240
Ključ za mir in srečo Avstrije.
V poslednjem listu je „Danicaa izgovorila sledeče skoz io skoz resnične misli:
1.   Gotovo je, da vsako stoletje seboj prinese posebne ljuške in človeške prizadevanja.
2.   Ravno tako gotovo je, da modri možje prizadevanje svojega časa tako krmijo in obračajo, da je narodom v mir, dušni in telesni prid, in ne v škodo in razpor.
3.  Gnanje in prizadevanje sedanjega časa je narodov-nost, da naj se slehernemu narodu, njegovemu jeziku itd. enake pravice dopustijo; le samosilstvo zamore nasprotno tirjati.
4.  To tirjanje enacih pravic za vsak narod, njegov jezik itd. je pravično, ker išče dosedanji nenaravni (abnormalni) stan v ravnomero spraviti in manj olikane narode obdelati.
5.   Kdor se temu pravičnemu prizadevanju ustavlja, za-vedama ali nezavedama pripomore k mednarodovskemu, raz-draževanju, k nepokoju, rovarstvu, razporu, razdvoju med večimi in manjšimi družinami, med narodi.
6.   Potrebno je torej posebno ravnilo za vresničenje ravuopravnosti; to ravnilo je pa vdani ustavi, kteravsem narodom enake pravice zagotovija.
7.   Ker pa ni v nobeni deržavi toliko raznih narodov, kakor v Avstrii. torej naj bi se ne sklicovalo preveč na druge deržave, ne tišalo na to, da bi še dalje e n jezik nad drugimi gospodoval itd., temveč iše in izdela naj se osnova, po kteri se bo pravicam slehernega naroda popolnoma zadostovalo. Nemci, Italijani in Madžari pa naj ne prezrejo resnice, da s tišanjem svojega jezika k gospodstvu čez druge bi prav čisto nič ne pridobili, ampak bili bi na gotovi zgubi, ker s tem bi zmiraj veči jezo druzih narodov obudovali, kteri zavoljo nemščine, italijanščine ali madžarščine svojega jezika gotovo nadalje več ne bodo zanemarjali.
8.    Pa tudi Slovani naj se varujejo, da ne bodo kje presegali, ker sami vedo, kako britko je, ako kdo drugemu v njegovo lastino sili. Vsak narod naj torej zastran svojih pravic, zlasti še v občutljivi jezični zadevi, ostane v svojih mejah in vojnicah, da se ohrani mir in edinost med narodi pod eno krono.
9.  Naj se katoliška vera ne zatira, ampak z vso močjo naj se podpira, ker le samo po njenih načelih je še mogoče edinost in ljubezen med raznimi narodi v Avstrii ohraniti. Vrh tega pa je izdelana resnica, da zatiravec katoliške vere je sovražnik matere nar večega dela avstrijanskih otrok, torej tudi sovražnik Avstrije. Kratke besede Gospodove r „Kar nočeš, da bi se tebi storilo, tudi ti ue delaj drugim," le samo te besede imajo dandanašnji ključ za mir in srečo Avstrije v sebi.