DELEGATI BODO OBRAVNAVALI
Položaj delovnih organizacij prometa
Konec nieseca bodo zbori občin.ske skupščine obravnavali aktualno in tudi razvojno problematiko delovnih organizacij prometa. Iz gra-diva je razvidno, da je v ohčini s področja prometa registriranih devet organizacij združenega dela. ki ustvarjajo 3.2 % celotnega prihodka gnspodarstva. V prometu so zastopane le organizacije železniškega in cestnega prometa ter skladiščno-pretovorne dejavnosti, ni pa organi-zacij zračnega, pomorskega in mestnega prometa. PTTstoritev in ce-vovodncga Iransporta.
S področja žclezniškega pro-meta so v občini trije tozdi de-lovne organizacije ZG ŽTO. in sicerTozdza transport Ljubljana Moste — nosilec dejavnosti lozda jc postaja Mostc. ki je ena nujvcčjih železniških tovornih postaj v Slovcniji; tozd Kontcj-ncrski terminal — je najsodnb-ncjši kopenski kontcjncrski ter-minal v Sjovcniji in Jugoslaviji, prck katerega je v Slovcniji omogočcno izvajanje sodobnega načina intcgralnega transporta; in Tozd za promet Zalog — nosi-lec de javnosti tozda je ena naj-večjih ranžirnih postaj vJugosla-viji. na kateri scstavljajo in raz-stavljajo tovornc vlakc.
Področje javncga cestnega potniškega prometa predstavlja v občini SAP — tozd Turbus, ki razpolaga s 6.9 % avtobusov slo-venskega potniškega promcta. področje ccstnega tovornega prometa pa VIATOR, tozd Ce-prom. Organizacijc Emona bla-govni centcr — tozd Tran.sport, PETROL DO Trgovina — tozd Avtopark in GIP Ingrad — tozd Prevozi Ljubljana so sicer po statistični nomcnklaturi uvrš-čene v skupino javni cestni to-vorni promet, vcndar jc njihov razpoložljivi vozni park v prc-težni meri namenjcn za pokriva-nje prevoznih potrcb v okviru lastne delovne oziroma sestav-Ijenc organizacije.
Poleg organizacij je v občini s področja promcta registrirano tudi 244 avtoprevoznikov in 26
avtotaksistov.
V občini ima scdež tudi po-slovna skupnost Avtoprevozniš-tvo. prek katere organizacije putniškega in tovornega cest-ncga prometa tcr tchnične de-lavnice usmcrjajo in usklajujejo skupne cilje in intt;rcsc (planira-nje. razvoj, modernizacijc tch-noloških postopkov. tarifna poli-tika. izobražcvanjc. notranja kontrola prometa itd.).
S področja prekladalnih stori-lev ima scdcž v občini DO Bla-govno transportni center s toz-doma Pretcwor in Javna skladiš-ča. Skladiščne zmogljivosti v BTC Ljubljana predstavljajo 75 % eeiotnih zmogljivosti Slo-venijc.
Poleg tch organizacij je v ob-čini šc vrsta špediterskih in pošt-nih enot. ki imajo samo status poslovnih cnot. zato v informa-ciji niso bile posebej prikazane.
Kljub temu, da je dclež pro-mcta v strukturi gospodarstva naše občine nizek. ima deiav-nost. ki jo opravljajo te organi-zacije. odločilen pomcn za razvoj celotnega gospodarstva, in to ne samo v občini. ampak v širšem gospodarskem--prostoru.
Daljše motnje pri poslovanju in razvoju tch ozdov bi imcle lahko za posledico zastoj drugih gospodarskih panog. Vendar or-ganizacije že ugotavljajo. da so tcžke razmere gospodarjenja povzročilc poslabšanje stanja v prometu. Podražitvam osnov-nega materiala. energije in re-
zervnih delov ni istočasno in v enaki meri sledilo tudi povišanje cen prometnih storitev. Po drugi strani pa je tcžak položaj pro-metnih organizacij tudi posledica slabše organizacije dela znotraj ozdov in v širšem prostoru. Na slabše rezultate imajo velik vpliv tudi ncrcšene sistemske zadeve (financiranje enustavnc in razšir-jenc reprodukcije v cestnem in železniškcm prometu, zaradi ka-terega se sredstva. namenjena za razvoj, prclivajo v pokrivanje slroškov enostavne reprodukci-je; nezadovoljivo dosežcn pro-jekt optimalizacije potniškega promcta v SR Sloveniji in zato tudi podvajanja prog pri^različ-nih Dzdih in manjši finančni efckt).
Posledica takega stanja v pro-metu je slabša finančna spo-sobnost in manjša akumulativna in    reproduktivna    sposobnošt
prometnih ozdov. Organizacije ugotavljajo. da načrtovana vla-ganja zaradi pomanjkanja sred-stev ne bodo realizirana in jih prenašajo v naslednje srednje-ročno obdobje. Večje planirane investicije naslednjega srednje-ročnega obdobja so: II. faza kon-tejnerskega terminala. prosta ca-rinska cona. nadaljevanje mo-dernizacije postaje Zalog. grad-nja štiritirne proge Ljubljana-Zalog. zunajnivojsko križanje prog na A strani postaje Zalog. Glede na obširen investicijski program in sedanje možnosti za-gotovitve sredstev pa je za rea-lizacijo načrtnvanega programa. oziroma za rešitev nastalih pro-blemov polrebno vključiti širšo družbeno skupnost. Nastale te-žave (zlasti problem financira-nja) so namreč tako obširne. da jih ni možno rešiti samo v okviru organizacij ali občine.        m. Z.