OKTOBER 16 P Gal. opat « T Marjeta Alak. S Lukcž 19 č Peter Alkant J P Janez Kant + 21_S UrSula \\ N 21. pobtnk. . P Isrnaeij, očak « I Rafae> « S Krispin J6 C Evarist 11 P Frunnipncilj + 'iLg_Simon in Juda J? N 22- pobink. Q 30 P Marcel T Volbenk + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST 35 AMERIKI 'Gesto: *Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmage'1 GLASILO SLOY. KATOLL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations)1 m^mtmrnm^mmmmmmmmmmmmmmrnHt^ NAJSTAREJŠI || IN NAJBOLJ U PRILJUBLJEN | SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH H DRŽAVAH 1 AMERIŠKIH, (NO.) 202. CHICAGO, ILL., PETEK, 20. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 20, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Položaj na Balkanu % preotail - Zgodovinski sestanek _____ 2 ukinitvijo pogajanj med Rusijo in Turčijo se zna položaj za celo jugovzhodno Evropo izpremeniti. — Turčija v odbila ruske zahteve. — Italija deluje na ustvaritvi velikega nevtralnostnega bloka na jugu Evrope. Rim, Italija. —Neuspeh razdorov, ki so se vodili med ji in Turčijo skozi tri te-ne in se zaključili zadnji to-l'ek, obeta dodati k dosedanje-lnu zamotanemu evropskemu !)°ložaju novo zagonetko in se, da bo ta dogo-e'c znatno izpremenil politič-grupacijo. Gre predvsem * vPrašanje,kako pot bo kre-ni,a zdaj Turčija, kajti od te-ob v veliki meri odvisna °Predelitev celega Balkana in )Se Jugozapadne Evrope sploh er morebiti tudi Italije. Predvsem se zdaj lahko z ^Čjo gotovostjo trdi, da ne 0(*0 jugovzhodne države, 'redvsem Rumunija, Jugosla-•'a in Bolgarska, nasilno najdene. V nevarnosti so bile 1 od Nemčije, ali od Rusije. avno zveza med tema dvema kavama pa je najboljša ga->atlcija za varnost malih dr-i; ,av> kajti obe ste ljubosumni ruSa na drugo ter si torej ^edsebojno vežete roke. Bolj 0(j direktnega napada i ori ma'e države ogrožene [ 3 "prijaznega" pritiska, bo-Isi od Nemčije, bodisi od Ru-tak pritisk je bil navad-0 sPremljan od prikrite grož-Zdi pa se, da je Turči-8 svojim odločnim odporom .^am Rusiji tudi tej nevarni napravila konec. tem, kaj se je govorilo v >kvi, ko se je tam mudil tri ^Ue turški zunanji minister so se zdaj izvedele *Vrie točke. Povzamejo se j^reč lahko iz izjave, ki jo ^ Podal turški min. predsed-; ,®aydam v torek zvečer, ob t jki, ko je objavil, da so se j. ^ko-ruski razgovori koncay-J. Kakor se ugotavlja, je Ru-zahtevala predvsem, da j^.9, Turčija zapreti dardanel-^ 1 Preliv bojnim ladjam vseh ^^h držav, izvzemši ru-jj1In- Ta preliv pa je edina u za angleške ladje, ako bi iH0v 6 Priti Rumuniji na po-f e v slučaju napada na njo. j l'clia je to zahtevo odbila ji ^ tem indirektno povedala 6osiji, da nasprotuje vsakemu j0l2kusu napada na Rumuni-0(j, Počasno je Turčija tudi lj 'oiiila, da bi priznala ve- J^ost razkosanja Poljske. m . asi Rusija trdi,da so kljub pogajanj ostali odno-V6(j rtle^ njo in Turčijo še sklno prijateljski, vendar se Se razmerje med Illa državama ohladilo, in, Se bo Turčija zopet trdnej naslonila na Anglijo m Jf^j .^jo. Ta vmesni čas pa je oijoJa takoj porabila za agita-lta-vlla Balkanu, naj se ji tam-države s Turčijo vred wužijo in sklenejo močen It^ij^nostni blok. Pri tem je W>a Popolnoma pozabila na ^I'Gcf^110 razmel'je' Je Še 0 tn ^Vema mesecema vlada-bii^eci njo in Turčijo, ko je sklenjena turško-pogodba, naperjena Sern proti njej; po zvezi s sovjeti je namreč Popolnoma drugačen PRED VELIKIM NAPADOM Nemčija se pripravlja na obsežen napad. Pariz, Francija. — Iz raznih znamenj je sklepati,da bo prvim napadom, ki so jih na-zijske čete izvršile začetkom tega tedna na zapaidni fronti, sledil v kratkem novi napad v velikem obsegu. Ugotavlja se namreč,da so za nemško fronto vsa pota in železnice naravnost nabasana z vojaštvom, ki se pomika proti prednji bojni črti. Enako je v sredo tudi v bojnih linijah na obeh straneh vladala napetost, kakor-šna je običajna pred kako veliko bitko. — Kakor govori francosko poročilo, je pri napadu v ponedeljek bilo udeleženih 90,000 Nemcev, od katerih jih je padlo ali bilo ral-njenih do 7,000. GOVERNER NI MOGEL UGODITI DEČKU Springfield, 111. — Gover-ner Horner je zadnji torek povedal o zabavnem pismu, ki ga je prejel od nekega 11 let starega dečka, katerega imena pa ni razodel. Deček mu je pisal, naj se obdrži Zahvalni dan kakor običajno, 30. novembra, češ, tisti dan je njegov in governerjev rojstni dan. "Drživa skupaj, governer," je pisal deček, "in praznujva Zahvalni dan na najin rojstni dan." Governer se je izrazil, da obžaluje, da mu ne bo mogel ugoditi. SCAPA FLOW IMA SVOJO ZGODOVINO London, Anglija. — Angleška pomorska baza Scapa Flow, o kateri je bilo včeraj poročano, da so jo bombardirali nemški aeroplani, je še živo v spominu Nemcem in Angležem. V tej bazi, ki leži med Orknejskimi otoki, severno od Škotske, se je namreč v juniju 1919 potopilo 72 nemških bojnih ladij. Še zdaj vlada dokajšnja tajnost, kako se je ta čin izvršil. Ve se le toliko, da je nemška oblast sa-> ma dala povelje za potopitev, ko je namreč videla, da se te ladje ne bodo vrnile Nemčiji, kakor je ta' upala, marveč, da lih namerava obdržati Anglija. Ladje, dasi zajete od Anglije, so obdržale svoje nemško moštvo in tako se je potopitev lahko izvršila. Zgodilo se je to med tem, ko so se vodili razgovori za verzajsko mirovno pogodbo. PAPEŽEVO JsVARILO Evropa v nevarnosti pred brez- božniki. Grad Gandolfo, Italija. — V javnem nagovoru, ki ga je imel na novega litvenskega poslanika v Vatikanu, je papež Pij v sredo izrazil svarilo, da sovražniki Boga mečejo nad Evropo vsak dan bolj temno senco svojih misli in dejanj in čimdalje bolj ogrožajo ta kontinent, ki je v svojih temeljnih opredelitvah krščanski. Papež je dejal, da se izogiba zapletljajev v čisto časne zadeve in spore, vendar pa, da je njegova dolžnost, da kot vrhovni pastir ne zapira oči pred novimi nevarnostmi, ki se porajajo za duše. PIJANCI POVZROČE 25% SMRTNIH NESREČ Atlantic City, N. J. — Pri letnem zborovanju narodnega odbora za varnost se je zadnji torek podalo poročilo, v katerem se povdarja, da so 25 odstotkov vseh avtomobil-, skih smrtnih nesreč v Ameriki krive alkoholne pijače. Ta ugotovitev je rezultat proučevanja, ki ga je vodil odbor skozi tri leta. Največje število nesreč, ki jih povzroče pijanci, se dogode tekom nočnega časa, med sončnim zapadom in vzhodom. Povdairja pa se,da pri tem niso najbolj nevarne popolnoma pijane osebe; take pridejo razmeroma malo v po-štev. Največ nesreč povzročijo tisti bahači, ki se postavljajo, da po pafr kozarcih lahko ravno tako varno vozijo kakor brez pijače; ti so največja nevarnost na cesti. — Zborovanje je tudi sprejelo resolucijo, naj vse države uvedejo kemične preiskuse, da ugotove, ali je kaka oseba pila. Tak{i preizkusi so doslej uradno uvedeni samo v dveh državah, namreč v Indiani in v Maine. PARIŽANI SE BODO MORALI SAMI PAZITI Pariz, Francija. — Policija je zadnji torek opozorila tukajšnje prebivalstvo, da se bo v slučaju zračnih napadov moralo samo paziti, kajti zgoditi se utegne, da ne bo dan alarm. Ljudje so namreč vsled pogostnih alarmov, katerim pa napadi niso sledili, postali tako brezbrižni, da se za nje ne zmenijo več dosti ter, namesto v zavetišča, tečejo na ceste past radovednost. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Izdala se je odredba, po kateri bo omejeno uživanje mesa v Franciji. En dan, namreč ob ponedeljkih, se sploh ne bo SESTANEK TREHKRALJEV Kralji Švedske, Norveške in Danske ter predsednik Finske zbrani v mirovnem posvetovanju. Stockholm, Švedska. — Tukajšnje mesto je bilo v sredo zavito v zastave in na desetti-soče ljudstva je prišlo na ceste, da pozdravi visoke poset-nike, ki so prispeli ta: dan k zborovanju, o katerem se lahko trdi, da bo imelo zgodovinski pomen. Na povabilo 81 letnega švedskega kralja Gustava sta prišla na sestanek dva druga severna kralja, namreč K;ri~ stian z Danske in Haakon z Norveške, ter predsednik četrte severne države, Finske, dobilo nobenega mesa, dočim bo ob torkih veljala prepoved Killio? ' vJtiije "so'prispeli v spremstvu svojih zun. mini- samo za goveje meso. — Ottaiwa, Ont. — V vseh kanadskih pristaniščih so se napeljale pod vodo mreže, da se z njimi zadržijo podmorni-ki in torpedi. To je objavil v torek zvečer po radio neki vladni govornik. — Santiago, Čile. — V mestu Concepcion so v torek popoldne občutili močen potres, ki je povzročil paniko - med prebivalstvom. Ljudstvo se namreč še spominja grozotnih dni ob zadnjem potresu v januarju, ko je prišlo ob življenje na tisoče ljudi. -o-- DANAŠNJA CIVILIZACIJA NI PRVA Mexico City, Mehika. — V južni Mehiki, blizu Oaxaca, odkopaVajo razne najdbe, iz katerih se razvidi, da je v davnih časih, dolga stoletja pred Kristusom, živelo tukaj ljudstvo, ki je imelo visoko razvito civilizacijo. Med drugim so našli tudi razne umetno izdelane dragulje, orien talnega stila. —• Utegne se zgoditi, da bodo po tisočletjih odkopavali spomenike naše sedanje civilizacije iz Jugoslavije Namesto dosedanjega sodišča v Zagrebu imenovanega; "stol sedmorice" dobi Ljubljana svoje vrhovno sodišče. — Dva drzna vloma v škofjeloški okolici. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz domovine. strov. Namen sestanka je, da se te severne držaVe, ki štejejo skupaj okrt)g 16 milijonov ljudi, obvarujejo pred okuženjem od vojne. Brez dvoma pa se bodo zborovalci temeljito bavili s problemom Finske, ki je to-časno ogrožena od Rusije. Da bodo poskrbeli za njeno varnost, se razvidi iz besed, izgovorjenih ob tej priliki, namreč:" Ako se eni skandinavskih držav pripeti krivica, bo to skrajne važnosti z^, nas vse. Vsaka rana, prizadeta kakemu nahodu v naši skupini, bi bila vedno odprta rana za vse druge." -c- MARCONI JEVA VILA POSTANE SPOMENIK Bologna, Italija. — Italijanska kraljeva akademija je poskrbela, da se bo vila Pon-tecchio, kjer je slavni iznajdi-telj Ma!rconi delal svoje prve poizkuse v radio, izpremenila v spomenik. Slovesna otvoritev bo 25. aprila. V vili bodo razstavljeni tudi posnetki in originalni deli prvega Marco-nijevega brezžičnega aparata. Vrhovno sodišče za Slovenijo bo v Ljubljani Beograd, 28. sept. — Posamezna ministrstva pripravljajo uredbe za prenos kompe-tenc z osrednje uprave na Banovino Hrvatsko. Takšno uredbo je izdelalo tudi že pravosodno ministrstvo. Uredba med drugim določa, da se odseka pravosodnega ministrstva za področje apelacijskega sodišča v Zagrebu in za področje apelacij-skeg sodišča v Splitu ukineta s 30. 'septembrom letos in s tem dnem prenehata izvrševati vse personalne' in upravne posle rednih sodišč in državnih tožilstev kakor tudi posebno nadzorstvo nad upravo sodišč in državnih tožilstev,, posle kazenskega postopanja proti sodnikom in posle, ki se upravljajo po zakonu o odvetnikih in notarjih, kakor tudi posle nad sodnimi izvršitelji. Uredba o prenosu kompe-tenc s pravosodnega ministrstva na Banovino Hrvatsko med drugam obsega tudi naslednje določilo: Sedež Stola sedmorice, oddelk B, v Zagrebu se po izločitvi iz njegove teritorialne pristojnosti apelacijskega sodišča v Splitu in obsega področja apelacijskega sodišča v Ljubljani, s 1. novembrom 1939 PREMESTI IZ ZAGREBA V LJUBLJANO ter sodišče spremeni svoj dosedanji naziv Stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu, v: VRHOVNO SODIŠČE V LJUBLJANI. JUDJE POMAGALI BRANITI VARŠAVO položaj. Točasno je še vprašanje, kako se bo zaokrenila politika na Balkanu. Ako pa res pride do omenjenega nevtralnostnega pakta, bo ta brez dvoma v veliki meri pripomogel, da se južna Evropa ne zaplete v vojno. Pri obrambi Varšave proti nazijskim napadom so poljski Judje z vnemo sodelovali. Slika kaže dva postarana Juda v običajnih dolgih kaftanih, ko sta pomagala kopati utrdbe in graditi barikade. To je ena' slik, ki ni šla skozi roke nazijskeg^ cejugyja. ' " _ „ _ Predrznost tatov Škof j a Loka, 25. sept. Retečane je v nedeljo zjutraj razburila novica, da je bil ponoči izvršen vlom v trgovino Antona Sturcha. Trgovina z mešanim blagom je v novi hiši Sturchove tete tik glavne ceste, ki vodi iz Reteč preiti Škcfji Loki in Kranju. Kakor sklepajo, so prišli vlomilci k hiši okrog 3. zjutraj. Z dleti so odtrgali ključavnice in dvignili rolo. V trgovini so vse premetali in nabrali za dobrih 10 tisočakov plena. Šlo je z njimi 12 bal blaga,zlasti odej, kopica maje in srajc, pa tudi obilje slaščic. Že dan prej, v soboto med 14. in 16. uro, ko ni 'bilo pri posestniku Janezu Ziherlu na Trati pri škofjeloškem kolodvoru nikogar doma, ker so domači kopali krompir, je neki zločinec našel pri oknu ključ od veznih vrat, nakar je iz nezaklenjene skrinje gospodarja Janeza vzel 100 dinarjev, potem pa je s krampom razbil še skrinjo gospodarjeve sestre Marije. Med perilom je našel tri hranilne knjižice in dva; tisočaka, pa še stotak in precej drobiža. Služkinji je pobral iz skrinje v čumnati ročno torbico s petimi stotaki in z 90 din drobiža. Ko je tako nabral za 3000 din ple- na, je menda začul ropot voza, s katerim je Ziherl okrog 16. ure pripeljal krompir domov, nakar je pobegnil. Zi« herlovi so močno prizadeti, bila pa je vsa sreča, da tat ni našel v gospodarjevi in deklini skrinji ostalih desetih tisočakov. -o- Gorelo je V Dobrenju je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Bulderja. — V Jare-nini je zgorela gospodarska hiša posestnice -Terezije Lor-bek. Ogenj ji je uničil tudi poljske pridelke, orodje in poljedelske stroje ter napravil škode nad 30.000 dinarjev. -o- Smrtna kosa V Črnomlju je umrl Luka Ahčin, okrajni gozdar v pokoju star 80 let. —- V Ljubljani je umrl Ivan Černeha, sluga okrajnega sodišča. — V Višnji gori je umrla Ana Lužar, rojena Sevšek. -o- Do smrti povožena Neznan kolesar je v Mariboru podrl na tla zasebnico Uršulo Božičkovo, katero so pozneje nezavestno našli in jo spravili v bolnico. Tam je re-vica ležala deset dni v nezavesti in končno izdihnila ne da bi se zavedla. Neznanega kolesarja pa zastonj iščejo, oglasiti se pa sam noče, ker se boji stroge kazni. Usoden padec Delavčev sin, 15 letni Franc Mirnik iz Petrove pri Celju,je padel s \kolesa in se nevarno pobil. — Na cesti v Šmai*jeti pri Rimskih toplicah je Lstota-lco padel s kolesa 15 letni mizarski vajenec Martin Kolarič iz Dola pri Hrastniku. Razbil si je spodnjo čeljust in izbil več zob. Dolg ga je ubil V Stražišču pri Kranju na Gorenjskem si je končal življenje mizarski mojster Franc Eržen. Ze nekaj tednov poprej, je hodil okrog prav potrt. Mučila ga je misel nal dolg, ki ga) je imel na rami in pa slab zaslužek. Na tleh ležečega in mrtvega je našel njegov pomočnik Janez Bi-tenc, ko je stopil v delavnico, -o- Vroča fanta Pri posestniku Martinu Ko-larju v Gabrovcu pri Vojniku blizu Celja sta se dobila 24 letni Josip Sitar, dninar iz Vojnika in 20 letni posestnikov sin Jurij Kukovič iz Bovš pri Vojniku. Kmalu sta prišla z besedami navzkriž in se nazadnje stepla. V razburjenosti sta oba prijela za nože iit drug drugega tako poškodovala, da se sedaj oba zdravita; v celjski 'bolnici. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* AMERIKAMSKI SLOVENEC Petek, 20. oktobra 1939 Amerikanski Slovenec Liga narodov je bila z gotovih stališč prav idealna mednarodna ustanova. Danes je ni več. Kaj je pokopalo Ligo narodov? Kaj? Za vzroke, ali zapisali bi lahko, da pogrebei Lige narodov so bili: sebičnost, nevoščljivost, zavist, sovraštvo, pohlep in ošabnost. Ta šestorica pogreb-cev se vrine kaj rada k vsaki akciji, bodisi med vsakim narodom samim, toliko bolj pa še v širših mednarodnih krogih. Zastopniki, diplomati, državniki in drugi prihajajo k raznim sestankom iz čisto sebičnih namenov. Vsak pride, da bi kaj dobil, da bi se okoristil zase ali za svoj narod, ki ga zastopa. Nikogar .pa ni, ki bi prišel na take sestanke, da bi kaj^ popustil, da bi kaj nudil, da bi kaj dal, ne da bi zato pričakoval deseterno povračilo. Posledice takih sestankov so, da se z vsakega sestanka vračajo udeleženci istih z razočaranjem in še večjim sovraštvom. Za te vrste bolezni je nudil učinkovito zdravilo doslej samo eden in to je bil Nazarejec, ki dal svetu nasvet: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Edino zdravilo. Ali ga je svet sprejel? Nekateri, pa še ti bolj skromno. Tisti, ki so imeli oblast, so ga pa križali. Ta tragedija se ponavlja še danes na svetu in se bo, dokler se svet ne bo poglobil v, idealen nasvet Kristusa: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ali bo svet kedaj razumel ta veliki praktični nasvet? Dogodki MdSwaidp Ameriki The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,- Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Društveni jubilej Waukegan, 111. — Tukaj; šnje društvo Marije Pomagaj slavi v nedeljo 22. oktobra 30 letnico ustanovitve in p oslova* nja. Slavnost se bo vršila s slovesno peto mašo v cerk^ in potem s slovesnim banke" torn v veliki dvorani šole tere božje. Med in po banketu bo krasen program s petje"1 in raznimi govorniki, zvečer po programu pa prosta zabava za vse. Pozdravi iz domovine Chicago, 111. — Iz Št. JoSt« pri Kranju je poslala na še uredništvo lepo razgled"1* co znana prijateljica in naf°c' niča našega lista Miss Ka Triller, ki se mudi na obisku v starem kraju in ki jo je V°J' na vihra zadržala še tam- ^ kartici pošiljajo vsem prijat Ijem in znancem iskrene P° zdrave Vida Urbanec, Križnar, A. Urbane, Ha«3' Janez, Demšar Marija, Den1' šar Ivanka in Triller Marij* — Na koncu omenjajo, da se spominjajo vseh prijatelji ^ Ameriki, ko uživajo kras S'0' venije. — Hvala! Nesreča z avtom .. Detroit, Mich. — Pretep teden se je tukaj pripetila tomobilska nesreča. Rojak E"1 Homec se je peljal s svojo " no, očetom Antonom 111 terjo na obisk Frajnka Si#f duta, ki živi na mali farp11 se obližju mesta. Med vožnjo . je v nje zaletel neki p|i8 voznik in vsi štirje so bflj r njeni. Odpeljani so bi'1 Highland Park bolnišnico. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto __________________________________fS.OO For one year______________________________$5.00 Za pol leta ______________________________ 2.50 For half a year ___________________________ 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 For three months _____________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__________$6.00 For one year____'_______$6.00 Za pol leta__________3.00 For^half a year_____3.00 Za četrt leta ______________________l!75 For'three months___________1.75 Posamezna številka _______________________ 3c Single copy ...................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vaai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hitler in Mussolini Razni pakti in dogovori med evropskimi diktatorji nimajo res take trajne veljave in stanovitnosti, kakor si to svet predstavlja. Zdi se, da prihaja počasi čas, ko se bodo lepega dne evropski diktatorji med seboj sprli in znabiti tudi še spopadli. Vse je še mogoče in marsikaj še pride. Izza kulis Hitler-Mussolinijevega odra se je končno le zaznalo, da je bil rimski diktator Benito Mussolini proti oboroženemu napadu na Poljsko. Bil je zato, da Nemčija dobi Gdansk in dovolj ozemlja za koridor do Vzhodne Prusije, ni bil pa zato, da se Poljsko razkosa, kakor se jo je. Osobito je bil proti temu, da je dobila Rusija svoj delež pri razkosavanju Poljske. Tudi Vatikan je indirektno izražal željo, da Poljska kot zadnja katoliška država proti vzhodu, ki meji na območje boljševizma in komunizma, mora ostati kot krščanska trdnjava proti navalu brezbo-štva iz Sovjetije. Hitler se pa za vse te nasvete svojega zaveznika Mussolinija ni zmenil in je planil, kakor lačen volk na ovco na Poljsko, začel razbijati neusmiljeno njene vasi in mesta, nazadnje pa v tajnem dogovoru povabil še Stalina in sta razdelila plen, kakor dva, ki udereta v tujo hišo. Pravica ni govorila, ampak sila in orožje. Nekaj časa se je govorilo o neki vmesni državi med Nemčijo in Rusijo. Zdaj je pa Hitler tudi o tem utihnil. Stalin je zasedel svojo polovico in se ne bo umaknil, Hitler pa s svoie polovice ne in ostalo bo za nekaj časa tako, dokler ne zmaga pravica in Hitlerja strmoglavi. Pred nekaj dnevi je Hitler povabil Mussolinija na razgovor v Berlin. Ta se ni odzval, pač pa je poslal v Berlin svojega zunanjega ministra grofa Ciano in mu dal svoje pogoje, ki jih je Ciano predložil Hitlerju. Ti pogoji so bili, da Mussolini je pripravljen stopiti na plan kot mirovni posredovalec med Nemčijo in zavezniki, toda Nemčija mora staviti jasne končne pogoje, ki naj bi bili taki, da Nemčija pristane na upostavitev že omenjene vmesne Poljske države, kateri bi morali garantirati varnost njenih meja vse evropske velesile in ne le samo Nemčija in Rusija. Ta predlog Mussolinija je baje naravnost užalil Hitlerja in grof Ciano se je vrnil brez vsakeg^ uspeha v Rim. Odtedaj je opaziti, da so tudi v Rimu postali vladni krogi nekam hladni in da se nič več tako iskreno ne zanimajo za kako mirovno posredovanje. Hitler pa se odslej naslanja le bolj na Stalina, kakor pa na Rim in Mussolinija. Slednjemu to ni liubo in svet zna kmalu doživeti, da bosta diktatorja spremenila svoja politična stališča eden do drugega. Na drugi strani se pa vidi, da na Hitlerja upliva Moskva. Ako bo Hitler dovolil, da prodre na Balkan upliv Moskve, bo s tem postavil v nevarnost italijanske interese na Balkanu in upliv nezaželjenega komunizma se zna pojaviti prav na granicah Italije. Tega si Mussolini ne želi in baš to Mussolini oči vidno zamer j a svojemu dosedanjemu kolegu nemškemu diktatorju. Politika je zvita kakor kozji rog. Danes tako, jutri tako. Danes si moi, jutri nisi. Tako aprilsko politično vreme zna vladati še precej časa v Evropi. DRAGI SLOVENSKI ROJAKI! / Lemont, lil. Ker se vedno večje število naših rojakov oglaša in nas vprašuje, če bomo imele dom za naše stare onemogle Slovence, javljamo tem potom, da bomo, ako bo naš narod z nami, nas podpiral in tudi nekaj v ta namen žrtoval. Naj Vam bodo v tem oziru zgled Slovenci v Waukegnu, ki so se v polnem številu odzvali in precej žrtvovali. Njihova svota bo ob času priob-čena v "Ave Maria." Dragi Slovenci po drugod, se li bodete tudi Vi pridružili tem požrtvovalnim rojakom, ko Se gre za dom-naših Slovenskih ostarelih ljudi tukaj na gričku "Assisi," ali pa le zastavljali pot, ki je namenjena samo za blagor bližnjega? Kaj ne, da boste skušali Waukegancane še prekositi v Vaši darežljivosti?! Vsaj enkrat, bodimo edini. Šolske Sestre, na gričku Assisi. se že tolikokrat, dobro obnesli, v popolno zadovoljstvo vseh poslušalcev.. Ni vsakemu slovenskemu pevskemu' zboru v Ameriki dano, da se oglasi na radio postaji in tako da priliko mnogim, da ga poslušajo. Naše pevce smo pa že imeli priliko poslušati in sedaj jo bomo imeli zopet. Med petjem, bodo na radio nastopili razni govorniki. Zato se že sedaj opozarjate rojaki iz Jolieta, kakor tudi vse one, katere doseže naša jolietska radio postaja WCLS, da nastavite svoje radio med pol osmo in osmo uro v nedeljo zvečer 22. oktobra, na omenjeno postajo. Saj se slovenska pesem tako ma-lokedaj sliši po radio, zato pa, poslužimo se prilike kadar se nam ponuja. — Pozdrav čita-teljem in naročnikom našega lista. Joseph Matkovich Vinska trgatev ... Willard, Wis. — V 22. oktobra bomo imeli v « rani takozvano "Vinsko fcev." — Poleg običajne trg* ve bo kratek program, P1'1 ,e terem bote videli, kako 0 , "župan" svari svojo hčer P1^ zapeljivcem. — Pr!ijazn° 'w. vabljeni vsi, da se te Prire^j ve udeležite, na katero vabi sam oče — "Župa°- TEM, KI NAMERAVAJ0 V WAUKEGAN Chicago, & Tem potom naznanjam vS ki hočejo v nedeljo 22. 0 ,0 bra v Waukegan, na Pr0 p0-35 letnice društva Marije ^ magaj št. 79, KSKJ-, da ^ bus čakal ob osmi (B :00) ^ dopoldne na Wolcott Stree ^ Cermak Rd. Vožnja za nazaj bo samo 75c.' —- t torej želi iti v Waukeg^., busom, naj se naznani ; kasneje do petka večer j,. Mary Tomazin, Karolin' 1' j. man, ali pa pri Pauline ' telefon Canal 4823. , LEPA PRIREDITEV PROSLAVE ŠESTLETNICE JUGOSLOVANSKE RADIO URE Chicago, III. V nedeljo 22. oktobra se vrši v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland Ave. zanimiva prireditev v proslavo šestletnice obstoja jugoslovanske radio ure, ki se nam podaja že šest let vsako nedeljo od 9. do 10. tire dopoldne, pod vodstvom agilnega dalmatinskega rojaka Mr. George Marchana, ki se pred šestimi leti ni ustrašil truda, ampak zaupajoč svojim mladeniškim sposobnostim in v pomoč jugoslovanskega! naroda začel z radio programi. Kakor vsak začetek, je bil tudi ta težak in je Mr. Marchanu prizadel mnogo truda in skrbi, toda klonil ni. Polagoma ga je začel jugoslovanski narod tukaj razumevati in mu postajal od SLOVENSKI PEVCI NA RADIO Joliet, 111. Za prihodnjo nedeljo 22. oktobra se nam nudi lep radio program na tukajšnji postaji WCLS 1300 kc. To nedeljo zvečer med pol sedmo (7:30 in osmo (8:00) urd namreč nastopi na zgoraj omenjeni radio postaji naš cerkveni moški pevski zbor, ki nam bo zapel nekaj lepih in priljubljenih pesmi. Naši pevci so nam znani, saj so nam že tolikokrat lepo zapeli in vselej smo jih radi poslušali na raznih nastopih v dvorani in pri raznih prireditvah, kakor seveda zlasti tudi v cerkvi. Sedaj jih bomo pa zopet enkrat slišali radio. Prepričan sem, da se bodo tudi sedaj, kot so Oglasi v Amerikans^ Slovencu imajo vedno usP®*. TARZAN IN SLONOVI LJUDJE '(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs wiTm" fetSt^sTOmcATErtoc'. Za dosego trajnega miru v Evropi bi bila edina rešitev v tem, da bi se vse evropske države in narodi združili v nekako federativno unijo Evrope. Možnost izvedbe takega načrta ni nemogoča. Prav lahko bi dobile v taki uniji vse narodnosti svojo zaščito in nekake autonomne pravice. Ampak, kdo bo to izvedel? Kje je kaka avtoriteta na svetu, da bi jo v tem pogledu evropske države in narodi ubogale in poslušale. Sedanji svet — sedanji ljudje, s svojimi številnimi tradicijami in vsemi mogočimi lastnostmi, bi se težko zedinil za tak načrt. Priproste mase bi se dale kmalu navdušiti za tak ideal. Kaj pa inteligenca? Posebno razni politikarji in državniki, ki sedaj vladajo, posebno tisti, ki zdaj vladajo in žive na račun drugih vla-danih narodov! Odpor bi bil takoj vsestranski. Nihče bi ne hotel z vladnih stolčkov. Posebno plemstvo, katerega je Evropa še vsa polna, bi spletkarilo na vse načine, da ostane na vrhu. Treba bi bilo novih ljudi za tak načrt... Stanley Wo6d se je silno prestrašil, ko je izvedel, da t?o moral njegov največji prijatelj Tarzan, kakor tudi Tarzanov prijatelj Waltor umreti. Nikakor si ni mogel misliti, da bi moglo sece tega velikega junaka naenkrat prenehati biti, da bi moralo biti nje-gqvo: junaško telo strto. Najbolj mu je bilo hudo, da bo njegovo junaško mišičasto telo strto od divjih slonov. Ves zasopel je pritekel k Tarzanu. "Nekaj moramo ukreniti glede tega," je vpil razburjen; "Nekaj moramo! Mar ne moremo zlomiti železa, ki ti oklepa vrat, pretrgati verig?" Tarzan je zmajal z glavo in rekel; "Jaz sem vse preizkusil. Če bi to lito železo, da, bi se dalo razbiti, tako se pa samo upogne." ''Da bi imeli vsaj kako dleto," hiti Wood. "Toda ga nimamo," odvrne Tarzan hladno; "torej nam ne preostaja ničesar clrugoga, kot čakati." "Ne, mi moramo nekaj ukreniti," zopet poudarja Wood. "Tebe bodo umorili!" hiti svojo Wood; "ali ne razumeš? umorili te bo. do!" Tarzan se je na te besede poskusil nasmijati in je rekel: "Umreti vendar ni nič posebnega. Koliko ljudi je že umrlo. Veliko jih bo še umrlo, tudi ti moj prijatelj. Kolikokrat sem se ■jgral s smrtjo, sedaj bo zmagala ona."' meseca do meseca bolj naklonjen. Tako so postajale tudi radio ure od meseca do meseca popularnejše in zanimivejše. Sedaj skoro ne najdete slovenske, oziroma jugoslovanske hiše, ki bi ob nedeljah ne poslušala njegovega radio programa. Da so s podajanjem progra-mo radio ure zvezani vsakovrstni stroški, tega ni treba posebej omenjati. Ti stroški se krijejo z oglasi raznih tvrdk in biznesmenov, ki potom njegove ure oglašajo svoje blago. Tudi lokalna društva rada oglašajo svoje prireditve potom njegove radio ure, ki jim pa v svoji velikodušnosti da Mr.. Marchan oglašati za znižano ceno, kar seveda na tem več ali manj trpi blagajna radio ure, kajti radio postaja hoče biti plačana in zato treba novaca. Iz tega vzroka priredi Mr. Marchan vsakoletno prireditev s programom v korist jugoslovanske radio ure, cla nabere nekaj denarnih sredstev, s katerimi krije stroške znižanih oglasov mnogim društvom in dobrodelnim ustanovam, katere priporoča potom svoje jugoslovanske radio ure. Mr. George Marchan torej po pravici pričakuje, da se zlasti ta dtuštva, oziroma njihovi člani,udeleže njegovega letošnjega programa ob šesti obletnici jugoslovanske radio ure, ki se vrši, kot je zgoraj omenjeno, v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland Ave. v Chi-cagi. S tem, da se udeležite, bote pokazali razumevanje za veliko narodno delo, ki ga vodi Mr. Marchan v korist in povzdigo našega haroda zlasti v Chicagi in nje okolici. Program proslave šestletnice Jugoslovanske radio ure bo jako pester in zanimiv. Otvoritev programa, ki se začne ob 1 3. uri popoldne v nedeljo 22. oktobra, bo po profesorju John Zvetina, ki bo tudi vodil ves program. Na programu bo nastopil tamburaški zbor orkestre "Sar Planine," ki fbo izvajal venec jugoslovanskih pesmi. Dalje bo nastopil Jeckie Basko, ki je imenovan "Our baby radio star." Marie in Jean Korenchan bo-ta zapeli razne slovenske pesmi, Milan Sigurnjak Studio bo pa priložil s havajsko kitaro. Zanimiv ples bosta izvajala Diane Marie Vukovich in Blaze Lazaro, Jr. Obilich Kolo klub bo gledalce razveselil s pestrim narodnim plesom, dočim bo Anthony Stipulin zapel svoj zvonki tenor solo. — Z Accordian solo bo program poživila Miss Helen Ko-vacich. Tako imenovani "Tap Dance" bo pa izvajala Katy Kallenback. Potem bo Diane Marie Vukovich zapela lepo pesem v angleščini, za njo bo pa nastopila dobro poznana in priznana mednarodna plesalka Vera Mirova, dalje Ada Lynn^ znana 'Hollywood Star.' Nastopil bo tudi Commander Amer. Jugoslav Legion Alex Jake Mandusich. Svoje sodelovanje pri programu so tudi obljubili American Jugoslav Leg. Post No. 1. — Dalje bodo gostje in sodelavci programa različni pro-minentni možje, kot župan mesta Chicago Hon. E. J. Kelly, kongresman A. J. Sa-bath, County Treasurer John Toman, generalni konzul Jugoslavije Peter Cabric, Rev. Ristanovich, Kev. Aleksander Urankar, Mr. Louis Železni-kar iz glavnega urada KSKJ, Louis Cristopher ured. Am. Jug. F.eflector, alderman John Boyle, državni senator 9. distrikta Richard J. Daley in priljubljeni radio nazna-njevalec Don Norman. Poleg vseh teh tukaj naštetih in drugih zanimivosti programa šeste obletnice Jugoslovanske radio ure bo kot v nameček še to, da se bodo v dvorani jemale premikajoče slike, na katerih bodo vsi obiskovalci, oziroma posetniki tega programa. Tako bo program v celoti ohranjen še za leta in ga bote lahko pozneje večkrat videli v tej ali oni dvorani, kjer se bo kazal z vsemi udeleženci vred. To bo zanimivost svoje vrste, kot je na naših programih nismo bili dosedaj vajeni. Po končanem programu bo zabava s plesom, -pri katerem bo igral znani in priljubljeni Plut Bros. Trio. Rojaki in rojakinje, udeležite se te proslave Jugoslovanske radio ure v kar največjem številu in napolnite prostorno dvorano, da tako po-kažete svoje zanimanje in ob enem hvaležnost vodji Jugoslovanske radio ure Mr. George Marchanu, katerega cilj je, da se naša Jugoslovanska radio ura še izboljša in da postane še bolj popularna in zanimiva. . R. -o- Prireditve, ki so oglaiane T "Am. Slovencu" to vedno u-«pešne. ! DSVKVDl TioteR TUM&CTI«. V* J yjljvJlAt imena. Ako ti. uaxo&ftn* potega, > ^omBBHBg^n * obnovi jo in pomagal listal a NAZNANILO Zopet prihaja čas. ko si boste poželeli dobrih DOMAČIH KRVAVIH KLOBAS Dobili jih boste lahko pri nas ob koncu vsakega tedna. Na razpolago imamo tudi dobre mesene klobase, želodce in druge vrste mesa domačega dela. Ajdova moka se bo tudi kmalu dobila - SE PRIPOROČAMO - R. JERIM 1952 W. 22nd PL Tel. Canal 4974 Chicago, 111, Jetek, 20. oktobra 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S U OBISK V STARO DOMOVINO želena jama, Rožnik, velesejem, cerkev sv. Frančiška. (Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, lil.) onem neprijetnem do-!Pa ko se ustavim in vpra-^ Ivana koliko je še za ho-je 'bilo vedno še tistih par lnut in ko je tistih par minut I? eklo, zopet vprašam in do-ll1} isti odgovor. Mislila sem ,e ze obrniti, pa je bilo končno tistih par minut konec in jStavimo se pred hišo ki jo njegov brat, bratranec JJega soproga. Kmalu sem a Predstavljena vsem čla-v°,In v družini, katere sem pr-j videla. Kmalu nam uka-{ej0 za mizo, ki je bila boga- 0 obložena. Med burkami in ^ za katere je znal do-> skrbeti Ivan, nam je ve- kmalu minil. Bila nas je ^ireč lepa družba, kajti pri-^ 'i so! sinovi z ženami in jt 0ci» da so proslavili večer, j.0 s° jih obiskali Amerikanci. y Pozno v noč smo se poslo- V 1 in se peljali 3 tramvajem ^ Ljubljani. v Naslednji dan smo se dogo-^ fl'i z Zrimškovimi, da na-JgJ^o sprehod na Rožnik, f^a je še moja sestrična 5( at)cka June in odpravili smo lj na najmanjši hrib v ljub-v :^ki okolici na Rožnik. Pot V 3e pri prijaznem parku vodila vedno višje in Je» a ker je bilal umno iz-jjana, nas ni utrujala, kot i,,)l'Gj Šmarna gora. Tu in Ij^ smo se med potjo ustavi-|j er si ogledovali krasno oko-j.,0' Končno smo pri cerkvi, ki se vr" «i, 0 druga za drugo po okoli-'iiiri sti se odlikoval ljubil "nebotičnik" in druge '^ive mestne stavbe. Ko fcj? _ nekoliko pomudimo v W."lli, se zopet napotimo po j1 Navzdol, g, ^ ' večer smo se zgovorili z o^jv. °enerjem in Francko, da ljubljanski velese-ki je bil ravno prejšnji S v1, septembra odprt. Toč-^Ov 7 uri prideta po nas. gremo skozi lepi park %'c/. do velesejemskih pro- -- '-"" ; — Miss Alma. — Derviš. — Spletke in | zanke. — Pekel. Cena vsem 4 knjigam........................................$1.50 ! I IZ BAGDADA V ŠTAMBITL <4 Mige) s slikami 627 j t ======== strani. Vsebina:—Smrt < | Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu v Evropo. j Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam......:.„...........:..................$1.50 ] ! KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami 598 | , , , ,, = strani. Vsebina: — Jezero J smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. —- ] ! Pri Šamarih. — Med jezidi. Cene vsem 4 knjigam....................$1.50 t I PO DEŽELI ŠKIPETARJEV <4 s s1ika™ ! , 1 577 strani. Vsebina:— < I Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. ! J Cena vsem 4 knjigam ..........................................................................$1,50 ] ! PO DIVJEM KURDISTANU <4 Mige) s slikami 594 I "' ' " - strani. Vsebina:—Ama- J dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. J ! Cena vsem 4 knjigam ............................................................................$1.50 i ! SATAN IN IŠKARIJOT C12 knjig) s slikami 1704 stra- j > ================================ ni. Vsebina: — Izseljenci. — < ! Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden. < — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na div- J > jem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči Cena < I vsem 12. knjigam ..................................................................................$3.50 J i SOBOLJAR IN KOZAK M knjige) s slikami 592 stra- »............ni. Vsebina: — Kozak številka 4 • deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse J 4 knjige ....................................................................................................$1.50 J I SUŽNJI knjig) s slikami 1885 strani. Vsebina: — V KairL J J ===== — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po pušča- J vi. — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov. < I — Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje. ] » — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh < \ 12 knjig ....................................................................................................$3.50 J ! V CARDILLERAH <4 knjige) s slikami 625 strani. Vse- J f ■ bina: — Gran Chaco. — Puščavnik. 1 • — Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige................$1.50 J I V GORAH BALKANA (4 ^ige) 576 strani s_ slikami. | ■ Vsebina: — Kovač Simen. — , C Zaroka z zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svet- J > nik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50 < > ! WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: [ ■■ — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. » — Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prekletstvo zlata. — Za detekti-| va. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua ! smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh lž knjig ..............................$3.50 t ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 f4 > - strani s slika-| mi. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na Butlerjevi | farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse šti- > ri knjige ....................................................................................................$1.50 > I Ž U T I (4 knjige) S slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z > - medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in I njegova poslednja pot. Vse štiri knjige..........................................$1.50 NA PRODAJ lota z garažo, na 22nd PL, Chicago. pr0 t9|o> za polovico, kar je nas b Vprašajte pri Mike „\\t< 'Plastering Contraktor,' ^j, W. 23rd Pl.f Chicago? CANal 1090. ' ROJAKI SLOVENII! J1 Kadar i'1"' l »srasr-? L -AP*- rojaka. ^e Postavljam in izdeljujem '^»el' nagrobne spomenike v vs