27. &i&Y. Poštnina plačana t ffatovini. OfeSj», čtstriek 8. marca 2328. Let« X. Stan* mesečno Din 7"— «R Inozemstvo Din 20*—. ftcameina čtovfifca I Öl». &a€mi poStno-Čekovnsga zavoda 5tev. 10.666. dra^h wBS ^^m ^^& ^B MB v^A k9 YR l^a hB HHBH^ Mb «8» la upratv »iötvoi Strüssniayerjeya uIFca 1 pritiičje. Rokopisov ne vračama Oglasl po fcarlfu. Telefon int štev. 65. Govor Svetozarja Pribiceviča v Novem Sadu. Doeim suio v ..svoji pondeljkovi iz- daji opisali v glavwem potek velike po- litičn/e mianiiiestaciije za borbo in ideje Kmetsko-demokratsfco koalieije v No- veni Sadu, priobčujeino diaities govor Svetozarja Priibičeviča na torn, v na- ših razmnrah žo ogroniinein zborova- nju: »Rratje im .sestre! Beograd je beli grad, toda v njem .so proizvaja črna pol'itika. (Ta.ko je!). Pökojni Jaša To- uvic (jeden 'mueä vodi/telje.v vojvodki- skiih Srbov še \- niadžarskih časih, op. (-1.) Je govoril, kako je bil pred vojtno zaprt \ Segied'au in da bade, kakor vidi, zinprt tudi po vojnk Tako se je izjavi.l To'iiiiic, da. oznaiči razmerc v na,- ši državi. Tudi jaz idnaim utis, ako o nawiih raiziinerah praniišljiijem, da so je Pešt a pre^e-lila v Beograd. Runuiin- skega poislanca Vajido s>o pred vojno vpgli iz (budi'mpestansikegai) parla- inen.ta, in gotovo ni sanjal, da bode v vcliki Rumiiniji ])O voj-ni z-opet za. me- see dni izkljm-en iiz parlamenta. Ravno taiko se godi v Beogradu: Pribiceviiicu podtiikajo, ridejo za min istre inest o exiih dru_ gi deiuokrail.»ki poslant'i. Tr.e.sle so se gore in rodil se je — Gröl. (Buren smeh.) Noka «idje Kurta, da za.jašii Murta! G. Ljuba Davidovic je jnijsto, da bl diel a 1 za zed.injenje demokraitov, n ocnuir jo vedno gavoriil, osmoval z radiknli vlado, i!>s:tva;ril z njiinii utrd'- bo, Jiaj'hujso ulrdbo. (l)oli Ljuba Da- vidovic!) Leda in leta m je postaivljal Davi- dovi/c kot zastavonosa sporaauina s 1-frmtii. In ta današnja njiegova vlada ii- prva v tej drza,vi, v kateri ni nobe- nega Hrvata. On jo je ustvaril. (Uolii /, Ljubo Davidovicein!) Zaikaj ^so kri- rali naid nifMioj po zagrebskeni shodu? | Podtaknilii so nii; kaikor sem rekel, da ! žaliim srbsko armaida. Podlaknili so j ixiii to oni, kateri z armado niso iraoli1 l nilkali nieosar opraviti. Toda jaz sem odgovoritl, dia smo bili mi preeaTii, da so bili Hrvati že nekdö in jickaj pri ustvarjanju te ih'za.ve in da bi .si1 jih teJaj ne sinelo prozirati! Toda oni v Beo;gradu ne samo, da nočejo prizna.ti, da suno bili nekdo in nekaj, oni bocejo, dai bodemo nie in liiikdo. O.ni so oibr.ašajo proti' nam (])reeanom) ne kot bratje, temvec1 kot asvojevalci. Ko je govoril dr. Voja Marinkovic z menoj o resevainiu vlaid- ne krirae, »e je obnašal proti meni kot despot, ki i;in.a pred seboj predstavi- tielja premaganc raje. (Protcsti, klici: d'oli Marinkovič!) Vsi ti kraj-i ol^čutiijo skupno a Hr- va.lsko, BoJiio in Slovenijo, kako so v težaviih in nevoljah. Z na.nii občiiti lo tudi narod v Si-biji, ki je sit tarla.nienlariKtMn s-rno že iimeli. (Klic: Boljsa je diktatura!) Mi srao i'nwli tak režim in lažliiv parla- nDentarizem j)od Mongoli, v Madža:r- «4ü, in pod madžaroni na Hrvaitskem. Ob priJiki zaduj-e Aiadne krize so nas va-bili v vlaido, totla niMtki^ono. V,se so napravili, da ne morerao iti v vlado. Ilotcli so nas razbiti. Povabili) so samo 1 ladic'-a. v vlado, toda Radie je od.govo- ril: Ivdor se hoče pogajati z Radic-cjTi, se mora pogajati tudi s Pribii-evicGin' (Burivo odobraivanje in klici: živel Ra- dič, žiivel Pribičevic!) Ljuba Davidovič se ni hotel .«.porazuiineti z naimi, nego se je sporazuniel z Yukičevi6ems im m: trdi'ino s polno pravico, da se, ni spo. r.aizuin.el z naini zalegaiieij, ker sina mi pročani in leer se je bal. da bi lw'ila v vladi vecina prečanov. (S. Radiic: Da~ vidovic nosi VuikičeviKievi vladi vodo kot osel. Buren smeh.) Mi ntemo ljudje, iz katerih govori iinržiTJa. Mi ljubimo Bcograd in ljubi- ni:o 8rbijo. Mi srno se za njo navdu- ševali in ,sino doprinaisalii žrtve tudi pred vojno. Zato na an tudi danes ne more niikdo prigovarjati radi našega na.sitopa,. Mi .smatrairno za »voio dolž- nost, povedati srbi'jansikiin politi'kom, ki niso Srbijta, rcsniioo v och. Oni nam ne priznavajo iste ravnopravnosti, ka- tero bi imcli v Lu.fi državi. Mi inoramo ustvariti veči-no v Narodni skupščini s praviiini Srbijanci, katerim preseda režim Glavnjače. (Klici: Doli Koror sec!) Omenili ste mimistra za notranje zadeve, ki se imenuje da*. Korošcc. On je zelo rad sprejel mosio notranjega minislra. Policija je huda že saima po sohl, a küinoi-Ii, če se »e združi! z du- ll a\in išt v oni. Potem nastane lahko iz teiga pra\ro zlo. Ono siicor dailies ne mo- re bit! tako kakor je bilo neikdaj, ker to Jie d'ovolj.uje civilifzacija. Ali gotove polieijsk" metode se bodo uveljavljale tudi i>(xl dr. Korokom še zanaprej v ojaičeni obliki. Ko je Korošec govoril o Glavnjači, je rek-el, da se to dogaja tudi v drugih državab. Ko ga je Radio /.girabil za/ vraL in, ga vpra^vl, kje driT,gje se to dogaja, &c je Korošec opraviičeval s teni;, da tako govore ko- munisti, kadar &e branijo pred so- diisi'i. To da je po instrukcijabi, katere dobiivajo iz Moskve. Mi smo vprašali Korošca: J>obro, če iinajo take iai- strukeije, zaikaj se ne branijo na enaropadla smna. od sebo. Upa/ni, da bodemo^za kake tedino slišali dobre glasove. Doslej ni bilo slišati nobenega resnega glaisu v obrambo dana,s.nje vlade. Komaj cakaano, da se razpisejo li'ove volitve, ker ni takiih volitev, v ka- teriih bi no zma.gali. Ako bodo volitve svobod'ne, bademo dobili vse.« Potem je g. Pribiičevi^ navedel, kako sta so z g. Radicem borila v bivsi Av- s;lroi-Ogr,ski proti Bainffyju in je koii- čal isvoj govor s prošnjo, da zakliče celi zbor: »Da živi Njogovo Veličaiu- stvo kraij!« Ta poziv je vzbudil frene- tioeii od.ziv; kliicanje kralju in maJiai- nje s klobirki je trajalo dolgo casa. Porota^ Celje, 0. marca. öenatu predseduje ds»s g. Levičnik, votanta sin üsa g1. dr. Fleritn in dss g\ dr. Lenart. Javno obtožbo zastopa g. dr. «Jubart, Ivaina Galbra zagovarja: odvetnik g. dr. Piintar. DYOJK NEVARNIH VL0M1LCEV, Na rexfi inuilu bluu 20 rlomov in tat- ciii, merf leml tudi vlom v »leščansko .solo c Celi«. Dawi se je pra-ela razprava proti lü-letnemu lnilarskemu vaijenou I\a- nu Gabru s S podin je iludiinje pri Ge- lju ki njegwemu 22-QetiiieiiLit bratu, cevljarsiktyniu poinot-niku Francu Ga- br-u, sediaij rodovu pri aivtokamandi 4. arniiiijsike ¦oblasli v Zaigrebu. Obdolžena brata Ivaai ki Franc Gai- ber sta uždvala donna v Trnovljah da- bro vzgojo, kljub teaiiu, da živijo nju- ni .stairisi v nevinih razmierali. Starši so dali sitna Fraiiica iizucat cevljar.sk« obrti, mlajsega. Ivana pa so pošiljaJi po koncami osiiiwiii šoli še v jnescan- yko solo v Celj.u, da. bi si mogel poa- neje lustvariti boljšo eksi&teaico. Ob- ilolženca pa sta kljub skrbni vzgoji za- sla že v zgodnji niladosti na kriva po- ta. Zaice'la »ta v soli z maliimi tatviiut- m»ii rm fakoido ucencov, po^iiieje pa so j)i'i»le na vrsito vecje tatvine in vilomi. Kradla sta, kjerkoli se jiimL je nudila priiljka,: uc-encem, uviteljeni, ucnejiiu zavotlu, slu/Jjodajalccuii iin razaikn .dru- gkn. Kradila sta svojkn žrtvami iiz že- pov, iiz in.saiTi, iiz stanovanj in kaibi- Jiietov nK'g'lede na to, ali je bilo troba vlomiiti vrata v sobo," vrata v omaro ali pokrov na kovcegu ali pa tudi v&e bkraitui. Imela sta raiznovrstno vloinil- sko orodije in celo vrsto ključev, ki sta jjjh znosila domov, kjer sta knela že praveato .sMadiisce ukradenih „sitvari. Oblasti jkna dve ieti niso mogle priiti. na sied. Kon-cnio pa ae je Ivan Gaber viiil pri talvimi pi'salnoga stroja, ki ga j'e ukradel iz pisa.rne g. Ivana Čatra na Sp. Hudinji. Pri hišni preiskavi, ki so jo izvirsili po tej tatvni pri Ga- bru, so raizkri'li vse tatinsko delova- nje obeh bratov in naäli zalogo nakra- deniili s-tvari. Maurice Leblanc — B. /?.: Modri deniant, CDalje.) «Sedaj boste menda vendar prene- bali sumiti ubogega Lupina?« je pri- pomniil Diiidouis zasin.ehlj.ivo. Ganimard je za trenutek premišljal in i'ekel na to pomembno: >Ravno, če niöesar več ne razinncm, sinn im Lupina.« To so bila prva dejstva, ka.tera je ngotovila policija na dan po zloelnii. Blodne ugotovitve brez zveze in jasnih dokazov. Prihajanje in odhajanje An- toinette Brebat je ostalo ravnotaJso ne- pojasnjeno, kot odhajanje in prihaja- nje tajinstvene dame s svetlimi lasmi, ki nibee ni vedel, kdo jo bilo to zago- netno bit je, ki je umorilo barona d' Hautrec in ni vzelo z njegwega pr- stana pravljicnega demanta iz fran- cosko kraljevske krone. In boli ko kaj drugega. je dala rado- vcidnast javiias-ti tetnu zlorinu obilo/Jo ne^esa. veliikega. Dedici barona d' Hanlreca mj imeli od te radovednosti le koristi. V hotelu na cesü Henri-Martin so otvonh ra,z- »tavo oprave in prednietov, lastnine Limorj.enega barona, da jih potem pro- da jo v hotelu Drouot. PohiMvo je bilo moderno, srednje okuAnosti in. tud,i drugi predmeti brez unie-tniške vred- nosti . . .toda sredi sobe se je lesketal na grainatnobarvnem žainetu ])oil ste- kleno ploščo prstaai z niodrini deman- Umi, ki sla ga. cuvala dva tajna poli- cista. Ogromen, krasen deniant, brezpri- merne lepote, tisto nedoločene inodi'i- Jie, ki se jo v belem uerilu bolj slut" kot vidi. Obiskovalci so ga obcudovali do ekstaze in opazovaJi obenem z gro- y.o v sreu sobo žrtve, mosto, kjer je le- žalo trupio in parket na tla, s katerih je bida že odstramjena okrvavljeiia preproga, Posebno pa so oglcdovaJi n.eprodorne masivne stene, skozi kate- re je moraJa uiti zločimka. PreizkuBe- ne so, če se morda rnarmor kamina no vdaja, če ni lnorda v okraaktfi okvirja , ki je obdajal ogledailo, skrito kakšno skriivno pero, s katerim bi bilo mogoče oglodalo obrniti. Mislili so na pcd'zernipljskc prehodo, zveze z ulico, na cele kataiko-mbo. Dražba modrega denianta se je vr- šila v hotelu Drouot. Mn-ožioa se je kar trla in mrzlično razpoloženje se je wtopnjevaJo do blaznosti. Bili »o priisotni Visi pariški denarni mogü'tci: borziljanici, irmotnikJ, daimo iiz vsega sveta, miniistrk n-ek italijanski tenor, nek »kraJj v iizgnanstvu«, ki je, da bi utndil svoj kredit, gnal s trosočim glasoim eeno do 100.000 frankov! Uoh liJa.n.Mki tenor je mkiral 150.000, nek igraleo »Theäatre Fi^ncais-a« pa 11)5.000 frankov. Pri 200.000 frankih so ljubitelji iz- gubili poiguin.. Pri 250.000 sta ostala saiuo he dva ponudnika.: znani fi- nančniik in grofica de Grozon, tista pravlj.i!č,no bogata Aineriičanka, katere zbirka deinaaitov in» draigjiih kaninov je siplosino znana. 2G().(M)() . . . 270.000 ... 75 ... 80!. je v})iJ uraidnik in opaizoval s povpra- ševalnini pogledom oJj» ponudnika: »280.000 za Madiaoine ... Ali ponudi kdo več?« »300.000!« je zainrmral Hirsch- manin. Molk. V.yi ,so opazovali grofico de Grcizon. Snieliljajoc^u toda, z izrazom nolramjega nomira se je opirala na sitd, ki je sital p.red njio. Resnično, ona je vt-deila im tudi vsi ostali so bili pre- pričani, kaikŽLMi bo konec tcga dvoboja. s cenaitni. Na visak naičin bo moral koncati z zmaig'0 finamčnika. ki je raz- Piolagal z več kot })ol lniliijarde fram- kov. Vendlar je vzkliikivila: »305.000!«' Zchpet tišiniai. Her.sdmnann jo ob>- >''tal nvpremicon in njegove oci so bu- lji'le v košček patpirja, ki ga je držal v desni roki, medtem fco je z levico niečkal raztrgani ovitek. • 305.000!« je vzkliknil uradnik . . ., »v prvem . . . v dTugein . . . še je cas . . . a;lii ponuidi kdo več . . .? Ponovkn ... v })rvtem . . . v druigem . . . Uei\schniann se ni ganil. Zoiiet tiših- na. KLadivö je uckirilo ob zvonec. »100.000!!« je neinaidionia vzikliknil Hersclnmanii, ki ga jo udarec kladivai zbudil iz omotice. »Prei)ozno! Kladiivo je uaidlo!« Množiea ga je obsula. Kaj so je zgo- dilo? Zaikaj ni preje govoril?« Začel se je išimehljati: »Kaji se je zgodilo? Pri nioji veri, saiin ne vem. Ra.ztresen sem bil!« »Ali je mogoöe?« »Seveda, dobil sein neko pisnno.< »In to pisinio je zadožčalo . . .?« »Da me je spraivilo iz ravnotežja.. . za trenutek . . .« Ganknaird je bil navzoč. Prisa^tvo- val je dražbi prstaniai. Priibliižal se je nekemu uslužbencu: »Kaj ne, vi ste bili tisti ki je oddail gcspodiu Hensc-limaiiou neio pismo?«' »Dar« >0d koga?« »Od neke dame!« >/in kje je onai?« »Kje je ona . . .? Tu, gospod, tu za*- diaj . . . ona dama z gostim pajcola- nonn, ki ra,vno odihajai.« »Kl ravno odhaja?« »Da!« Ganiniard je skočil k vratom in. vi- Stran 2. »NOVA DOB A. Sf^v 27 Obdolzcnca si a skupno ali pa posa- ineziiio izvršila sledeče tat vino: Ivan Gaiber je prišel dne 15. no- vembra 1926 v službo v Celjsko milar- no, last g. Ivana Čartra, kot mi-larski Praktikant. V noe.i 29.' Uečemibra 192ft je skupno z brat'om"vjamil v pisarno. Odnesla 'sta žolezno rocrio blagajno, v kateri je bilo 800 do 900 Din gotovi- ne, nekaj tujih valut in listin. Ivan Gaber je po tern uspehu sain nadalje- val s tat.vin.ami pri g. Gatru. Meseea inaja 1927 je uikradel uro budiljko. lnesooa seplomibra 1927 kolo in razne diruge stvari, dne 9. oktobra 1927 zve- čer pa piisa/lni stroj znaanike »Refining- ton«, ki jo dovedel do končnega, raiz- kritja. Vrednost vseh pri ,go»p. Čatru ukradcniib predinetov znaša okrogilo 12.0(X) Din. V noči od 26 na 27. februarja 1926 sta abdolženca s sivedrom navrtala vrata pisarne trgovca g. Blaža Sodi- rm na Sp. Hudimji ter odnesla iiz pii- Karne 300 Dhi got ovine in dalj.n ogled. Meseea julija 1926 je naMopil Ivan Gaber sluižbo pri g. Blažu Sodinu, kjer je asta.1 do 15. novembra 1926. V tean casu je I van Gaiber ukradel iz bisc g. iSodJna v Bukovemžlaku usnjat kov- Čeg, par stremen iin samokres. Na veliikonooni pondeljek 1926 zve- čer sta so oba brata vti'liotapila v Sfpalnico gostjilrMČaJnko fte. Ano Ten- glaivove v Bukovemžlaku. Tarn sta vlo- mida v železno blagajno in ukradla iz nje 6.000 Din gotovine in za 3.000 Din naikita in draigocenostii. 10 miesecov poznoje sta. zopet vlainila pri go. Ter- ßiavovi. Ivan je ostal na cesti in stra- žil, Franc pa jo vdrl z vetrihoin v B-palnico. V nooni omarici. je našol par zliatih manišotnib gurnbov in pot pa.- tron. Nato so jp spravil zopet na že- lezno blagajno. Ker ni našol ključa, je zaodl s.silo odpiirati blagajno. V tiem tmuitku pa so ga zalotili. V naglk'i je raizbil šipo in pobegnil skozi ok no. V deški mešeams-ki soli v Oelju so sl* v mosvccu ja.nua.rjn 1926 za.oole.ponav-- lja-tt raiznc tatvinc. Neznan tat je kra- del učencem, učReljem in zavodu sa- niemik Vse proiskave so bile brez- uspešne. Šele hišna preiskava na do- rn u obdolžoncev je pokazala, da sta bila tatova Ivan Gabor in njegov brat. V noči od \n. na 16. Januar ja 1926 sta vdrla v fizikalni kabinet oeljsko mešcainsiko sole in ukradla razne fizi- kalne predmete v vrod.nasti 4.500 Din, strokovnemu ucitel'ju g. Vüktorjti Ro- mu pa rokavice vn vec knjig v vred- nosli 250 Din. Dne 7. aprila 1926 sta so obdolžen- ac vtüioiapila v stanovanjc go. Rw.a- lije Kostomajeve v Bukoveinižlaku. SkriJa sta se v stmnski sobi pod. mizo in c-aikala. da so Kostomajevi 1 eg]i k pocitku. Naio sta ukradla iz zaklenjr- nega podstrešja in iz gostilniskc' sobc slanine, vžigalic, cigaret, gotovine in loseno škatljo v sknpni vred'nosti 325 diinarjev. Razen toga je ukradi'l Ivan Gabor sam: me.soca januarja 192a strok. uri- telju g. JosLpu Graserju iz risalne dvo- rane v moščanski šoli medeno skatljo; v lelu 1926. g. A.ntonu Lecniku, urar- ju v OlJRi, iz njegove trgovkie srebruu žepno uro in očala v skupni vr-eclnosti 495 Din; tnoseca oktobra 1927 peš. ina- jorju g. Ivanu Markrlu na Sp. Hu- c^i^ij'i iz n.jiegpy€^redimete v vrednosti 119 Din. Na zatožni klopi sedi sanio Ivan Gabor. Drugi obtoženec Franc Gaber je pri vojakiih. Ivan Gaber v glavinem pri.zna.va vse tat vine. Porotniki so po- trdili vpraSanje glede hudodeLstva tat- vLne. nakar jo bill Ivan Gaber, ki jro- Sedai vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgo- vlna R. Ster- mecki, Celje, najboljši vir za __ nakup sukna, N^ — /r kamgarna za ^*—' moške obleke, volne, svile, cefirja In delena za ženske obleke, platna, oksfo da, modrotlska, cvil- ha ter sploh vse maniifakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz naj- boljših svetovnHi tovarn in mnogo nižja cena, kakor povsod drug d. Oglejtc si Uložbe In „ «ormoslii folio zologo veletrgovlne K llBrmeiKI, tBIJB. del damo, ki je slai raivno po «topni- cah. Tekel je za njo. MnožUra ljudi pred vrati ga je zaiustavida. Zunaj je ni voč videl. Yrnil se je v dvorano. ogovoril Hersohmannat, se mu daJ spoiznati in ga vprašail po vsebini pisima. Piisala ga je neka fimancniku n-eiznana roka. V njem ,so state sled ode besede, naipi- sane v naglici s svlcndkoin: »Modri demnnt prinasa nesreco. Mislite na bar mm cV Hcmtrec!« Vznejnlrjenje radi moslrega deman- ta Be ni bilo s tern konca.no. Dasi se je o njom govorilo že diovolj po uinoru barona d' Haiutr.ec in po dogodkidi v hotelu Dronot, jo pol leta kasneje po- Mal še bolj slaivem. V sileideöein polctju je bill ta dragooeni draiguij, ki si ga je grofica. do Grozon pridoljila s toliikinii žraivami, ukraden. Naj na: kra.tko omonim. kako so jo to zgodilo. 10. aivgusla zvečer sa bili zbrani, gastj-e grofa im grofice do Crozon v sal on u razkösnega gradu, ki leži na nekem hribu nad izlivom Somme. Gro>- fica se je vsodla k klavirjiu iin položila na majhen stolco-k polieg gJasovirja svoje dragocenosti,, moid njimd prslan barona d' Hautrec. ("]rez eno uro se je odlstranil grof, z njirn tudi njegova bratranca, gospod d' Andelle in gas-pa d.o Real, imtiimira prijateljiica grofice. Grofica pa je ostada v salonu sama z ^asipodoin Bleiicrienonij, avstriijskiin konzulom in njegovo ženo. Nokaj časa so se pagovarjall. Nato jo ugasniiila grol'i.ca voliko svotilko, ki jo stala na mizi. SLučajno je v istoin trenutiku tudi Bleiiieluen ugaisnil ob^ svetilki na ldavirju. Za tronulek j-e na- stala v sill on u tenia in znneda, dokler ni komzul prižgal svečo in v,si trije so poiwkali svoje spalnico, Koinaj pa je bila grofica v svojd sotoi, že se je spom- nila na svoje dragooonosti in jo naro- čiila sobariei, naj jiilh gro isikat. Ta fve je hitro vrmila in jih položila na ka- nn in, ne da bi jiih gospa viidela». N.a- sledjijega julra pa je ugotovila grofi^ c.rii de Cruzon, da mainjika en pnstan in sieer prstan z modrim dounantom. Takoj jo to povedala svojomai možu. Oba ri.ista bila niiti za treniuiteik v d'vo- niu. Spbairiica ^JiO liila vzvušena nad T«kHT summ jo» kri vec jo moigel biti lo Bleiclieiii. Grus jo obvestil o torn gtlav- hiftgüi korrtiteiaVja v Aiinions.ii, kd je uvo- diel preiisikavo in dal disk ret no na'dai- ra.ti aivs'trijskega konzulai. da n>? bi niogel prodaiti aM odlpokslati prstan a. Noč iin dan so obdajaJi poliicijski agenti grad. (Dalje pri-h.) dajalno. Vloinili so tudi v zaklenjeno piusalno mizo in ukradli 4.130 Din go- tovino. Vrednost ukradenega bla.ga znaša 41.000 Din. ,.,,,,, Orožniki v VinicL so z.e .16. aprihi izsledili v gozdu.Xuk^vica yecje cigan- sko aboriisče in are'tirali 43-Tlo.'tneiga lvana Kava/dca .star-.,,18-letnega Iva- na Kovaci'ca mil. in 18-lietnoga -btefana. KovaiiOa, ki .so ])o vaseh okrog Vinico piodajali nianuifaiklimrn.o blago. Pri natanc-ni pi^iskavi tal)orišea so našli oi'ozii'iiki v neki, z liwtjein pokriti .sveži ja;nii zaiko])a:nio za.logo mian'ufaikturnoiga blaga in vojaiško pusko. Arotirani tri- jo cigani so na orozniöki postaji v Vi- niici priiznaili, da so v noči na 13. apri- la 1927 vlomi lit v ne'ko trgovimo bliizu Roga'lca ,in da so pri vlcunu .scdelo- vali tudi Ludovik Kcvacic, Anton K&- vačič in Rupert Kokoš, ki jo bil oboro- žen z najdeno vojaško puško in odlo- uen ustreliti v.sakega., ki bi jih moti 1 pri vlomu. Aretiirauvi trije cigani so v nOL'i mi 18. aiprila 1927 pobognili iz zapora v Vinici. Ko .so de,ceimbra 1927 prijuli Šlofa- na Kcvačič.a star, in njegovega siina Ludovika Kovate-iča in jiu zasliševali zaradi suma raiz-nih ttntvin iin ropov, je obdelžcnčev očo iizjavil, da l^r.i vlomu v Ogrizk'ovo trgavinio ni sodieloval on, pač pa njegorv sin Ludoviik. Obdolzeni I.udoviik Kovačič je na policiji v Za- gro])u priz.na'1, da SQ je urleLcžil vloma \- Ogrizikovo trgovino v družbi Rupcr- ta Kokoša, Franca Horvata in Anto- iiii Kovačiica. 0'bdolzonec sedaj vs-e ^o za.ni.ka in ti'di, da na poliiciji v Za- g'rebu niiti ni bil zasMšan. Razpravüi proti Ludoviku Kovači- ču je trajala do i>ol osmih zvečer. Po- rotniiki so zaniikali vpražanjo glede hu- d'o;lelsitva tat vine in glede prepovedano nošnje orožja, nakar jo bil Kovaci^ oprosčai. Obtoženca je zagovarjal od- vetnik g. dr. G. Sernec. Celje, 7. niai'ca. Sena.tu predscvduje vdss g. dr. Prein,- schak, votamta sta vdas g. dr. Stepan- cic in okr. sodnik g. ßreli.h. Državni pravilniik g,. dr. Rus, zagovornik: g. dr. J. Hražovec. ; pbZW IN fiOUUFIJA. Kot zadnj d>toženec v pomladan- skem Zrisedanjiu celjske porole se za- govai'j'a BH-lctni i)csas.tnik Anton Po- locnib iiz, Marije Reke r>ri Št. Pavhv v Saviujski dioli'iii zaradi huid'cxl'elslva ]Voziga in goljufij«. Opolnoci 10. noveinljra 1927 je iz- brulm.il pož.a.r na doniačiiji P'Osostnika Anton a Potačnika v Marija Roki ter uipepelil zidano hiiso, zidan avinjaik, gos'padarsko pcslcpjo, zida.no vimsko klet in kozolec. Obdclženec sam i>ri- znavias da je irekljuamo, da bi oge,ni nastal vsled kctkrš.nekoli neprevklno- sti, tenivec je nnoral ne.kdo nalašč za- žgali. Kajti hißa je bila kriita z eter- nitomi, zidanica pa od'daljena od hist» 40 in s slanno kriti kozotec celo 2()0 kora-kov od bise. K-ki*. so xssl poslopja začola gor^ti isitočasno od agora.j__i_n ker je takrat doževalo, je neniogočo, da bi se vmela od i.sker liiSö, od liiše pa oddaljeni kozolec na sainotL wSmn ]>ožiga jo padel na posestniika A.ntcma Pottocniika, o kateram piravi obtozniica, da. je bil slaib gospodar, da jo posvecail posobno pozornost zavart>- v;inju svojiJi sta;vb in da jo svoji ženi l)i-iik rival ]>rej'Oin raiznih donarnih zrjc.skov in ziapravljal denar z driugimi žonskamii. Dailje mu oc-ita obtoznica, da jo dno 16. junija 1926 predstavil ]>ri nokciii ccljsikeim denairnicim zavcdu Jožefo Stebernaikovo za svojo ženo Mciirijo Poitoč.niiikoA-0 im ji dal pod tern lažnim ianonom ])odpisaiti kr edit no pisinio in njen podpls t.udi logali«irati. Na ta nct.iMin. je dobil lnenično ]>osoj.ilo v /.no^ku 8.000 Din. Obdolženec odloč-no zanika kri.vdo na pc>ZY?u, goljiuifij'O z nionico ]>a. pri- znava. Raizprava »e nadaljuje in priobcJlmo s-odbo v pr-t(»k. Nemško manjšins^o šolstvo v Jugoslaviji. Pri laizpravi prasvetnega proraeu- na v sol)otini seji Narodne skupščine jo govoril tudi 'švabski poslamec dr. Kraft iz Noveiga Sada. Pritoževal se je, da jo država prenesla v svojo upravo zia^sebne in konfesijonalne solo (v V-oj- vodini). Sedan je stanje nemškega šol- stva v Jugoslaviii]i\ da ne odgavarja določbam mirovnih pogodb. Dr. Kraft je pozval naučnega ministra, naj so izjavi, po k-aikiih naičelih misli reformii- rati ljuilsko šolstvo v Jugaslaviji in čo jo pri(])'i'.HvUen pripustiti tudi whsebne sole niu'ödnih manjšin pod državnlm „iwdzor^vam,. Na to je odgovoril pro- sPclni minister Grol. da se ne more iakoj iizjaiviti/ o tako važnem pri/mdpi- ¦j-elntini vpra,Saiiiju..TOji in celo minislr- stvo da «toji na j?tti!iščii;;da se rnora narodnim man.jšinaan v naši drža\'i zasiguraiti možnost polnoga kulturne- ga razvoj« v njihovem ma.ternoim jezi- ku. Toda država ne moro iz razlogov državnu avtoritete opustiti svojega stališča, da morajo ostati vise sole v n-jeiiiili rokah, čeittdi hi si s tern nalo- žiia rečjd davrna bremena (!). Mini- ster pa upa, da se bode moaei z na- rodnimi vianjsinami zedhiiti Qtede ykivnih lock v njiliovili šolskih zahte- rah. —¦ Nemški, ali pravzaprav svab- ftki lioslanci izja.vlj.a.jo, da boilo gla- sovali ]>roti proračunu, ako jim ne da prosvetni minister zadovoljivih (!) iz- jav. Narodna skupščina. V pondeljek je Narodna skupgfina razpravljala o nujnem predlogu KDK. da se odpravijo občinski komisarji (gerenti) povsod, kjer 5e »delujejo« in se naj povsod izvrše občinske volitve. Razume se, da so govorniki KDK na- vajali celo vrsto prav drastičnih slu- čajev »delovania« takih klerikalnih in radikalnih gerentov. Dr. KoroSec in ye- čina sta predlog odklonila. Na to se ie nadaljevala podrobna debata o dr- žavnem proračunu. Sprejet je bil pro- račun notranjega mmistrstva. V debati je konstatiral Nastas Petrovic med drugim, da je bila atentatorka, kl je ubila v Skoplju uradn'ka Reliča, Iju- bica velikega župana v Skoplju. * V včerajšnji seji je morala Narodna skupščina razpravljati o predlogu KDK, da se ukine duhovniška bira povsod tarn, kjer Se obstoja, na vsak način pa naj se ustavi žandaimerijska asistenca pri nasilnem izterjevanju t-^ga davka. K bescdi se je oglasil tudi poslancc dr. Kramer, ki je zahteval, da se ta zastarela dajatev odpravi, duhovnika pa poSteno plača. Treba pa je tudi cerkveno premoženje tako urediti, da ga bodo uživali vsi duhovniki enako- merno in da ne bode na eni strani milijonarjev, na drugi pa beraČev. Na to sta bila ob abstinenci KDK sprejeta proračuna ministrstva za narodno zdravje in rninistrstva finance. Kako resno öbravrava vladna večina sama svoj proračun, kaže to, da je navzočih pri razpravi komaj 15 — 20 vladnih poslancev. Drobne politične vesti iz Bcograda. Radikali so se zopet po- bot ali. V zadnji vladnji krizi se je ponovno govorilo o tem, da Marko Trifkov.č, ki ga je spravil Velja Vu- kičev;č v Somboru ob mandat, sim- patizira s KDK. Sedaj pa javljajo iz Beoiirada, da sta se Trifkovič in Vu- k'cevic pobotala in da skupno pri- pravljata kongres radikalne stranke. Italija podpiramakedonske atentatorje. V Stipu se vrši sedaj sodna obravnava proti morilcu gene- rala Kovačevica, natakarju Blagoju Kralevu in tovariSem. Obtoženci so priznali, da so dobivali podpore od bulgarske države in od Italije. Pravitnik o novem davku na uslužbence je finančni minister že podpisal. Kakor znano, stopa ta davek, s katerim so klerikalci in radi- kali brezsrčno oškodovali delavce in vse namesčence, v veljavo dne 1. aprila. lzvo/. in Kospodarska kriza. Po stati-.tiki generalne direkcije carin smo lani za 886 milijonov dinarjev več uvozili ko izvozili. To je gotovo jeden od glavnih razlogov gospodarske krize. Ponovno vladno krizo na- povequjejo nekateri časbpisi za konca pr.hodnjega tedna, ker bode to tedaj konfana razprava o državnem proia- čunu, dalje pa da sedanja vlada ne ostane na krmilu. Drobne politicne novice iz sveta. Volitve na PoJjskem. V nedeljo so se vr^ile voütve v poljski parlarnent (sejm). Sedanji poljski diktator je dobi! s pomočjo socijalistov, levičarskih de- Stev. 27? v »NOVA DOB A« Stran 3. mokratov in naiodnih manjšin (Nem- cev in Rusinov) skoraj dvetretjinsko večino. Volitve pa so se vršile pod velikim pritiskom diktatorjeve vlade. Predsednik Čehoslovaške republike Masarvk obhaja danes svoj 78. rojstni dan. ČehosIovaSka slav( ta dogodek na posebno slovesen način. Caijske vesti c Itechti ficsiauek clfiuoc krajerne orgnmsav.lje SDS za niesto Celje se, vrši dam?s. v sredo, zveeer v khibovi sobi Celjskega doma. Članstvo je na- jwoseno, da so sestanka nino.uoštovilno udeleži. c Ljudsko rsenčiUšče v Celju. V pondeljek 5. t. m. je predaval dr. E. Moj.ak o liasi ustavi. Kot mod naiin je podal preLled zgodovine naze clržave. Drugie na'.&iljuje o ustavi sauni. Pre- da.va.nje bp pra.vočasno razglaseno. Žal, dib in bilo tokrat vec poslusalcev. kajti tako krasno preiLaivam.it» hi par zaslužiilo več pozornasti od občinstva. Upanio pa, da bo drugie bolje. c Se eno zvonenje po tovi. Zbornica va\ trgovino, obrt in indu'strijo je skli- J cala za \iC*eraj dopoldne v prostorib , mariborftbega trgovskega. grom ija an- ! keto. na kateri bi so naj izjavili ind'u- ! striijalci glede novoga oblastne.ga dav- ka na, električni tok. Udeležba indu- «trijalcev je ,biia prav velika, ludi me- | .strii TJiaig.i.st.rati v Mariboru, Celju in Ptuju so'r!jjjji' zastoani. Referirala sta tajnik Zveze industrijalcev iinz... Öuklje in v.^učil^c^i profesor dr. Vidniar. Govornika .sta točno dokaza.la škodlji- vost take$a,;davka, na. ¦elektriič.ni tok kot produkeijsko sred.stvo in so se zbo- rovalci tudi iz.re.kli proti njeniui. — Razume s-e, da je vse to pesek v oči. Naša kloriikalna trgovs-ka zbornica je iiinela dovolj easa in priliko, da bi skli- cala tako zborovanje že takrat, ko je bil cblastni prorateiu) v razpravi aü pa vsaj se pcprej ko gravo iiči.telji.sr. JStvo- kovno izobrazlK) |k> dovr^ni .srodiiji Soli z jnaturo naj podaja filozofska fa- kulte'.a univiTze. Konslatiiraio se je, da we. glavni čiiiovniiski s'avez \ Beogradu ne \yoii dovolj odlodno in smotreno proti stalhiörtiiu gazenj'ii interesov dr- zavni'^ii uradni.st.va. j)t>batkialo se je o delu Sol>-(kc! Matiw. G. šol. npnavitelj JaTikovic. je j>Qrocal o kniietijoktini n-a- el do neraz\oseljivib re/ullatov, vo;ndar jö mogcJ pokazati ludi na bokwnost tamasmjega ueiitelj- stvu. G. s. upravitelj Teuer.«nhub je pre^laval -o vzgoji .slaboumuiiiln«. Očr- lai je nivAiv tipe dusevino zaostalili, raziiiictrival o vzrokuh tor podaJ nekaj Blik \% žiTiljontja te deoe v njegovem ckoüsvi. Denionstriral je ob žh-eni prt- UK»ru v praktic'no.m naM.opu, kako kot ucilelj raivna s .slaboumno deco. c Eddencne ttabHce za motocAhie .so dospele. Lastniki motociklov se po- zi'\iajo, da pridejo čhnpivj po nove ta- blice. Dobij'O sl; pri poli.cijskem oddel- ku sj'esäc^a poglavarstva v CeJju. c DijaStki kuhinji r Celju je dar oval >•ŠiLop-sar.^ki klub* 1Ü0.-5Ü Ui'n po go- spod-u Wutt-u. Iskreim hvala! e. Aero-klub Celje. Kakor «ino ce.nj. cbein^tvii žo nasznan'ilij .se vrši v so-:.: boto, daie 10. marca t. 1. v Narodinieni. (Lamu v Gclju I. pies »Aerok^uto« pod pokrovitt'ljstvoin g. sreskega pogkwa.r- jag, dr. llubada in komanda^ta mosta pol-kovnika g. Puriča, Opozarjamo ja;v- nost ponovno na to svojo prvo prire- ditev, ki oheki bit'i po «edanjih prod- pripi'avaJi ona izmed najsijajnejšib v letoaiji süÄoni, Vsa'kdo, ki inia 1« ko- liekaj .siriiisl-1ck1 pounanjkljivoga na.slov- nika. pTpsiLnio vsakogar, ki vaibila ni dobiJ, riaij naan to fcirmelno pomoto öprasti ter naj kljul) te'mai prkle. Na- giäßa.niiö MiioVie: vatbljion je v.sak, in če ecliMi ali drug kljub siplosnemu va- bi'lu želi [nw?li se i)o>sebno vabilo, pro- s'i.no, da se ogla^i pri prodsednik.u kluba g. HerniiaiHi Klcbiiica'i'ju v le karni -pri Orlu« na Glavnem trgu v (k'lju ali pa naznani klubu svoj na- slov. — Odbor. c V zHamenjtt reiinifi, Kakor poro- h\ »Slovenec«, jo biiJ iiin^novctn za zup'iiika M M^rndxjrgu (ikjer so pri xaxlnjib obcinskib volitvah zmagali Nemvi) g. i. Messner. rojen Nemoc iz Slov. Biisti'iK'e. Kako žo postopji nom- ski skcf dr. Kaltner v (ielovcu? c Iz vlaka je skoöil nesk vojak v Riimwkib toplicab v ne:leljo dopoldne hi si1 je pos'kcdioval. VJak so uslavili, in nalcžiili iwiiesreraiüfi, da so ga oJdali v celj.sko voja^ko boJ-nisnico. c Pevski zbor UJU iz Ljubljane pri- j'edi v lit^leljo 10. t. ni. tudi v Celju konoprt iin si<-eir ob 4. ]Dop. v Celj'skem Uc;inu. V Zaßrebu je d,ot»egel ta uciitelj- vkii pevski zbor pred kratkini velik imnotniski uspcb. Vaibi'mo k mnogo.štc- vi.lni ud'elezbi. c Iz Lüikegu. Na občneni /Jjoi'u Sportnega kluba so bdli izvoljeni \- novi odbor po viecini stari funkciionar- ji, ki so st» v prošlemii le.tu poka'zali, da jim je pri srcu int er es im napredck kluiba. Kakor do se-claj bo vodil ka im- dalje klub g. Svotek Androj. Nadojanno se, da mm bo šlo clan st vo, po>ri Preb. c Koujerejsko društvo zci maribor- sko oblast inia sa-oj občni übor v čotr- tek 22. t. m. dy 13. uri pri »flrnem or- lu« v Mariiboru, c IV. pktiihwki sejnt v Celju. Bilo je • ])a.c pravo j)laivim.vsko rajanje. Reslav- ' rater g. Illavac nanu je postregel z iz- i borno kapljico, v sotori'h so so pa Iru- | diile liaše neiumorno danie-plani.iLke, da ! zadovdjijo tudi še lako razvajenega j posetnika. Ker bi se ml pri na.vajaaiju ; \seh posameznih pozrivovalnrh fto- ' trudiiikov -in. .sotrudnic laliko zgodilo, ; da katerega prezrem, naj. mi oprostit- j jo, da to opu&tim. Naj jimi bo v zado- j srenje. da so .s-torile, kar so največ mo- I gle. G. svotni'k Tiller jian bo v imenu i sta.vbonega sklada nove koce na Koro- j šifi hvaležen za U)S]J€»šno pomo-c. Vie- | cejÄnje steviiilo phmincev je kar poca- i kaJo na ju trau jo »olnce (aili bolje rc- ! eeno meglo), da «o laliko spremili bra- ¦ \q ZagreJjca.ne na. Celjisko koco. Zbralo j se nan je gori precejÄnje šte-viJo in pla- | »iiLs-Iüi zaiba,va se je imidaljevala. »Ru- ; nolist« iz Za@reba je iimel 8 seboj svoj j abai' niamdoliin, svin-aJi wo, da je bilo | \-eseljp.. Da planinNkih fotQgrafov ni ; uuuijkalo, se raizume, Vršila se je tudi ! .smežmi bitka, ter sano ab tej pnliki | spraznLli skoro eel travnik nad koco. I V najlepšem raapoloženju smo se vr- 1 ni'li vsi v Celje k g. Pi.rcu v Na rodn i ! doun, alikoder sutlo spromüi Zagreb- ! fane, na čelu z zboroin mandolin med ! petjem i.n ukainjiem na paslajo. Ko 1)0- ¦ '.deinio otvorili obnovljen »Hud'icev gra- ?Jtbeti«^ raLs bodio zopet p äset Hi, pravijo, : da še v veejefa sleviilu. ko n;i nlanin- i 'fikern sej'in.u. 7v. : v Godbeno društvo zclesničarjev v | Celju ima svoj redni abeni zbor dne I 24. marca 1928 ob 7. uri zvočer v dru- ! stveni ,sobi gaslilne »Braiiiiibor«. r Vuzho za izvoznike lem. Neka francaska tvrdka se zanima za doiba- ; viilelje: 1. desk za zaboje k jelovega in borovega lesa v d'ebeliini 11 in 13 iniliimetrov ter dolžini 2 m vsako širi- no ter 2. lesa za zaboje neobdelaneya (s skorjio) v dolžiini 2 m in v premeru v sredLni 50 em<. Naslav dotiene tvrdkc je intore.sentoin na i'aizpolago v pi«ar- ni »Sreskega gremija tfgovcev v Ge- Ijus ozirom av'i)i;.sarni Zbornice TOI v Ljubljami. —"fračelstvo.. u.(»i . JM Mestno gledaliŠŽe. C'ehiek, d'iie 8. marca «b 20. uri,: Dic- ji lovec. Abonemefi't. N edel ja, dlne 11. niarca ob 1(3. uri: Divji lovec. Ljmd^ka predstava ob zni'zanili ceruvb. Opozarja.mo še enki'at, dia se vpri- zori v četrtek, dne 8. t. m.. v mestnem gledališču Finžgarjeva narodna igra. \- .ištirMi dejainjiili > Divji lovec«, ki se že vti' let v Celjiu ni igrala. Režiija je v i-okaib ravn. X. Bratine, glavne vloge igraijo gg. Pfeifer, Perc. Verderber, Še- gula, Marolt, Bele in gdc. Šončeva. Žabkarjeva, 'Lovreeeva in dr. Pev.ske točke vcxli g. Šegula. Prodprodaja vstopn.iic v knjiigarni Goričar in Les- koAork. V nedeljo ob 4. uri popoldne se vrJi wpriza |>ima in E. Gucrincna »La Vestale du Gange«. V glavnih vlogah sloviti ncmški, franco- Nki in angloški umctihikii Bernhard Goizke, zna.n iz velefiLma »Indijski na- grobni sipoinenik«, Retfinu Thomas, Georges Melchior in Camiile Bert. Ev- ropskä fi.lmsika kriiloa nristeva vele- fIiliY^ »V st'iiei grobov« k naj^jim i\\- mom svetovnic produkcijo. Kino (laberje. V sredo 7. so predva.- ja zadinji dan »Damn r henneliiiu«. Ne Äiimidite si ogLedati ta preJopi film l>o istoiiiionsiki opereli. V glavnih vlo- sah igrata: Gorinne Griffith i.n Ekiar Han.son, oba prvovrstnia igralca. — Od cetvtka 8. marca naprej se predvaja Tont Mix »Mod volkovi v Aljaski«. Krasen film z nepopisno lepimi na- ravnimi snimki. Tom Mix naijwlavnioj*- ši cowboy, najboljšii jailnač im najhra- bi-ojvsi junak. Tom MLx jned volkovi. ki j-aKtr^ajo jjrjjalelje,. To'in Mix na potu smrti. Pred'uazmaiiilo: V mastu Ijubavi iai pesimi. Nadialjeva.nje filma »Na le]>i S'i.nji Donavi« (An der schönen;, blau- en J)onau), kateri se je predvajal s kolosalnkn uspeham lan,sko leto. Kdor pa prvega dela ni videl, usoeno laliko pogleda drugega, ker je v.sak del ?jx se- be za'kljui'en in neaclvis-eai. Po domoiriiifi. d Predavanje o sadjarstvu In vrt- narstvu se vrši v ormoJ5ki liudski Soli v nedeljo dne 11. marca po rani maši. d ObČinske voHtve se vrše po ma- džarskih občinah v Prekmurju v ne- deljo dne 1. aprila. d Napadl na poštno ainbulanco na dolenjskl žele nlcl. Vsem so nam ^e v soominu ponovni napadi na po^tno ambulanco v vlakih dolen;ske železnice, racii katerih sta bila osi*mliena dva po:5tna uslužbtnca, Kalan in Bratul Sedaj se je pa posrečilo ljubljanski poliriji najti pravega krivca. Je to gostilničar Ivan Klemenčič iz Kočevja, bivši železničar. Izdalo ga ie ob'lno izdajanje denarja in pa številke ter serije ukrademh bankovcev. d Umrl je v pondeljek v Zagrebu po dolgem bolehanju v veliki bedi Franjo S. Vilhar. Bil je rojen 1. 1852 v Senožečah, študiral je v Ljubljani in na praškem konservatoriju, pozneje je pa živel v Vojvodini in Zagrebu. Skomponiral je nebroj pesmi, tri opere ,in 2 opereti. Najbolje znan je pri nas njegov «Momar». d Slavnostni sprejem staroste Ju- goslovanske sokolske zveze v Du- brovniku. V soboto zvečer je došel v Dubrovnik preko Hercejrovine na občni zbor sokolske župe «Aleksa Šantič» starosta JSS Engelbert Gang! iz Ljub- ljane. Navzlic deževnemu vremenu so sprejeli pri mestnih vratih starosto Gangla sokoli in mnogoštevilno ob- Činstvo ter so mu priredili prisrčen sprejem. Godba je svirala sokolsko koračnico in s trdnjave je padlo 12 topovskih strelov. Na pozdrav br. Dra- žiča je odgovoril starosta slovenski, sloveč ideal jugoslovanskega sokolstva, svobodo, enakost in bratstvo. Na potu do sokolske telovadnice je bil br. Gangl in sokolstvo navduSeno pozdravijano. d Za brežišk) in sevniški okraj je poslal Ijubljanski oblastni odbor deset vagonov koruze po znižani ceni (kaki?). Koruzo bodo razdelili po tistih občinah, ki jih je lani oSkodovala toča. Se bolj bi pa bilo, če bi Ijubljanski oblastni odbor v teh krajih izvrSil kako javnoi občekoristno delo. Ljudje ne rabijo milosti, pač pa požten zaslužek. d Anketa radi državne hJpotekarne banke se je vrSiia 29. februarja pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Kakor znano, je stopilo letos v veljavo določilo o zakonu o Drž. hipoti-karni banki, da so mora ves pupilaren in javen denar (cerkve, ob- čine itd.) nalagati v Državni hipote- karni banki, do 1. 1932 pa da se mora tak denar, če je vložen pri drugih hra- nilnicah, izpiačati imenovani banki. Ker imajo naše mestne in okrajne hranilnice precej pupilarnega denarja, bi jih ob- čutno zadelo, ako bi ga mnrale naen- krat vsega izplačati. Da bi se to za- branilo, se je vršila pri trgovski zbür- nici anketa, ki je sprejela rezolucijo, da naj bode nalaganje javn^ga in pu- pilarnega denarja v Državno hipotekarno banko le fakultativno, ne pa obvezno. Kakor je to potrebno, pa v naših raz- merah ne verujemo, da bode šlo, ker Beograd preveč potrebuje denar. Anketa je pa tudi sicer že precej zakasnila. Pri nas se namreč skoraj vedno zvoni po toči. g Tekstllna razstava v SkopSju. Na inicijativo trgovsko industrijske zbornice v Skoplju in uglednejSih go- spodarjev iz Južne Srbije se otvori v Skoplju 22. apriia t. I. tekstilna razstava. Po določenem načrtu bodo na iej pri- reditvi razstavljeni predmeti tekstilnih industrij iz cele države, a iz same Južne Srbije vsi tekstilni iadelki brez razlike, tako industrijski in obrtniškt, kakor tudi predmeti domače industri je. Razstava bo trajala dva do tri tedne. d Sirasna sliha bede v dahnalin-skeni Zagorju. V Gornjem Mucu je bilo v ivedeljo zborova.njo zaupnikov KDK. katerega se je udeležiilo 22 krajovnih pcvlilicnih orgamizacij. Na zborovajiju so pripoved'ovali zastopniki posamiez- nih oboiin stvari, cla se človoku ježijo ia.sje. Taiko je pmivil župan Ökomrlj iz Kamljanai: »Narod na,in bed a ubija. Tr.y:a se trava, kopa se dreveyno kore- njo, da se mesa med ono maleinkost koruizne moke, kar je še iaiiaiio pri hi- ši. Tako se dobiva potvorje.ni kruh. Na- se zone in deca pro]>a,dajo, otroci ne morejo niti v šolo. Še te dni smo nasli bliizu vasi mirtvegia starca s travo v usitiili . . .« V selu Noovic je 2(X) ctrok brez šolskega poduka. ker ni sole, vodo juorajo nositi pa .sodom do dievet kilo- metrov dti.leč . . . vse samo zalostna sli_ ka upiMvnib nedustaikov in malobriž- ne vlade. Oglašulte i Preds. 115, 25/28. 2 Pri okrožnem sodišču v Čelju, v porotni dvorani, se bo vrSila 12. aprila 1928 ob 9. uri javna dražba raznega zaplenjenega orožja. Izklicne cene se naznanijo o priliki dražbe; skupilo se mora takoj plačati. — Vsi interesenti se opozarjajo, da bodo smeli dražiti le oni, ki se v smislu določb pravilnika za izvrše- vanje zakona o posesti in nošnji orožja izkažejo s pravilnim dovoljenjem za nabavo orožja. Okrožno sodasče v Celju, dne 29. februarja 1928. St ran 4. »NOVA D 0 B A« Štev. 27. Gnojite viuogradom! Vinska trta je kulturna rastlina, ki potrebuje zelo veliko gnoja. Primer- jamo jo lahko zeljnatim rastlinam na vrtu, katerim tudi ni nikdar dovolj gnojeno. Slično je tudi pri trti, ki ne rodi dobro, če ji ne privoSčimo dovolj Knoja, in sicer redno in po gotovem načrtu. Kdor se bavi z vinogradništvom, moia priti to tega prepričanja, da se bo v bodoče vinogradništvo izplačalo le tedaj, če bomo pridelovali ne samo brezhibna vina, temveč tudi čim več vina na majhnem prostoru, če bomo zvišali produkcijo in če bomo skušali spraviti ta pridelek pravočasno v de- nar. Prva skrb naprednega vinogradnika, ki hoče dvigniti donose svojih vino- gradov, je torej ta, da nadomesti one redilne snovi, ki jih je s trgatvijo zemlji odvzel. Že v prejSnjih člankih sem omenil, koliko redilnih snovi, bo- disi dušika in kalija, bodisi fosfora odvzamemo zemlji vsako leto s pri- delkom. Če pomislimo, da vsebuje 100 kg najboljšega hlevskega gnoja komaj 1/2 kg dušika, nekaj manj kalija in kotnaj 1/4 kg fosforove kisüne, po- tem lahko vsakdo sam izračuna, kako je trtam gnojiti in koliko gnojil si tnora dokupiti, da nadomesti to, kar je bilo zemlji odvzetega. Kratko re- čeno: zadostno gnojenje vinogradov dosežemo le takrar, če spopolnjujemo hlevski gnoj z umetnimi gnojili. Urnetna gnojüa so v dana§njih razmerah ne- obhodno potreben pripomoček, če ho- čemo dvigniti donose naSih vinogra- dov, zlasti tudi zaraditega, ker pri- manjkuje pri nas v obče hlevskega gnoja za vinograde. VpraSanje nastane: kje in kako se umetna gnojila najbolje izplačajo? To važno vpraSanje bi bilo odgovoriti le tako, da se izplača umetno gnojüo le tamkaj, kjer so trte Se v polni moči in kjer smo jim v piejSnj'h letih do- volj gnojiii s hlevskim gnojem. One- moglim, starim in sestradanim trtam tudi umetno gnojilo ne pomsga dosti in jih ne spravi več kviSku. Take stare in onemo&le trte je izkopati, kajti njim ni več poir.oči. Pri nas so rado dogaja, da gnojimo trtam enostransko z umetnim gnojilom, in sicer ne glede na to, kaj vsebuje gnöjilo. Tako gnojenje je brez prave vrednosti in je drago. S takim gno- jenjem ne dosežemo pravih uspehov in spravimo umetna gnojila le ob dobro ime; kriv je pa dotični, ki ne zna z umetnimi gnojili ravnati. Pomniti je, da je gnojiti trtam praviloma le na podlagi gnojilnih posknsov (glej 22. St. »Kmetovalca« iz 1. 1927.). Daljejetudi važno, da gnojene trte pravilno okop- Ijemo in plevemo in da pravočasno ter vest.no zatiramo najhujše bolezni, kakor peronosporo in plesnobo. Le poglejrno, kaUo Nernci gnoje svojim vinogradorn. Ob Reni, kjer so razmere skoraj slične naSim, kar se tiče vzgoje vinske trte in kjer se pri- deluje najfinej5a vina, gnojijo trtam vsake Stiri leta s 600 do 800 q hlev- skega gnoja na 1 ha. Slično tudi dru- god. Zato pa imajo tudi primerne uspehe. Ondotni pridelki v zadnjih 30 letih znašajo povprečno 68, v dobrih letinah celo do 160 hi vina na 1 ha. Nikar ne misliti, da se s tako močnim gnojenjem poslabša kvaliteta vina. Nemci se ne ozirajo na to, ampak spopolnjujejo hlevski gnoj 5e z umet- nimi gnojili. V novejšem času uporabljamo z uspehom mešano gnojilo »Nitrofoskal« V vinogradih. Poskusi so pokazali, da je to umetno gnojilo za vinograde prav dobro. Za 1 oral vi.iograda računamo 400—500 kg tega gnojila. Nitrcfoskal trosimo v jeseni takoj po trgatvi pri jesenski kopi ali pa pomladi. Kdor je zatnudil jesensko priliko, naj stori to spomladi. Končno svetujem ponovno nažim vinogradnikom, da si napravijo načrt za Stiriletno kolobarno gnojenje, tako da gnojimo letos eno četrt po- polno s hlevskim gnojem, tretje leto pa isto Četrt z nitrofoskalom ali pa z umetnimi gnojili, ki jih sami mešamo. Kako to delamo, bom prihodnjič opisal. — Fr. Kafol v »Kmetovalcu« St. 2 1928. Lä&tnica uv*ednisiwa. Žalec : Članki o hmeljarstvu so nam vedno dobro došli, najsi se potem ti ejo obdelovanja hmeljiSč, prodaje, organizacije hmeljarjev ali česarkoli. Prosimo, le uišite! — P t u j : Prejeli, hvala. Sirite naš odločno nacijonalen list po mestu ! Moderne tiskovlne vsehvrst: fcrajigre, lepake, lefalce, pisemske glave^ kuverle, vöLfolÄa i. dr. Vam nudi v okusnl izvedbS In po zmerni cent Zvezna tiskarna v Celju Kdor preskrbi stanovanje eno sobo in kuhinjo ali tudi eno samo prazno sobo, dobi lepo nagrado. 1 Naslov pove uprava. 2 Delovni prostör delavnica, garaža in suhi skladiSčni prostori se oddajo v najem. Naslov v 1 upravi. 2 Njiva s 4000 nasadi drugoletnega hmelja se proti niali odSkodnini odstopi v najem. 1 Naslov v uprav, 2 sprejme takoj šivjlja Ang. Anderwald, Dolgo polje 17. Sosfanovalec v veliko, lepo solnčno sobo, v vili tik Glazije, se sprejme s 15. marcem. Klavir na razpolago. Naslov v upravi. Preig n)M\i MovelisH in iz in tM-M u äam u nicstD in M\(\ Franco Jo®t, CeE|ev AlckSASiirova ul. 4 Mesarskega vajenca starega 14 do 16 let, sprejmem takoj. Viktor Hohnjec, mesar, Celje, 2 Dečkov trg 6. 3 Sodarskega vajenca sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, 2 Trnovo. 2 Išče se mlada stenografistinja za slovensko in nemSko, event, tudi hrvaisko korespondenco v Sloveniji izven Celja. Nastop takoj. Ponudbe pod §t. 252 na upravo lista. Franjo Dolžan, Celje Za kresijo &t. 4 Kleparsfvo in naprava sfrelovodow. pAkmvanje otreh in Vodav^dne In&tataoije, naprava moderno* higijcničnih kopalnih sob, klusetov in zdravstv. napraii Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Pomladno blago že dospelo priporoCa svojo bogato za- Iogo maskfiSs, damskih in Gipoških čevljev po zmernih cenah po kakovosti. Sandale samo cS&bre kakovostii Odükovana z zlato diplomo. Pri/i ran Hi si boste 40° 10 pri stavbnem lesu, imeli boste poceni, lahko in dobro streho, ako pokrijete hišo z glasovito 'm dvojno zarezano strešno opeko Pa lent Bui in st. 2b3. Zahtevajte vzorec in ponudbo parne opekarne „BOHN" - WlliKOVCI. Pazite na znamko „BOHN". Deia], nebiraj in Popolnoma vamo tialožite dsnarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varCevati ..... j.. •.. . ^ u -*.. »ri snlJii da Stradal "^ boš se ne brani i stavbsfii in kreditfii zsdsugi z omej. zavezo v Qaberju pri leiiu v starostil 1LA.STIVI DOIVf Obrestuje tiranilrte vloge po ©II O b o VeCje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 K>in. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnostil Pri naložbi zneska do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko I Tiaka in iadajta Zvezna tiskarna. — Odgovoruu za, izdajatelja, tiskaruo in redakcijo Milan Četina v Celju.