanjem delovne sile nasploh ukvarjali organi delavskega upravljanja. Sindikati bi naj imeli konkretne komisije za oddih in šport ter bili pravzaprav tisti, ki bi skrbeli za udejstvovanje delavcev v prostem času, postavljali pa tudi zahteve in pripravljali material za seje delavskega sveta. Vso to problematiko bi naj skratka prevzel sindikat s konkretno pomočjo delavskega sveta.
Avgust Likovnik:
NI ORGANA Z OPERATIVNIMI FUNKCIJAMI
Pri nas je mnogo organizacij, ni pa jasno, katera je tista, ki naj skrbi za množična tekmovanja in šport v delovnih kolektivih. Vprašanje je, na koga bi bilo treba vezati sindikalne športne aktive. Organizacij, ki bi prišle z to v poštev je toliko, da je izbor težak. Morali bi določiti, kateri forum je odgovoren, da skrbi za šport v delovnih kolektivih.
Sodim, da bi moral to biti organ, ki bi imel vse operativne funkcije. Ko bi proučili tekmovalni sistem v celoti, bi se lahko lotili tudi večjih akcij.
Ivo Tavčar:_________
ODBOROM ZA ODDIH — NOVO VSEBINO
Za izhodišče je bistveno, da spravimo v gibanje neko organizirano družbeno silo, ki bo podprla vsa naša prizadevanja. Ta sila bi po mojem morala biti sindikat in slabost je bila prav v tem, da doslej na tem področju ni dovolj sodeloval. Sindikat je družbena sila, ki je že med delavci, ki je blizu delavca in ni izven podjetja, kakor so športna društva. To vprašanje je zato treba postaviti pred republiški svet Zveze sindikatov. Odbore za oddih, ki so doslej skrbeli zgolj za letovanje delavcev in so imeli na voljo tudi precejšnja denarna sredstva, bi lahko razširili in jim dali bolj življenjsko funkcijo. S kombinacijo odborov za oddih in šport, bi dobili dosedanji odbori novo vsebino. Športne organizacije pa bi jim morale nuditi strokovno pomoč. Najprej moramo s temi
nazori in pobudami prodreti v sindikalnih organizacijah in šele potem se lahko obračamo na delavske svete. Pri sredstvih bi morala podjetja paziti, da jih dajejo predvsem za to, kar bo koristilo tudi njihovim delavcem. Še okrepiti bi tudi bilo treba pritisk na občinske svete za telesno kulturo in zbore proizvajalcev, da bi dajali več denarja za gradnjo takih objektov, ki bi bili odprti za vse.
Z izvlečki iz razprave, ki jih priobčujemo in v kateri so sodelovali še tovariši Mihorko, Naprudnik in Rožič, pa problemi, ki smo jih načeli na posvetovanju v našem uredništvu, še niso izčrpani. Zato bomo v prihodnjih številkah obravnavali še nekatere konkretne predloge, o katerih so prav-tako govorili na tem sestanku.
Zavedati pa se je treba, da ni dovolj, če po vsem tem ugotovimo, da je delavski šport skrb nas vseh. Zares se je treba lotiti dela. In pri tem bi največ morala opraviti sindikalna organizacija v tesnem sodelovanju s komisijo za šport v delovnih kolektivih pri SZS ter z okrajnimi in občinskimi sveti za telesno kulturo.
Sto novih stanovanj
Gradbena dejavnat se je T Ravnah zadnje mesece precej razmahnila, tako da bo kakih sio prosilcev dobilo družinska stanovanja. Na Ravnah gradijo med drugim tudi dva nebotični ka z 42 stanovanji, urejujejo cestiišča, komunalne naprave ▼ starem in novem delu mesta. Trg svobode bodo klaimu asfaltirali in na vrsto bo prišla tudi najbolj prometna Prežihova ulica, Ljudje se precej zanimajo za gradnjo indivi duainih in družinskih zadružnih hišic, saj več kot 60 prosilcev prosi gradbeno posojilo. Gradnjo bo občinski ljudski odbor podprl tako da bo zgrddil komunalne naprave in elektrificiral novo strjeno naselje nad Cečevjem.
Nova želeniška postaja v Ravnah
Direkcija jugoslovanskih železnic je izdelala že dolgo pričakovani osnutek načrta za novo železniško postajo v Ravnah. Dnevno namreč na stotine in stotine delavcev, dijakov ter drugih potnikov ob vsakem vremenu čaka na prostem na vlak, tako da se ti vozači zime in strupenega mraza po pravici vnaprej bojijo. Za gradnjo bo tudi občinski ljudski odbor prispeval nekaj sredstev.
Š-A-H
Kombinirajmo
Danes sta na vrsti spet dva »oreha« iz praktične igre. Po kvaliteti Je med ndima sicer velika razlika, saj nastopata enkrat dr. Vidmar in bivši svetovni prvak Nizozemec dr. Emve. torej dvoje velikih imen v šahovskem svetu, drugič pa samo dva navdušena navadna zemtjana. Torej štev. 51 BEU: K hi, D a3, Tdl, Tel, Sd6, Fa2, b2, hS (8)
ČRNI: Kg8, Df4, Tc2, Lg7 PaS, bS, n, g5, h6 (9)
Beli (dr. Vidmar) se je znaš®1 v poziciji ko mu grozi navidez neubran jiv mat. Hitrp mora ukrepati, sicer je tako!) izgubljen. Kombinira, žrtvuje in navidni poraz spremeni v krasno zmago. Bo šlo?
Štev. 6:BELI: Kfl. D<32, TaT. Te7, Sf5, Pa22, b2, c3, d3, f2. h2 (11)
ČRNI: Kh8, DdS. Th5. Tg8, Le«, P bo, c5, fC, g3, h? (10
Crn poskuša izgubljenem v položaju zaplesti igro s tem, da pusti damo pod udarom, ker hoče s taktičnimi grožnjami vendarle še kaj doseči. Toda beli mu ne pusti dihati; za damo se sploh ne zmeni; ampak partijo po najkrajši poti zaidi’uči: Poiščite še Vi to piotl
REŠITVE IZ ŠTEVILKE PRED 14 DNEVI:
Štev. 3 — 1. Tg7: !,Lg7: (če Kg?:, sledi mat v 2 potezah) 2. Dfl: , KhS 3. Dc8: , Te8: 4. Sf7 , Kg8 5. SdS: in dobi.
Štev. 4 — 1. b7!,Le6 (kmeta ne gre jemati, ker sledi z menjave figur prehod v dobljeno kmečko končnico ali pa izguba figure) 2. La6: in zmaga je zdaj samo še stvar tehnike.
Avgust Likovnik
Murska Sobota: Koristna pobuda obrtne zbornice
V Murski Soboti in okolici je bilo kegljanje še pred leti zelo priljubljena športna in družabna igra. Iz povsem nerazumljivih razlogov pa je dejavnost prekmurskih kegljavcev v zadnjem času skorajda povsem zamrla. Vse pa kaže, da bo ponovno oživela v prihodnjih dneh. Okrajna obrtna zbornica je namreč sklicala sestanek, na katerem so se vsi prizadeti dodobra pomenili o ukrepih, ki naj bi zagotovili prekmurskemu središču večjo športno aktivnost, predvsem med obrtniki, delavci in vajensko mladino. Ofcnaljna obrtna zbornica je dala še pobudo za izgradnjo novega kegljišča, ki bi naj služil zgolj v športne namene.
Grosuplje:
Za delavce in vaščane
Prejšnji teden so v Grosupljem začeli graditi moderno dvb-
stezno kegljišče, za katero se je zavzela domača občina. Obe stezi bosta prvi napravi, ki bi naj v večjem obsegu zavrnili delavsko in vaško mladino od nezdravega izživljanje. Novo kegljišče bo v prvi vrsti služilo delavcem iz tovarne motvoza in platna, nič manj pa seveda ostalim privržencem tega razvedrilnega športa.
Ljubljana: Tečaj na Bledu
Zveza kegljaških športov Slovenije pripravlja s sodelova-
njem Višje šole za telesno vzgojo na Bledu kegljaški insibruk-torski tečaj, ki bo od 2. do 11. avgusta. Za tečaj so se že prijavili prvi kandidati iz posameznih slovenskh podzvez. Ne bi bilo napak, da bi slednje med svojim članstvom izbrale za ta tečaj take' privržence tega športa, ki bi bili voljni prjeti za delo tudj; v delovnih kolektivih. Nič manj koristno pa ne bi bilo, če bi kegljaški krožki delovnih kolektivov poslala v ta tečaj tudi svoje izbrane kandidate.
j ia teO®« Črnili (§)®05o(h) |	1
Statistika in pouk iz nje
V	roke nam je prišla zelo zanimiva statistika o razmahu šahovske igre v Sloveniji. Sicer so podatki nekoliko zastareli — prikazujejo stanje z 31. decembrom 1955 (za leto 1956 jih ni, za- leto 1957 pa so v dokončni obdelavi), vendar kljub temu zaslužijo, da o njih spregovorimo kako besedo več; tembolj, ker se odtlej bistveno tako in tako niso spremenili.
V	naši republiki je bilo tedaj 4553 registriranih šahistov, torej takih, ki so vključeni v šahovsko organizacijo in imajo vse članske pravice in dolžnosti. Socialni sestav pokaže naslednjo sliko: 1632 uslužbencev, 1121 učencev in dijakov, 1078 delavcev, 202 študentov, 198 kmetov in 322 ostalih.
Ce ostanemo samo v tem okviru, ko odpade na šahiste iz delavskih vrst nad 23,5 “/o, smo lahko še kar zadovoljni, čeprav ni moč zanikati, da bi bil ta odstotek lahko precej večji. Dejansko tudi je: delavci veliko šahirajo, bolje in slabše, samo v organizirano šahovsko življenje se zlasti v manjših, pa tudi v večjih krajih ne vključujejo preveč radi. Kakor je v rezervi silna armada navdušenih šahistov med pionirji — letos jih je v tekmovanju za dan mladosti, od najnižjih do najvišjega, sodelovalo v naši republiki nič manj kot 20.000, med njimi veliko delavskih otrok — tako je tudi med delavci ali, če ta pojem še nekoliko razširimo oz. odstotek povečamo, med člani delovnih
kolektivov. V misli nam prihajajo sindikalna moštvena prvenstva, ki imajo prvi jubilej — deseto obletnico — že za seboj. Koliko zanimanja je zanje, koliko nervoze pri samih igralcih in tudi v kolektivih za to, kako se »njihovi« drže; ali bodo zasedli zaželjeno mesto, bodo »plan« presegli ali ne? Zanimivo je gledati, kako igralec z imenom, (mojster, kandidat ali prvokategornik) spremlja igro na šesti deski, za katero sedi in se poti brez-kategornik, neorganiziran ša-hist. Ogorčena borba tu, ogorčena borba spet na raznih drugih sindikalnih prireditvah, recimo v prihodnjih dneh, ko se bodo tudi v šahu srečali v Mariboru grafiki, desna roka — nas novinarjev.
Se enkrat je treba ponoviti, da je najvažnejše vsekakor to, da naš delovni človek, še posebej delavec, usmerja svoje udejstvovanje v prostem času na najkoristnejša področja, med katerimi šah ni na zadnjem mestu. Tako udejstvovanje s tem, da je organizirane in vključeno v kolesje družbenega življenja, vsekakor samo pridobi. Koristi so v obeh smereh večje. Zato skromno želimo, da bi poprej navedeni statistični podatki postali v prihodnjih letih še bolj delavsko pobarvani. Morda bo k temu lahko pripomogel naš kotiček s tem, da bomo v zimskem času, ko je volja za šah najmočnejša, objavili v njem tudi napotke za razne šahovske prireditve.
Oho, samo še to nam je manjkalo. V Beogradu je nogometa premalo in ?o se zato odločile ženske (!), da zamašijo to vrzel. Po nekaj tednih treninga so se Amaconke z žogo že lotile tudi prvih tekem. — Beograjski Hajduk (seveda!) je pri tem porazil Dordžolo 2:0, poražena enajsterica pa se je šla tolažit v Kikindo, kjer je zmagala z enakim izidom. Beograjčani so torej že rešili nogometno problematiko. Ce Šekularac in tovariši ne bodo zadovoljevali okusa občinstva, pa se bo le-to pač odločilo za Obradovičevo (ženski Šekularac) In tovarišice. Sijajne perspektive — zares!
Aha, tudi ta ni mnogo slabša in seveda tudi — nogometna. Po dolgih peripetijah so vendar sprožili startni strel za kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo. Toda v kakem vzdušju! Od samih protestov je ozračje že povsem zastrupljeno: pritožuje se Ljubljana, ker ni bila razveljavljena njena tekma z Metalcem, pritožujejo se Šibenik, Varteks in Segesta in vsi imajo — tako mislijo — svoj prav. Kolikor so protesti sitna reč, pa je klubom v nekaterih podrobnostih vendar treba pritrditi. Razdelitev kvalifikacijskih skupin je nedvomno krivična. V eni so na primer zbrani kar štirje conski ligaši (Šibenik, Varteks, Segesta in Metalac), v drugi pa sta kvečjemu dva ali pa večinoma celo samo eden izmed članov conske lige.
Oho, ali veste, kaj je smisel za propagando? To je tako: če je kolesarska dirka za državno prvenstvo v Ljubljani, zvedo o tem Ljubljančani iz beogr-jskili in zagrebških časnikov, ker ljubljanski organizatorji pač ne »dajo od sebe« nobenega glasu. Nič boljši tudi niso skakalci v vodo,.' i imajo svoje največje prireditve prav tako najrajši v ilegali«.
J
Za Dan vstale čestitajo kolektivi:
i»
#
4
Občinski liudski odbor

K Dsievu vstcife čestita vsem kolektivom

O
z organizacijami:
Zvezo borcev
Sociaiistično zvezo delovnega ijodstva Zvezo komugiistov Slovenije Ljudsko mtadino Slovenije Zvezo vojaških vojnih invalidov Občinskim sindikalnim svetom
H
kolektiv trriovskeaa podtati«
.»USNJE
LJUBLJANA, Gradišče 10


PRAZNUJEJO Z VSEMI DAN VSTAJE — 22. JULIJ

(^am^apta i&atniea
VEŽMARJE NAD LJUBLJANO
TOVARNA
VOLNENIH
ODEJ
ŠKOFJA VAS
pri Celju
i
9c€»viaB«Kr-3»i£CB za@«irsa^a
VIDEM-KRŠKO
ČESTITA K PRAZNIKU DNEVA VSTA.IE!
•*Mh.
SE
PRIDRUŽUJE
ČESTITKAM.
OB PRAZNIKU DNEVA VSTAJE -22. JULIJU - ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI!
Izdelujemo po naročilih kvalitetno, ažurno in po zmernih cenah razno ladijsko, industrijsko in stavbeno opremo.
TUDI
Občinska gospodarska podjetja
v Rušah
K Dnevu vstaje čestita vsem delovnim ljudem in se vnaprej priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki
INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO
.. i
Tovarna čipk in vezenin
na
(f}£edu
se pridružuje praznovanju DNEVA VSTAJE
ISKRENE ČESTITKE K DNEVU VSTAJE

DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA
. NOVO MESTO
čestita k Dnevu vstaje!
}
l GOSTILNA CVENK
Šempeter
\	v Savinjski dolini
f čestita
\	k DNEVU VSTAJEI
H

I
GOLAVŠEK FRANC !
strojna delavnica	^
v Šempetru	^
v Savinjski dolini	(
čestita	4
k DNEVU VSTAJE!	4
Kolektiv
VELETRGOVINE S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM


CELJSKA TISKARNE
čestita vsem Celjanom k občinskemu prazniku Celja in k Dnevu vstaje — 22. juliju!
Izvršujemo vsa tiskarska in knjigoyeška dela hitro in po zmernih cenah!
Kolektiv CELJSKE TISKARNE CELJE
..JCOVINOTEHKA
CELJE"

Delovni kolektiv
Tovarne argaoskib barvil f GEUli
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K OBČINSKEMU PRAZNIKU CELJA 20. JULIJU IN K DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA
22. JULIJU!
čestita
k DNEVU VSTAJE
ih k OBČINSKEMU PRAZNIKU CELJA!
BRODAJAMOi KROGLIČNE LEŽAJE, INOZEMSKEGA IZVORA, ORODJE PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV, STROJE ZA OBDELAVO LESA INSTALACIJSKI MATERIAL IN VSO OSTALO
tehnično Železnino


<>
i»
i»
i»
i1,
W7do ne pozna Celja, mesta ob Savinji, ki leži ob robu prelepe Savinjske doline, mesta z bogato in razgibano zgodovino, pa tudi mesta, ki je že od nekdaj slovelo kot trden steber v boju slovenskega naroda za obstanek!
Zgodovini Celja so že znameniti celjski grofje vtisnili močan pečat, pozneje, pod avstro-ogrsko monarhijo, pa se je moral slovenski živelj vedno huje boriti z nemškimi nasprotniki, ki so imeli močno oporo v državni oblasti in v rokah domala ves kapital. Ob nacionalni borbi se je vedno močneje razvijal tudi boj za socialne pravice, boj proletariata proti kapitalistični gospodi.
V obdobju med obema svetovnima vojnama so v bivši Jugoslaviji nacionalna trenja sicer nekoliko popustila, ni pa popustil pritisk kapitalista na delavca, saj so se tujim industrijalcem in podjetnikom, ki so bili v večini, pridružili še domači podjetniki, ki od tujih niso bili nič boljši. Tako se je ob razvoju gospodarstva in industrije v Celju vedno bolj krepil tudi proletariat, katerega zavest je rasla iz dneva v dan. ,
Izraz te zavesti celjskega proletariata je bila mogočna manifestacija ob zletu delavskih »-Svobod«, ki je bil 1935. leta v Celju, pa tudi velike delavske stavke, ki so bile v Celju v teh letih. Celjsko območje je bilo sploh vedno v ospredju vseh množičnih političnih dogajanj na Štajerskem v bivši Jugoslaviji. Komunistična partija je tam vzgojila ljudi, ki so znali brezkompromisno voditi boj delavcev proti kapitalistom in ki so — včasih z nadčloveškimi napori — težo tega boja tudi vzdržali. To je bila vrsta narodnih herojev — Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Dušan Kraigher, Franc Vrunč, Lojze Hohkraut, Franc Leskoše^k, Peter Stante — in mnogi drugi.
V vsem obdobju ilegalnega dela Komunistične partije je bilo v Celju zelo aktivno: na Silvestrovo 1939. leta je bila v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju vsepartijska konferenca, ki so se je
POGLED NA CELJE
znani inleti in damasti vseh širin, kanafasi, po-pelini, kepri itd. Posebno ustreže tovarna Metka kupovalkam s tem, da jim vsako leto pripravi en poseben modni artikel. Tudi v tovarni Metki skrbijo za delavce: tovarna ima lasten bife, kjer delavci lahko dobijo malico, nameravajo pa ustanoviti še lastno delavsko restavracijo. V Portorožu imajo Metkini delavci svoj počitniški dom, kjer za 250 dinarjev na dan lahko z družinami preživijo svoje letne dopuste.
V neposredni bližine Metke stoji novo poslopje znane tovarne AERO. Ta specializirana tovarna izdeluje vsakovrstne kemične pisarniške potrebščine kakor tudi vse vrste akvarelnih, tempera in oljnatih umetniških barv. Izdeluje pa tudi vrsto raznih gospodinjskih pripomočkov, med katerimi so najbolj znane Aero barve za obleko in pa sredstvo za pranje »Mica«. Kolektiv tovarne
C
LJE
ob svojem prazniku
in Dnevu vstaje
udeležili vsi najvišji predstavniki Partije s tovarišem Titom na čelu.
Tudi vdor okupatorja Celja ni vrgel -na kolena: kljub množičnemu izseljevanju, kljub izdajam in grozotnemu streljanju ter obešanju talcev v Starem Piskru, v Frankolovem in drugod je bilo mesto ob Savinji z njegovimi prebivalci trd oreh, ki ga okupator nikoli ni mogel do kraja streti kljub močnim vojaškim silam, ki so zasedle Celje. Že julija 1941. leta je bila ustanovljena Celjska četa partizanov, ki jo je vodil Peter Stan-te-Skala. In prav dan ustanovitve Celjske čete — 20. julij — so si Celjani po vojni izbrali za svoj občinski praznik, saj se je tega dne Celje z orožjem v roki uprlo nasilju in se začelo^ boriti za svojo dokončno osvoboditev in za boljše življenje. V boju je padlo mnogo žrtev, a Celje ni popustilo; nemškim osvajalcem je zadajalo vedno hujše udarce, od katerih je bil gotovo med največjimi junaška, skoraj legendarna akcija, ko so aktivisti 1944. leta vdrli v Stari Pisker in od tam rešili okoli 300 pripornikov.
Po osvoboditvi se je tudi Celje z vsemi silami lotilo obnove. Delovni Celjani so z uspehom rešili mnoge težavne naloge in jih kljub naporom rešujejo še danes, kadar je treba, saj vedo, da delajo sedaj zase in za svoj mladi rofl.
Svo.j praznik so Celjani letos praznovali v znamenju velikih delovnih zmag in polni poleta ob velikih načrtih za prihodnost, ki jih bodo še izpolnili, saj sedaj sami upravljajo svoja podjetja, preko zbora proizvajalcev pa odločajo tudi o gospodarstvu vse komune. Hkrati pa so se ob svojem prazniku, ki skoraj sovpada z dnevom vstaje, z velikim spoštovanjem spomnili tudi vseh tistih, ki so dali življenja za svobodo in boljše življenja današnjega Celja.
Poglejmo še, kaj vse delajo v Celju in kaj je v mestu ob Savinji potrošnikom na voljo:
Med največje celjske tovarne sodi CINKARNA, ki letno proizvaja nad 16.000 ton surovega cinka in je zato eden od najmočnejših stebrov celjske komune. V Cinkarni raste proizvodnja iz leta v leto: letos je skupna proizvodnja za skoraj 11 °/o večja od lanskoletne v istem obdobju, tako da so celo prekosili pričakovanja, saj j» za 3 °/o večja od proizvodnje, ki je bila planirana za letošnje leto. Skrb za ljudi je v Cinkarni na prvem mestu po prizadevanju za dvig storilnosti: sindikalna organizacija in delavski svet tovarne se z vsemi silami trudita, da bi se delavcem kar najbolj izboljšalo življenje. Topilničarji že prejemajo topel obrok hrane med delom, kmalu pa ga bodo prejemali tudi vsi drugi delavci na najtežjih delovnih mestih v tovarni. Tovarna ima svojo splošno in zobno ambulanto. Za oddih imajo delavci na Malem Lošinju svoj dom^ s 40 posteljami, še v nekaterih drugih letoviščih ob morju pa imajo po nekaj postelj, tako da lahko hkrati letuje ob morju po 50 delavcev iz celjske Cinkarne. Tisti, ki jim morje ne prija, pa lahko svoj dopust preživijo v Logarski dolini, kjer ima Cinkarna dom s 14 posteljami in skupnim ležiščem.
V Celju je tudi večja tekstilna tovarna METKA, ki izdeluje vse vrste bombažnih tkanin. Od njenih izdelkov so po vsej državi najbolj

P*«
mmam
CELJSKI STARI GRAD
Aero se ponaša z zelo lepimi delovnimi uspehi, saj je sedanja proizvodnja v primerjavi z letom 1939 kar za 1039°/» večja, produktivnost pa se je v primerjavi z istim predvojnim letom povečala za celih 452 °/o, kar dokazuje, da je prizadevnost tovarniškega kolektiva obrodila bogate plodove.
Sodobnega življenja si danes pač ne moremo več predstavljati brez elektrike; kolektiv ELEK-TRO-CELJE pa se k svojimi izpostavami v Laškem, Šempetru v Savinjski dolini in v Rogaški Slatini še posebej trudi, da bi bilo življenje Celjanov res svetlo in da bi stroji po tovarnah in podjetjih nenehno delali za boljše življenje. Prav tako kot drugi, tudi kolektiv Elektro-Celje skrbi za prijeten oddih svojih delavcev med letaim dopustom: skupaj z drugimi elektrogospodarskimi podjetji ima kolektiv domove na Rabu, v Portorožu in na Pohorju, kjer delavci za 350 dinarjev na dan lepo preživijo svoj letni oddih.
V Celju je tudi podjetje, ki po svojih dragocenih, kvalitetnih in zelo okusnih izdelkih slovi po vsej Sloveniji pa tudi po drugih republikah naše države: to je podjetje ZLATARNA v Tovarniški ulici. Svoje trgovine ima v Celju, v Ljubljani in v Beogradu, izdeluje pa vsakovrstni zlat in srebrn nakit, srebrn .jedilni pribor itd.
V Celju je tudi prav skrito, a dokaj pomembno podjetje — tovarna trakov VRVICA — ki izdeluje tapetniške vrvice in trakove vseh vrst, adjustirne trakove in keper trakove.
Za vse vrste gradenj v Celju pa tudi drugod po držgvi skrbi in jih uspešno izvaja največje celjsko splošno gradbeno podjetje — BETON CELJE.
Vse vrste rezanega lesa pa je moč dobiti pri lesnem podjetju LAVA CELJE. Podjetje skrbi tudi za žagarske usluge in po konkurenčnih cenah polaga parket tako z lastnim kot z naročnikovim lesom.
Vse prevoze na krajše ali daljše proge opravi z avtomobili PREVOZNIŠTVO CELJE.
Za razvedrilo Celjanov po delu pa skrbi kolektiv KINO PODJETJA, ki predvaja dobre umetniške in poučne filme.
Med največja trgovska podjetja v Celju je moč prišteti grosistično trgovsko podjetje TKA-NINA-GALANTERIJ A, ki je bilo 1952. leta ustanovljeno kot grosistično-detajlistično podjetje, naslednje leto pa se je preosnovalo v čisto grosistično podjetje za tekstilno in galanterijsko blago. Kolektivu je s požrtvovalnim delom uspelo, da si je že 1954. leta dogradil lastno trgovsko hišo v strogem centru mesta, kjer podjetje sedaj posluje z velikim prometom in odlično zadovoljuje svoje odjemalce.
Poleg delovnih kolektivov navedenih podjetij so se s svojimi čestitkami vsem delovnim Celjanom ob celjskem občinskem prazniku pridružili še naslednji kolektivi:
Veletrgovsko podjetje s špecerijskim in kolonialnim blagom POTROŠNIK CELJE; trgovsko podjetje JADRAN, trgovsko podjetje VOLNA, podjetje ŽELEZNIČAR CELJE, trgovina z železnino MERKUR, "gostinsko podjetje MAJOLIKA, hotel in restavracija POŠTA s svojim 'obratom GOSTILNA SVETEL, restavracija VINO KOPER in podjetje AVTOMEHANIKA.
Ob občinskem prazniku pa čestita tudi OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE vsem svojim sindikalnim podružnicam in vsem delovnim kolektivom ter jim želi mnogo uspehov v nadaljnji izgradnji socializma v celjski komuni!
K občinskemu prazniku CELJA — 20. juliju in k prazniku Dneva vstaje 22. juliju — čestitajo in želijo mnogo uspehov v izgradnji socializma vsem delovnim Celjanom
Občinski ljudski odbor Občinski komite Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB iVOF Občinski komite LMS
CELJE
Železarna Store
ŠTORE PRI CELJU industrijski tir štore
TELEFON 21-98 ali Štore 1, teleprinter 03518
PROIZVAJA:
belo in sivo surovo železo valjane proizvode odlitke sice litine cevi in fasonske kose kokile
vse vrste valjev iz trde litine visokokvalitetno samotno opeko Samotni malter
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K DNEVU VSTAJE, CELJANOM PA SE POSEBEJ K OBČINSKEMU PRAZNIKU.
ŽELEZARNA ŠTORE
0^-0o
»V redu, tovariš vodnik,« je rezko odvrnil Mitar.
»Razumem, tovariš komandant.«
Vodnik se je strumno vzravnal po vseh pravilih službe in skušal trčiti s petami; pa se je zavedal, da opanke ne trčijo tako ostro kakor podkovani čevlji, zato se je užaljeno obrnil in hotel oditi.
»Vodnik, ali ni morda prišel z vami tovariš Kme iz j komiteja?« ga je ustavil Gjuro.
Božo ga je pogledal nekako zviška in nejevoljno odgovoril:
»Da, pa se je malo pomudil v vasi. Ponoči ga bomo spravili nazaj.« — Z dvema korakoma je bil pri vratih in je odšel mežikaje z očmi.
Tale starešina zaščitnega voda je bil iz posebnega lesa. Bil je rezervni podnarednik iz prve svetovne vojne, s polno malho zgodbic iz strelskih jarkov, v vsaki zgodbi pa je bil sam v središču pozornosti in glavni junak. Žganje je pil kar iz čutare in po troje sovražnikov je vsak dan nabodel na bajonet. Predan svetim izročilom vojske, še vedno pretirano in čez vse spoštuje in izvršuje kruto disciplino. Zanj je to eden izmed najbolj vzvišenih pojmov o vojni in življenju. Pri vsem računa z disciplino kot z bistvom vsega. Ima sina edinca, ki je komisar v prvem bataljonu romirskega odreda. Pa nikakor ne more razumeti, kakšna je sinova dolžnost v vojski. Zato niti Danila nič kaj ne obrajta, ker je prepričan, da tile »civili«, kakor je navadno krščeval komisarje, kvarijo disciplino in duha vojske, ker tako radi razpravljajo o vsakršni reči in vsakogar o čem prepričujejo. V vojski ni prepričevanja, je bilo njegovo geslo, tu so samo poveljniki in podrejeni.
Drugače pa je bil brez napake. Samo to slabost je imel, da se je pred svojim poveljnikom pogosto zmotil in zmedel in je postajal celo pozabljiv. Tako se je tudi to pot, ko je odšel iz sobe, spomnil, da je pozabil izročiti poveljniku dokumente, ki so jih našli pri ubitih Nemcih. Toda zavest starešinskega ugleda ga je zadržala, da se ni “ takoj vrnil v sobo.
Danilo je začel pripravljati gradivo za Krna iz komiteja. Organizirati je treba še en kanal za pošiljanje sanitetnega materiala iz Romirja v odred. Mitar je začutil lakoto, kar sicer ni bila njegova navada.
Gjuro pa se je iznenada na moč razburil.
»Sto vragov!« je vzkliknil in poskočil. »Morda je nemški trup ponoči napadel zapor v Dolnjem Gorovem! Kako je že povedal vodnik — dva Nemca in en domobranec?«
Mitar je molče odprl vrata in zapovedal stražarju, naj pokliče vodnika Boža. Takoj nato se je pokazal vodnik v vsem sijaju.
»Sedi,« mu je rekel Mitar.
»Saj ni treba, tovariš komandant, lahko stojim.«
»Natančneje nam pripoveduj, kako ste se davi spopadli z Nemci. Kje ste jih srečali?«
Vodnik je še pod vtisom doživljaja. Oči mu ponosno sijejo. Gjuro ga napeto posluša.
»Pa, lejte, kako bi vam povedal. Davi ob zori smo se vračali iz Kisovca. Ze prej bi bili odrinili, ampak tale naš iz komiteja ni prispel ob času, pa smo ga morali počakati. Pravi, da zdaj hudo težko prideš iz Romirja.. .«
»Nikar na široko,« je nestrpno ^adel Danilo. »Kje ste se spopadli z Nemci?«
Vodnik ga je pogledal čez ramo.
»Potrpi, tovariš komisar, da razložim ... Vračamo se iz Risovca, pri Sušičevem travniku od daleč zagledamo kolono, ki je prihajala iz gozda. Ustavim svojo vojsko, počakam in natanko opazujem. Nemci, kakšna petnajsto-rica. Pa se začudim, kako da prihajajo iz našega ozemlja. Brž zapovem, naj se poskrijemo, poležemo, oni pa naravnost proti nam. Pa še neka ženska z njimi. Gredo, nas pa ne vidijo. Sam pri sebi mislim: Božo, pusti jih čim bliže, nato pa užgi po njih! Tako je tudi bilo. Ko so nam prišli pred nos, smo užgali, oni pa vzdolž potoka. Ucvrli so jo kakor zajci. Trije so obležali...« Ponosno je migal z brki in potegnil iz žepa umazano, zmečkano culico: »Nate, tole je dokumentacija.«
Danilo je brž razvezal ruto in podal Gjuru tri vojaške knjižice. Dve manjši, nemški, in večjo, domobransko. Gjuro je drhte odprl samo poslednjo. Poznal je platnice — vojno listino domobranskega častnika. Pogledal je fotografijo.
»Ivan Simič.«
To je izgovoril z ledenim glasom. Mitar in Danilo sta se živahno sklonila. Vodnik je važno premišljeval — to pot je prvič ^idel Gjura tako potrtega. Gjuro se je prijel z roko za vrat in ni verjel očem.
Vnovič je prebral: — »Ivan Simič, nadporočnik...«
Nato je vrgel knjižico na mizo in brez glasu premikal ustne. Vodniku se je zazdelo, da se Gjuro kremži. Bled je bil, kakor da je zagledal samega hudiča pred seboj.
»Kako, Ivan ubit?« je vprašal Mitar in segel po njegovi knjižici. Z Danilom sta ogledovala fotografijo.
Zdaj že tudi vodniku Božu ni bilo več prijetno. Videl je, kako sta se poveljnika spremenila, a Gjuro je bil tak, kakor da bi bil tale Ivan njegov rodni oče. Brž je pozdravil in se hotel oddaljiti.
»Počakaj!« se je zganil Gjuro. »Kako je padel tale | domobranec?«
Vodnik je popustil dolnjo ustnico.
»Streljali smo v kolono. Tega niti videli nismo. Sele pozneje smo ga našli, ležal je mrtev, uklenjen, z dvema Nemcema.. .«
»Prav,« ga je pomiril Mitar, »to je tudi zaslužil. — Nato je odložil knjižico. — »V redu, vodnik. Eno zaplenjeno brzostrelko izroči štabu, drugo pridrži zase. Uniforme in obutev ste — upam — razdelili.«
Tega ni bilo treba niti vprašati. Nova nemška bluza na vodniku je pokala po šivih. Božo tudi to pot ni imel sreče — nemški krojači niso imeli mere za njegova ramena. Z obutvijo je bilo pa kar brezupno. Vsi trije padii so •meh. po njegovem r.i.rvska stopa h Ze se je po malem zbogal s tem, da bo revolucijo preživel bos, v najboljšem primeru pa v opankih.
Vodnik se je obrnil, da bi odšel, tedaj je Danilo pogledal na njegovo roko.
»Ali ste kaj zaplenili?«
Vodnik je zardel in skušal urpakniti roko. Nezaupljivo je od strani ogledoval Danila, ker ni vedel, kaj ta misli.
»Pridrži jo,« se je nasmejal Danilo, »samo pravično j delite, da bo vsak dobil tisto, česar nima.«
Tedaj je Gjuro poskočil kakor poparjen. Mrliško bled j je negibno strmel v štoparico na vodnikovi desni roki. j To uro je poznal. Ivan jo je nosil, ko so ga zasliševali.
I Milan mu je hotel uro vzeti, pa je Gjuro preprečil, dokler I ne bo preiskava zaključena. Zdaj mu je krč pretresal lica, obsijana kakor z nenadnim bliskom. Mahoma mu je bilo vse jasno. Hkrati je začutil, kako mu je v glavi zamolklo počilo. Onemoglo je drhtel, ne da bi dihal.
»Snemi jo!« je izustil komaj slišno, nekako s prošnjo v očeh.
Vodnik ni vedel, kaj bi. Gjurov izraz ga je zmedel. Neodločno je stal in umikal roko. Ura je njegova. Sam jo je zaplenil v častnem boju.
»Snemi!« ga je posekal Gjuro, tresoč se po vsem životu.
»Kaj pa je?« se je vmešal Mitar. Ni dojel, kaj je z Gjurom in njegova histerična zmedenost mu je bila rahlo sumljiva. Danilo je vstal, ves bled.
Gjuro je povzdignil drhtečo roko. Bila je bela kakor slonova kost.
»Pojasnil bom,« je rekel hladno, »samo najprej snemi tole uro.« Za zdaj mu je to bilo poglavitno. Čutil je, da se I bo zadušil, če vodnik ne sname štoparice. Osupli vodnik
je ubogal. Snel je uro z levice, jo položil na mizo in jo žalostno gledal.
Mitar je negibno opazoval Gjura in spreminjal obraz. Zdaj je odprl usta in obstal, lastnim ušesom ni verjel.
»Kaj si rekel?«
»Tovariš,« je ponovil Gjuro kakor iz sebe. »Nedolžnega človeka smo ubili. Ivan je bil nedolžen.«
Njegovi možgani so mrzlično delovali, dojemali so spočetka nejasne, nedoločene drobce in jih oblikovali v osupljiv privid. Vodnik je rekel, da je bil Ivan uklenjen ubit. Nemci so ga torej gnali uklenjenega.
»Da,« je potrdil vodnik in se čudil. »Uklenjen je bil, pa še kako! Roke je imel krvave.«
Podoba se je izpopolnjevala. Od prvih slutenj, ki se zdaj zmagovito uresničujejo, do zaključnega, tragičnega dejanja. Nemci ne bi bili uklenili svojega človeka, tem manj, če so ga prišli rešit. Ivan ni bil njihov. V zaporu Ivan ni bil zvezan. Gjuro tega ni dal. Nemci pa so mu uklenili roke, oni so morali vedeti, da ni kriv, oni so potemtakem nameravali z njim nekaj drugega. Ivan je bil žrtev nezaslišanega podtaknjenja. G1 ro je stisnil pest. Ivan je nedolžen.
Zemlja, odpri se!
Prešinila ga je neverjetna misel.
»Kje je Ivan pokopan?« — Glas se mu je tresel.
Vodnik ga je sočutno gledal.
»Pokopan? Tega nismo utegnili.«
»Takoj me povedi tja. Nemudno moram videti njegovo truplo
Mitar ga je osuplo gledal. Gjurov sklep, pa četudi preveč drzen, ga je pahnil nekako v zmedo In zaskrbljenost. Ce je tako, tedaj — sto vragov! — tedaj jih je ge-stapo krvavo potegnil za nos. Matilda je potemtakem še v odredu.«
Gjuro ni tratil časa, gorel je od nestrpnosti. Ivanovo truplo mora videti. Brž! Po konje!
Nepričakovano je zdaj tudi Mitar hotel z njim. Danilo ga je odvračal.
»Božo bo spremljal Gjura. On bo to sam opravil!«
»Ne morem potrpeti, da se vrne. Zverine švabske — zdaj pa še to!«
Cez dve minuti so pojezdili trije jezdeci proti Romir-ju. Spredaj je galopiral Božo na visokem, mršavem vrancu. Ta črni okostnjak je dokazal, da zna biti sila vztrajen. Dirjal je kakor žrebec in ni odstopil Mitrovi kobili niti pednja pred . seboj.
Gjuro je bil domala ves dan v sedlu, a ni čutil utrujenosti. Živci so mu bili skrajno napeti. Bridkost hudega kesanja, obtoževanja samega sebe. Nedolžen, častivreden tovariš, ki je bil enakih misli kakor on in je gojil eno samo lepo željo, kakor on, veroval je v prihodnje dni, v mladost, domovino in prihodnost in je sanjal o jutrišnjem dnevu, ki je morda še daleč in nepoznan, a bo prišel gotovo in neogibno, ne glede na čas in žrtve — ta tovariš je plačal z glavo, strt, užaljen in opljuvan od tovarišev, katerim se je pridružil toplo, prisrčno in nesebično. Umrl je strašne smrti, morda primoran, da je svojo ve • in zanos v poslednjem trenutku krvavo preklel kot zablodo in lahkomiselnost. Ubili so ga in osramotili samo zato, ker on, Gjuro Sterič, zmedenec in kretčn, ni imel dovolj poguma, da bi verjel svojemu srcu in čustvom. Ta misel ga ubija, gnusi se sam sebi, ker je strahopeten in nesmotrn. Zato so ga tako neumno premotili in osleparili pruski fakini. O, Ivan! Ko bi mogel, bi Gjuro dal življenje, da bi popravil usodno napako. Ivan je bil mlad, pred njim se je šele zarisovala zlata podoba življenja, ki bo prišlo v zameno za prestane grozote, agonije, zime in prekletstva.
Gjuro se je silovito trudil, da bi ubežal sam sebi, skušal je usmeriti misli kam drugam, pa ni mogel. Oglašal se je vedno isti refren, težak, neznosen: Ivan je nedolžen, a mrtev, mrtev, ne kriv, a mrtev, mrtev in ponižan; zdaj je negiben, hladen, ugasel, zdaj. ničesar več ne čuti in nikdar več ne bo ničesar čutil in nikoli več ne bo videl ne gozda, ne neba, ne svojega Romirja, ne doma ne izvoljenke. Nikoli, nikoli več. A mati pričakuje glasu od njega in ga ne bo nikoli dobila, pa bo vseeno vedno upala in vedno čakala.
Božo ju je povedel po prečni poti. Hiteli so skozi gozd in se spustili v dolino, v široko, svetlo, zeleno dolino.
Iz daljave se je oglašal lajež ovčarskega psa. Iz raztre-, šenih hiš se je vil dim. Samo strehe so se videle, sinje j drevje je zakrivalo zidovje. Ovce so se pasle na travniku, njihova volna se je belila in spominjala na sneg.
Nato so se povzpeli po brezovem gozdiču. Planine so se modrile v daljavi. Ozračje je dobivalo barvo cimeta. Sonce se je poslavljalo. Onkraj Vukolega je slovesno zahajalo. Vse je mirovalo v tihem pričakovanju. Od daleč je pošumeval vetrc. Konji so bili potni. Božev vranec je nadušljivo kašljal.	<
Sušičev travnik je mrko počival v senci. Gozd se je vzpenjal nad travnikom in metal nanj svojo senco. Božo je zlahka našel trupla. Nikjer naokoli ni "bilo videti sledov boja. Iznenadeni Nemci so utekli brez odpora.
Nad potokom, pod grebenom, poraslim z maklenovdm grmovjem, skrita v zaveterju, so ležala tri trupla. Nemca sta bila naga, samo v spodnjicah. Ivanu so pustili spodnje perilo. Ležal je na desnem boku, preganjen v pasu. Srajca je bila na hrbtu krvava.
Približali so se mu od zadaj.
Gjuro je bil prepričan po enem samem pogledu. Nato je mučeniško pogledal Mitra. Brž je obrnil Ivanovo truplo. Nato je zaprl oči. Nekoč lepi Ivanov obraz je preplavila groza. Srajca je bila spredaj čista. Ko ga je Božo obrnil in mu privzdignil srajco, se je pokazala ranica na levi strani reber, v višini srca.
Gjuro je zaječal, kakor bi umiral. Ivan je bil ustreljen zahrbtno, s pištolo. Prav od blizu.
Mitar je molče prikimal. Razumel je to reč — Nemci so ustrelili Ivana. Nemec, presenečen ob strelih iz zasede, mu je za hrbtom pognal strel v srce, da bi mu za vedno zaprl usta. Toda v preplahu mu ni utegnil razkleniti rok. Se so bile na hrbtu prekrižane in uklenjene. Partizani nimajo takih verig.
Mitar, tog in bled, je dolgo molčal in tako počastil padlega tovariša. Ivanova nedolžna žrtev je bila tembolj bodeča. Gjuro je povzdignil obraz in poslal svoj srd in nemo kletev v visoko, temno nebo. Drugič je prisegel neizprosno maščevanje.
Ko so se vračali, je bil toliko priseben, da je zabičal Božu, naj molči o vsem, kar je videl in slišal. Živ krst v odredu ne sme zvedeti, da se je njegova desetina spoprijela z nemškim trupom in da je Ivan ubit.
Noč je bila polna mesečine. Nad Razdoljem je Šumel sveži nočni veter. V štabu odreda je gorela karbidka.
Kuharica je še bedela. Ležala je '	- azp;' o .ni
strmela v temo. Vse je bilo mirno, že več dni se ni primerilo nič razburljivega, toda njeni čuti so slutili nemir. Kako da krožijo po zraku skrivnostni magnetični valovi in opominjajo na nevarnost. Pa tudi poveljnik in komisar in tisti brezroki, obveščevalec, se tako čudno vedejo. Od poldne ničesar ne jedo. Poveljnik in Gjuro sta se pozno vrnila od nekod, večerjo sta zavrnila in se z Danilom zaprla v sobo. Ne spijo. Izpod vrat se kar naprej sveti luč. Razen tega je prispel tudi tisti zagonetni tovariš v civilni obleki. Cela desetina ga je pospremila nazaj, sredi noči. Vodnik Božo stresa grom nad civiliste — že drugo noč ni zatisnil očesa.
Nemirne misli navdajajo Mileno. Spanje je nedosegljiva, pobožna želja. Obrača se, vzdihuje — mar bo treba spet na pot?
Danilo se je s prsmi naslonil na mizo. Stvari mirujejo v bledorumeni luči svetilke. Zunaj veje veter. Mitar hod' z velikimi koraki po sobi. Njegov mrki ,fil se ostro zarisuje na steni.
Danilo reče:
»Zdi se kar nemogoče. Mislim, da je zdaj treba začeti pri tem — kdo je našel tulček.«
»Zaim,« je zamolklo izjavil Gjuro.
Mitar je obstal in zabodel koničasto ostrino svojih zenic v Gjura. Trenutek je bilo vse tiho. Poveljnik je začel bledeti.
A zdaj je udaril Gjuro s pestjo po mizi. Celo se mu je orosilo.
»Saj ravno v tem je prekletstvo,« je rekel trdo in gledal venomer v eno samo točko. »Nikar ne dopustimo, da bi nas vnovič preslepili. Kar prisegel bi, da Zaim ni podtaknil Ivanu tulčka.«
Mitar ga je dolgo ogledoval. Naposled je vpraša!:
»Kaj praviš, kaj bi bilo treba zdaj storiti?«
169.	Martinček je bil v drugo pohvaljen in vsi tovariši so ga imeli radi, ker je bil najmlajši med njimi. Toda vedno ni šlo tako lahko. Nemci so hoteli po vsej sili uničiti partizane, zato so navalili na vse osvobojeno ozemlje s tanki in letali in partizani so se morali spet umakniti v gozdove. Tako se je zgodilo, da je bil Martinčkov bataljon odrezan od brigade In obkoljen od vseh strani.
±Vi. To se ne sme Zgoditi! Tudi Butari inj .	.»a
smilila in tako sta oba; Martinček in Butara, razmišljala, kako bi jo rešila. Sla sta h komandantu bataljona, ki se je tudi že oklenil misli, da bi mulo žrtvoval, In sta mu rekla:
»Pošlji naju po hrano! Ce se do Jutra ne vrneva, tedaj pojejte mulo!«
170.	Bilo je v začetku novembra. Med dežjem je padal tudi sneg in bilo je sila mrzlo. Ze nekaj noči niso spali pod streho, ne pri ognju. — Hrane je zmanjkalo, strelivo je pohajalo in še ranjenih je bilo precej in ti so hudo trpeli. Čepeli so pod smrekami, kjer je bilo nekaj zatišja, zavijali so se v šotorke, toda dež jih je premočil do kože. Komaj tri sto metrov pod njimi pa so stali na cesti nemški tanki.
173. Po dežju in snegu sta se plazila Butara in Martinček proti vasi, v kateri so bili Nemci. Butara je bil rudar in je svoje dni delal v nemških rudnikih. Zato je znal tako govoriti po nemško kot pravi Prus. Okoli vasi so stali nemški tanki. Zunaj vasi je v vrsti ležalo nekaj mrtvih nemških vojakov. Dva stražarja sta jih čuvala in se razgovarjala:
171.	Lakota je nemarna stvar. Mula je grizla drevesno skorjo, čeprav to ni bila prava hrana za žival. Žival Pa pomeni meso in zato so lačni partizani z lačnimi očmi ogledovali mulo in so si mislili: Zdaj nam tako nič ne koristi — pojedli jo bomo!
Martinčka je to pretreslo. Mulo pobiti — in pojesti? Saj je bil tudi sam lačen, a kaj takšnega se mu je zdelo tako strašno, da je s težavo potlačil solze, ko je gledal mulo.
174. Prvi: »Prekleto je mraz in rad bi vedel, počemu straživa te mrtvake? Nikamor več ne bodo ušli!«
Drugi: »Morda bova tudi midva kmalu takole ležala... Hudič pa taka vojska!«
Prvi: »Grem v bajto, da se malo pogrejem. Saj te ne bo strah?«
Drugi: »Drži! Ko se boš vrnil, pojdem jaz Imal še kaj ruma v čutari?«
Prvi mu je dal čutaro In je odšel proti bajti.
ISKRENE ČESTITKE K DNEVU VSTAJE
★
OBČINSKA GOSPODARSKA PODJETJA V RUŠAH
l »PAPIRNICA« KOLIČEVO
f pošta DOMŽALE
priporoča svoje Izdelke:
plakatni papir — pergamentni nadomestek, pergamin in havana — pelur In prepisni papir — klobučni, servletni in toaletni papir — kromonadomestek — karton in navadni karton — sivo lepenko — elektroprešpan lepenko in druge specialne lepenke.
»Z A L O Ž E«
kmetijsko gospodarstvo
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLMI
Čestita k prazniku dneva vstajei

»AVTOOBNOVA
MEDLOG«
Celje
Čestitke
k prazniku Celja in 22. julija — Dneva vstaje.
I
MIZARSTVO	J
».VOZLIČ«	J
v Šempetru'	^
v Savinjski dolini	j
se pridružuje čestitkam k J prazniku Dneva vstaje.
NOGAVICE 2 LASTOVKO
.y NVLON,
'	' PERLON,
ENKALON, CREPPE-NYL£
DOGODHIVSVETU
DNEVI USODNIH DOGODKOV
OD TEDNA DO TEDNA
ALŽIRSKE ZASTAVE V PARIZU
V	Parim so proslavili 14. jnlij, francoski narodni praznik z velikimi svečanostmi, med katere spada predvsem mogočna vojaška parada na Elizejskih poljanah. S tem so hoteli zlasti poudariti, da doživlja Francija s prihodom de Gaullea na oblast svoj preporod in da se vrača njen nekdanji sijaj. Toda slovesnost je pokvaril za francoske voditelje zelo nemil dogodek. Med tisoči mimoidočih na paradi, ki jo je opazovalo četrt milijona Parižanov, je bilo tudi nekaj tisoč Alžircev. Ee-ti naj bi bilo dokaz francosko - alžirske enotnosti, predvsem pa dokaz, da so Alžirci za novo vlado. Ko so navzoči najbolj vzklikali francoski Alžiriji, je visoko nad glavami alžirskih mladincev zaplapolala belo-ze-lena alžirska zastava. Za njo se je pokazala še ena. Vsi najvišji dostojanstveniki na tribuni so bili prisiljeni, gledati to osovraženo »namenje alžirskih upornikov sredi Pariza, na največji državni proslavi.
ČISTKE NA KITAJSKEM
V	mnogih kitajskih pokrajinah so kaznovali z izključitvijo veliko število partijskih voditeljev zaradi »splošnih revizionističnih teženj in zaradi kršitve partijske discipline«. V pokrajini Hcpej so Izključili člana izvršnega komiteja Hung Tao, ker je »zagrizeni buržuaski individualist, desničar In proti-partijski element«. Zaradi podobnih pregreh So kaznovali tudi dosti partijskih voditeljev ▼ pokrajinah Anhuj in Sinjang.
KAJ PRAVIJO DRUGI
Sedanjo protijugoslovansko gonjo spremljajo v svetu z veliko pozornostjo. O tem pričajo komentarji raznih časopisov, zlasti v deželah, ki ne pripadajo nobenemu bloku. Indijski časopis Hindustan Standard je nedavno poudaril, da se je v svetu zelo omajala vera v sovjetsko trditev, da zastopa politiko sožitja, ko pa se je SZ kot velika sila spravila nad majhno državo samo zato, ker hoče le-ta ohraniti svojo neodvisnost. To je pot, po kateri bo Sovjetska zveza Izgubila v Izvenblckovskih deželah dosti simpatij, zaključuje Hindustan Standard.
Drugi indijski časopis, Indian Express pa pravi za kitajske napade na Jugoslavijo, da je Peking z napadi na politiko maršala Tita prekoračil vse razumne meje in ideološkega spora in da se ta njegova akcija spreminja v vmešavanje notranje zadeve druge dežele.
OBISK BREZ HASKA
V	Bonnu so zelo nezadovoljni, ker se je vojni minister, ki so ga poslali na obisk v Pariz, vrnil praznih rok. De Gaulle ni ustregel željam zahodno nemške vlade, da bi načeli razna politična vprašanja. Kaže, da so v Bonnu postali ljubosumni na svojo sosedo onstran Rene, ker se boje, da bi Francija z

Tako je nemški karikaturist označil sedanje stanje francosko-nemških odnošajev
bolj samostojno politiko pridobila v svetu večji ugled. Poleg tega pa de Gaulle sanja tudi o tem, da bi Francija postala atomska sila, kar spet ne gre v račun Zahodni Nemčiji. Iz teh in drugih razlogov so se odnosi med obema deželama precej ohladili. Tudi zadnji obisk v Parizu jih ni mogel otajatl.
KONČNO »AD ACTAu
V Ženevi so končali zadnje dejanje poravnave o važnem mednarodnem vprašanju, ki je pred leti skoraj povzročil nov svetovni požar. Podpisali so namreč sporazum o odškodnini, ki jo bo Združena arabska država plačala bivšim lastnikom sueške družbe, ker je nacionalizirala prekop. Višina odškodnine znaša 23 milijonov funtov' šterlingov, ki jih bodo izplačali v 12 letih. S tem so bivši lastniki tudi pravno priznali nacionalizacijo prekopa in spor je dokončno spravljen s poti.
POMOČ NERAZVITIM DEŽELAM
Zaradi razburljivih dogodkov v svetu, je šlo mimo skoraj neopazno 26. zasedanje Go-spodarsko-socialnega sveta ZN, na katerem so razpravljali o enem Izmed najvažnejših mednarodnih vprašanj, o pomoči nerazvitim deželam. Jugoslovanski delegat na zasedanju Vidič je poudaril, da so mnogi boji v našem času, mnogi preobrati in procesi v tistih deželah, ki dajejo surovine, povezani z naravno težnjo narodov, da bi v svetovnih gospodarskih odnosih dosegli takšne spremembe, ki bj omogočile njihovo srečnejšo bodočnost. Jugoslovanski delegat se je zavzel za to, da bi ZN storili več kot so doslej za učinkovito pomoč nerazvitim deželam.
PIČLA VEČINA
Italijanska poslanska zbornica je sklepala o- zaupnici nove vlade krščanskih demokratov in socialdemokratov. Po obširni debati, zlasti o zunanjepolitičnih vprašanjih, med katerimi so bili v središču zanimanja dogodki na Bližnjem vzhodu, je novi predsednik vlade Fanfanj dobil kaj pičlo večino. Komaj Osem glasov sta spravili vladni stranki skupaj več kakor pa opozicija.
SVETLA TOČKA
Temno vzdušje skrajno napetih odnosov, kj jih je povzročila angloameriška intervencija na Bližnjem vzhodu, doslej ni vplivalo na mednarodno konferenco atomskih strokovnjakov, kj v Ženevi proučujejo možnosti nadzorovanja atomskih eksplozij. Nekateri tolmačijo nemoteno delo teh strokovnjakov kot dokaz, da velike sile le nočejo popolnoma podreti vseh mostov medsebojnega sodelovanja. Računajo, da se bo konferenca končala z uspehom.
Ves svet z velikansko zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kjer je tuje poseganje v notranje zadeve drugih držav privedlo do roba nove vojne. To, česar so se miroljubni ljudje v svetu bali že odkar je nastal upor v Libanonu, je žal postalo dejstvo. V dveh državah, Libanonu in Jordanu, se je začela ameriška in britanska intervencija.
Poglejmo nekoliko, kako so se odvijali dogodki tega usodnega tedna.
Pod zaščito enot vojnega ladjevja VI. ameriške flote se je 15. julija v opoldanskih urah iz takšnih čolnov izkrcalo na obalo pri Bejrutu
prvih 1700 elitnih vojakov ameriške mornariške pešadije
Radijske postaje v deželah Srednjega vzhoda so sporočile, da so v teku noči v Iraku napravili državni udar, odpravili kraljeviho in, oklicali republiko. Prestolonaslednik Abdul Ilah in
non z namenom, da bi zaščitila ameriške državljane in podprla libanonsko vlado pri obrambi samostojnosti dežele.
Britanski zunanji minister je iz-iavil, da njegova vlada odobrava
iraško republiko in vzpostavile, diplomatskih odnošajev.
. ... V bejrutsko pristanišče 10. JUllj je pripiuia tudi francoska eskadra petih ladij. Predsednik Združene arabske republike Naser
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je poslal .osebno poslanico Bisenho-werju, Macmdilanu, de Gaullu in Nehruju, v katerih v imenu sovjet-ike vlade predlaga, naj bi nujno sklicali sestanek šefov vlad petih
mogoče doseči sprejemljiv sporazum za vse.
Anglo-ameriško intervencijo v Libanonu in Jordanu so poleg drugih obsodile vlade Cejlona, Poljske, Indije, Madžarske ter razne politič«
19. julij
predsednik vlade Nuri Said sta bila ubita. Vojaško poveljstvo je izdalo proglas, v katerem pravi, da so revolucijo dvignili svobodni in pošteni oficirji, ki hočejo deželo iztrgati iz rok imperializma. Ustanovili so prvo republikansko vlado na čelu z Abdulom Kasimom el
Novi iraški predsednik vlade general Abdel Karim al Kasem
Kasenom. Vlada je proglasila obsedno stanje, odpovedala članstvo v Bagdadskem paktu in zvezo z Jordanom.
V zgodnjih jutranjih urah so se ameriške čete izkrcale na libanonsko ozemlje v bližini glavnega mesta Bejruta. Predsednik Eisenhower je izdal posebno sporočilo, v katerem pravi, da je vlada poslala čete v Liba-
15. julij
ameriško izkrcanje in da so britanske čete v pripravljenosti.
Vlada Združene arabske r: publike je priznala novo republikansko vlado Iraka.
Jugoslovanska vlada je objavila sporočilo, v katerem ocenjuje ameriško izkrcanje kot samovoljno dejanje, storjeno mimo ZN, ki lahko pripelje do usodnih posledic.
Varnostni svet je začel razpravljati o stanju na Bližnjem vzhodu.
1 C 1 i-j Zač«la se je druga etapa J D. Julij ameriškega izkrcavanja v Libanonu. Ameriški vojni minister je izjavil, da so vse letalske, kopne in pomorske sile ZDA v pripravljenosti.
Britanski zunanji minister Sel-wyn Lloyd je odletel v tVashington na posvetovanje.
Sovjetska vlada je priznala novo iraško republikansko vlado in v posebnem sporočilu obsodila a ško intervencijo kot grobo vmešavanje v notranje zadeve Libanona
Britanska letala so v ju-17. julij tranjih urah spustila pr\ skupine pad '’ev na ozemlje Jordana.
Sovjetski časopisi so spoi d so se začeli vojaški manev~’ sovjetske armade v dveh okrožjih, ki mejith na Turčijo in Perzijo. Pri manevrih sodelujejo tudi pomorske enote črnomorskega ladjevja.
Bolgarsko vojno r 'nistr;‘vo je sporočilo o začetku vojaških manevrov, pri katerih sodelujejo tudi sovjetske letalske enote.
V južni Turčiji se je izkrcalo okrog 1.800 ameriških vojakov.
Jugoslovanska vlada je priznal
se je vrnil iz Moskve, kjer je. :ot so sporočili, s predsedni’ sovjetske vlade razpravljal o mednarodnem položaju in o tem kako ohraniti mir. Fo vrnitvi v Kairo je dejal, da se bodo arabski narodi uprli okupaciji, kjerkoli bo do nje prišlo.
Iraška vlada je spričo nevarnosti vojaškega napada izdala vrsto varnostnih ukrepov. Na meji proti Jordaniji in Turčiji je posl.- -ečje kontigente čet. Po vsej deželi so začeli o-rganizirati oddelke za ljudsko samoobrambo.
Predsednik ameriške vlade je zanikal vesti, po katerih sta se Amerika in Velika Britanija sporazumeli, da ne bosta intervenirali v Iraku.
Indijska vlada je izjavila, da je proti vsaki vojaški intervenciji v kateri koli deželi. Predsednik Nehru je poslal Eisenhcv. rju poslanico, v kateri izraža upanje, da se bodo ameriške čete umaknile iz Libanona.
Jugoslovanska vlada je izdala uradno sporočilo ob britanskem izkrcanju v Jordaniji, v katerem pravi, da je nujno potrebno z učinkovito akcijo ZN onemogočili napad na Irak, ki bi lahko imel katastrofalne posledice.
V Varnostnem s.-etu so bile zavrnjene vse tri resolucije, ki so jih predložili za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Ameriška vlada je predlagala postavitev varnostnih sil OZN v Libanonu, sovjetski delegat je predložil resolucijo o takojšnjem umiku ameriških čet, švedska delegacija pa resolucijo o umiku opazovalcev OZN iz Libanona. Vsi pa so terjali, naj se takoj skliče izredno zasedgnje Generalne skupščine OZN.
Nurj Said, bivli predsednik iraške vlade, ki je bil pobudnik reakcionarne in povsem zahodno usmerjene politike dežele. Ob prevratu 14. julija ga je razjarjena množica linčala, ko je preoblečen skušal pobegniti
iržav. Na sestanku naj bi ob udeležbi glavnega tajnika OZN Daga Hammarskjolda sprejeli skupne ukrepe za prepirečenje vojaškega spopada. Vladj Združene arabske republike in Iraka" sta v Damasku podpisali pogodbo o ukrepih, ki bi bili potrebni za zagotovitev skupne obrambe. Ob tej priložnosti je predsednik Naser dejal, da bo v primeru vojne Zahod vse izgubil, če pa bo zmagal razum, pa je še vedno
Ce bi sodili pomen in važnost kakšega mednarodnega vprašanja po tem, koliko prostora mu posvečajo časniki in koliko časa se zadržujejo ob njem razni govorniki v deželah socialističnega tabora, potem bi vsekakor morali prisoditi prvo mesto takoimenova-nemu jugoslovanskemu revizionizmu. Po nekaterih podatkih, ki pa še zdaleč niso popolni, so časopisi na Kitajskem priobčili v dobrem mesecu 12 protijugoslovanskih člankov, v Sovjetski zvezi 20, na Bolgarskem 13, na Madžarskem 8, v Albaniji 7 itd. To pa še ni vse. Treba je še vedeti, da vsi časopisi posameznih dežel medsebojno prepisujejo vse, kar pišejo proti Jugoslaviji. Razvila se je pravcata prepisovalna šola in se zdi kot da bi se šli tekmo, kdo bo bolj presegel normo v protijugoslovanski kampanji.
In tudi to še ni vse. Noben partijski kongres v teh deželah — doslej so bili štirje — ni minil, ne da bi se govorniki od prvega do zadnjega obregnili ob Jugoslavijo. Ker jim ob takem obilju govorov po vsej verjetnosti primanjkuje originalnosti, si snov sposojajo iz zakladnice podobne protijugoslovanske gonje iz časov resolucije IB.
Sam sekretar KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev je dozdaj obiskal dva kongresa samo zato, da bi na njih nanizal vrsto obtožb in obsodb proti Jugoslaviji. Kaže, da mu je posebno trn v peti zlasti pomoč, ki jo je prejemala Jugoslavija od zahoda ob času najhujšega gospodarskega pritiska z vzhoda. Zadnjikrat se je Nikita Hruščev spravil na jugoslovanski revizionizem pred desetimi dnevi na kongresu vzhodnonemške Enotne socialistične partije in po njem. Toda, ko je že dobršen del svojega pozdravnega govora posvetil napadom na Jugoslavijo, je na koncu izjavil, da jugoslovanski revizionizem ni tako pomembna stvar, zaradi katere bi se solačalo izgubljati dosti besed. Ne gre, da mnogo govorimo o Jugoslaviji, je dejal, kajti potem si bodo še domišljali, da so velika sila in da imajo ve-
ne organizacije v drugih deželah.
Izkrcanj^ ameriških in angleških čet v Libanon in Jordanijo se še vedno nadaljuje. Računajo, da bo v Libanonu skupno okrog 10.000 ameriških vojakov.
V krogih Združenih narodov j* naletel na veliko zanimanje predlog sovjetske vlade o sestanku šefov petih držav.
Uko vlogo. Pristavil je tudi, da ni namen njegove vlade podžigati strasti in zaostrovati odnose z Jugoslavijo. Očitno so take izjave le pesek v oči velikemu delu svetovne javnosti, ki ne odobrava protijugoslovanskih izpadov in ki ne verjame tistega, kar o Jugoslaviji govorijo in pišejo. No, ni šr preteklo 24 ur, ko je Hruščev z dejanji zanikal svoje izjave Komaj je ob vrnitvi stopil na moskovska tla, je že spet r novem govoru napadel Jugo slavijo. To pot je ponovil, krn je že nedavno tega povedal i Sofiji. Spet je namreč skušal opravičiti postopek sovjetsk-vlade v zvezi z odpovedjo sporazumov o kreditiranju gradnje nekaterih objektov v Jugoslaviji. Dejal je. da Jugoslavija noče trgovati na podlagi obojestranskih koristi, marveč samo zahteva, ne da. pa ničesar v zameno.
Takrat, ko je sovjetska vlada odpovedala kredite, je to odločitev tolmačila s tem, da potrebuje sredstva za razvoj lastne kemične industrije. Zdaj pa se Hruščev sklicuje na toda Jugoslavija noče dati ničesar v zameno za kredite.' Znano je, da se je Jugoslavija obvezala, da bo vse kredite vrnila v teku desetih let, skupaj z 2°lo obresti. Potemtakem gre za nekaj drugega, kar naj bi Jugoslavija dala v zameno. In tc je njena neodvisnost. Vstop v socialistični tabor, to se prav: podreditev blokovski politiki to naj bi bila cena, ki jo hoče jo v zameno za pomoč. Mai niso to očitni politični pogoji za gospodarsko pornič, ki pa jih tako vztrajno skrivajo.
Ker Jugoslavija zagovarja načela neodvisnosti in enakopravnosti, ki bi morala predvsem prevladovati v odnošajih med socialističnimi deželami, zato je izpostavljena napadom in očitkom, da slabi socialistični tabor, da sprejema pomdr od imverialistov. Zato pišejo proti Jugoslaviji dolge članke in jo napadajo v govorih. Važnim, usodnim mednarodnih! problemom, od katerih je odvisno, ali bo svet ohranil mir ali pa bo zagazil v novo vojno, še zdaleč ne posvečajo toliko pozornosti.
NOVI IZPADI
20. juhi
Beseda nacionalizem ima za evropske razmere negativen prizvok. Spričo tega je ustreznejši in pravilnejši izraz za arabski nacionalizem — narodnostni prerod, ki deloma nemara še ni izčiščen, vendar pa zgodovinsko nujen, saj pomeni prelomnico v splošnem državnem in družbenem razvoju teh dežel. Narodnostna osvoboditev na Bližnjem vzhodu namreč ni sinonim le za popolno državno neodvisnost, ki seveda izključuje blokovsko odvisnost in politiko interesnih področij, marveč to razen tega pomeni polaganje temeljev za socialni in gospodarski napredek, za reforme, ki naj bi po strmoglavljenju fev-dalno-despotskih režimov ustvarile potrebne pogoje, da bi arabski svet »preskočil« v dvajseto stoletje.
Prevrat v Iraku, ki je v noči med 13. na 14. julijem zdrušil hašemitsko monarhijo, pomeni iz tega zornega kota mejnik v tem procesu splošnega' prebujanja, osveščanja arabskega sveta, v procesu, ki se je začel z izgonom Faruka v Egiptu, nadaljeval letos v Siriji in pred dnevi v Iraku. Sprememba v Bagdadu, ki je posledica notranjega razvoja, ni bila krvava. Že naslednjega dne je življenje spet normalno potekalo, nova vlada pa ob široki podpori prebivalstva že napoveduje politiko reform, o katerih ni bilo niti govora v tridesetih letih režimov Nuri Saida.
Politika sile, neposredne vojaške grožnje, ki jo zdaj skušata uveljaviti ZDA in Velika Britanija na tem področju, pač ne more zajeziti tega splošnega družbenega razvoja. Izkrcanje ameriških »maaines« v Libanonu in
britanskih padalcev v Jordaniji ima sicei lahko trenuten učinek, vendar pa take agresivne metode ne morejo zadušiti elementarnih teženj arabskih narodov po samoodločbi, da si izberejo tako obliko družbene in politične ureditve, ki jim po njihovem mnenju najbolj ustreza. Gre za načela, na katerih počiva Ustanovna listina OZN in ki so bila, če sežemo malo dlje, tudi ena izmed glavnih programskih postavk protihitlerjevske koalicije. Ce bi hotel stvar posplošiti -— gre v sedanjih razmerah za spopad med petrolej-
Preizkušnja
sko <!)-strateškiml interesi ZDA in Velike Britanije na tem področju in zakonitimi težnjami arabskih narodov. Irak pod Fejsalovim režimom je bila glavna postojanka splošne zahodne strategije na tem območju, razen tega, kar je še pomembnejše, pa tudi eden glavnih dobaviteljev nafte po ključu, ko so delili dobiček na polovico, čeprav je ta sistem (primer perzijsko-italijanskega sporazuma o razdelitvi dobička po ključu 75:25 v kSrist Perzije) že tudi po mnenju liberalnejših zahodnih krogov zastarel. To je v nekaj obrisih ozadje sedanje krize, ki jo indijski predsednik vlade Nehru vrednoti kot najnevarnejšo po koncu zadnje vojne.
Nekaj mesecev pred drugo obletnico sueške Eden-Molletove avanture vlada zdaj na Bližnjem vzhodu napetost, ki vsebuje mnoge,
v primerjavi s stanjem pred dvema letoma, ekspiozivnejše elemente. ZDA to takrat nasprotovale britansko-francoski akciji, zdaj p so glavni pobudnik intervencije. Kolikor bi prišlo do izbruha, to ne bi bila več lokalna vojna, kakršna je bila na Koreji, marveč bi spričo številnih okoliščin vodila v svetovno katastrofo. Ukrepati je treba naglo, ker bi lahko, denimo, že »vnema« kakega višjega poveljnika pripeljala do koraka, ko vojaškega stroja na obeh straneh, ki je v strogi bojni pripravljenosti, ne bi mogel nihče ustaviti.
razsodnosti
OZN je nedvomno pred svojo najtežjo preizkušnjo. Dosedanje razprave v Varnostnem svetu so bile jalove, ker so lal' - štiri velesile, stalne članice, z vetom onemogočile sleherno akcijo. Spričo tega je še edina stvarna možnost nujno sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN, na katerem bi lahko prišla do izraza stališča izvenblo-kevskih držav, ki so kategorično obsodile sedanjo angioameriško metodo reševanja bliž-njevzhodnih vprašanj. Predvsem je v sedanjih razmerah nujno preprečiti kakršnokoli akcijo proti Iraku, ker bi to pomenilo casus belli, ko požara ne bi bilo več moč pogasiti. Sodeč po novicah o razgovorih med Dullesom in Lloydom, ki so bili sicer zaviti v strogo vojaško tajnost, zahodni velesili sicer za sedaj ne mislita storiti takega koraka, vendar
pa nadaljnje kopičenje vojaških sil v Jordaniji in Libanonu upravičeno vzbuja dvome. Tudi predlog predsednika sovjetske vlade — Hruščeva za ostanek šestih (predsednikov vlad štirih velesil, Indije in generalnega sekretarja OZN) odpira možnosti za miroljubno poravnavo. Sodelovanje Nehruja in Hammarskjolda pa nudi jamstva, da morebiten kompromis ne bi šel na račun arabskih držav, se pravi tistih, ki so predvsem poklicane, da odločajo o usodi in nadaljnjem razvoju na tem področju.
Washington in London pač ne moreta popolnoma ignorirati stališča izvenblokovskih dežel kakor tudi ne mnenja svojih zaveznikov v NATO, kjer sta celo Zahodna Nemčija in Italija, da ne govorimo o Grčiji in skandinavskih državah, izrazili resne pomisleke proti njuni bližnjevzhodni politiki. Toda ne gre zgolj za nujnost, da bi spremenili taktiko. marveč je potrebna revizija celotne politike zahodnih velesil na tem področju. Eisenhovverjeva doktrina in splošna Dulleso-va koncepcija, »da je moč ohraniti mir s tavanjem na robu vojne«, pač ne moreta pripeljati do kompromisnih rešitev, ki bi morale predvsem v polni meri upoštevati pravico arabskih narodov do samoodločbe, na drugi strani pa si prizadevati najti tak izhod, ki bi ustvaril tako ravnovesje sil, s katerim bi odstranili nevarnost za sedanjo dokaj krhko stavbo mednarodne varnosti ifl miru. Arabskim narodom je pač treba M§^ znati pravico, ki so si jo v »civiliziranrofc deželah izbojevali že pred stoletji.