List 35. Tečaj XLI. 9 F naro f t*, i i 4 r* Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeniane za eelo leto 4 £old za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 29. avgusta 1883. Obseg: Nekaj o napakah pri mleku Gospodarske novice. Razp službe Potovanje cesarjevo po Kranjskem (Dalje.) — Cerkev Jezusovega Serca v Ljubljani. (Konec.) — Spomini na veliko slavjansko romanje v Bim leta 1881. (Dalje.) Novičar O tržaških dogodbab Deželni zbor isterski Podoba (povest). (Dalje.) Naši dop Gospodarske stvari. 5 er Nekaj napakah pri mleku. 5 Pregovor pravi: „krava mol gobe in 9 je sploh resnično, ker od množine in dobrote krme/ katera se daje kravam, je redno tudi odvisno ali dajejo veliko ali malo, dobrega ali slabega mleka; od tod pa tudiv prihaja govorica od dobrega in slabega hleva. Najboljša krava prepeljana od dobrega gospodarja k slabemu, to je, v slab hlev, postane tudi slaba, to je pač skušnja, katera nobenemu živinorejcu ni neznana. Pa vse to velja le o zdravih kravah; drugače je, ako so krave bolne ali zmolznost krav sladkega janeža (komorač), lanenega semena mana (krvavnik), janeža, kuhinjske soli. Na priliko bi se priporočilo: kumine in sladkega janeža po 60 gramov, kuhinjske soli in rumenega žvepla po 30 gramov in to se daje vsak dan dvakrat na gorki vodi po dve dobri žlici. Homeopatično pa se priporoča: Akonit in Chamo- milla, ako se kaže vnetje, Belladonna pri vnetji imena Brgonia ali Dulcamara pri prehlajenji; to priporoča pro ? fesor Zipperlen (Dal prih.) Gospodarske novice. ? ker bolezen ima zmiraj vpliv na mleko Oziroma na mleko spadajo kravje bolezni v dve ena vrsta bolezni vpliva na množino mleka, ena vrsti pa na dobroto oziroma lastnosti mleka Najbolj pogostna in navadna prikazen pri boleznih prve vrste je ta , da krava ali popolnem ali skoraj pori oko- * Vprašanje z obljubljenim darilom za povoljno rešitev: „Kateri so najnevarnejši škodljivci sadnega drevesa in katera najpripravnejša sredstva, najbolj vspešno jih l-kVAfPn'i'ïin^i * 1 * 1* * * • i -i y j preganjati? razpisalo je sadj vinorejsko društvo svicarsko. To delce naj obsega k večemu dve tiskani poli, mora biti pisano za prosto ljudstvo, lahko razum polnoma pride ob vse mleko, in to ob času in x liščinah, ko bi ga morala imeti veliko ali vsaj več, ka kor ga ima. Kedar kravi tako izostane mleko , je to redno redno znamenje, da je krava sicer obolela ali za splošno boleznijo ali pa za krajno. Izrekoma je to gotovo znamenje pri vseh mrzličnih boleznih , pri vnetji pri ivo m smejo se mu dodati risanja. Poslati se imajo rokopisi, do konca meseca oktobra do vodje poljedelske šole v ozirati na razmere švicarske in obdarovana dela osta nejo last društva. Darilo znaša 200 frankov. Zurichu, gospoda Fricka. Spis ima se posebno * imena -—o- a ----—-> * po večem krvotoku, po dolgotrajni driski Češnje eelj niso brez vrednosti ? ki se povsod mečejo v smeti tudi -------- ,ivuuww) j?-lj* au ringen". Ako se reclji takrat, keclar se češnj kakor trdi W boleznih prebavil, pa tudi po hudih bolečinah na vnanjih fur Thiï jedó delih života dobiva dalj časa premalo ali zeló slabe krme ravno to prikazen pa vidimo, ako krava Ravno tako je vsakemu znano, da krava pride ob mleko se večkrat izmolze čisteg , ako ravno tak nasledek pa imajo jeza, hrepenenje, strah itd., strasti, ki so škodljive vsaki živali. Včasih ima tudi predobro krmenje spravljajo v papir in se potem v senci posušé in se potem, kedar je treba, prav tako kakor s čaja napravi z njih pijača, kateri se tucli dodá nekaj sladkorja, služi ta pijača posebno dobro pri nahodu in pa pri kašlji malih otrok. * Dvojnate hruške na enem drevesu. tej redki nasledek, da se krava začne mastiti in vsled tega zgubi prikazni na hruški šolskega vrta v Reinbergu na pru- mleko Omeniti je pa konečno še zgube mleka ki skem Sleskem pripovedujejo nemški časniki. Drevo rodi gospodarja zadeva, pa je le navidezna , ako si ga llže nad 30 let zgodnje rumene hruške, letos je drevo namreč popije krava sama stoječa krava ali telica 9 ali pa to stori zraven polno enakih drobnih hrušek, pa med njimi nahaja se tudi mnogo debelih rudečih namiznih hrušek. Neka- Odpraviti dajo se take napake s tem , da se ali teri ugibajo, da bi bile med cvetjem čebele zanesle cvet ozdravi dotična bolezen ali pa se odstrani dotični drug nega prahu od žlahtneje hruške, vzrok. Ako se pa ne pokaže nikakoršna prava bolezen, tedaj se sme misliti, da je vzrok v slabem prebavanji in v tem slučaju priporoča se, kravi dajati reči, katere pospešujejo mlečnost in prebavo, namreč: kumino, o IH Razpis službe. Za službo družbenega tajnika, ki je po odstopu Na to odgovorili so presvitli cesar: „Zmiraj sem smatral za eno najimenitnejših svojih nalog vsa prizadevanja pospeševati in podpirati, katera izpraznjena, se bode v prihodnjem občnem zboru c. kr. so pripravna, omiko širiti in povekšavati med ljudstvom. družbe kmetijske kranjske volil nov tajnik. Volitev ta ljubezen do umetnosti in vednosti zbujati in gojiti. Z veljala bode za šest let. zadostenjem vidim , da Kranjska v svojih ljudoljubnih Vabijo se tedaj oni dejanski družabniki, kateri so napravah ne zaostaja za drugimi deželami Moje krone v kmetijstvu izurjeni, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisanji zmožni, pisarniških opravil vešči, menljivo izobraževališče, s tem ob enem ustanovi" trajni Se toliko pa me veseli, da dežela, ko oživlja po naj prošnje za tajnikovo službo, kateri je odločenih spominek ozke skupnosti, katera veže Mojo hišo z ljud 420 gld., in ako družbeni zbor pozneje pritrdi, 500 gld. stvom kranjskim letne plače, do dné 10. oktobra 1883. vložé pri podpi sanem glavnem odboru- Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 16. avgusta 1883. Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalje.) Četrti dan. (14. julija.) Program za ta dan je bil Ogledavanje vojaštva pokladanje temeljnega kamna za nov deželni muzej n Rudolfinum u 1 najviše ogledavanj Presvitli cesar ogledali so si pri Fužinah pod Ljub ljano kranjski polk pešcev baron Kuhn 17 in pa ba terij v Ljublj stoječe od topničarskega polka št. 12 Vojaki hodili so najprej memo cesarja, potem pa so na povelje cesarjevo izvršili več vaj s streljanjem. Konečno izrekli so presvitli cesar Najviše svojo zadovoljnost. Pokladanje temeljnega kamna za Rudol- finum pričelo se je po programu ob 10 zjutraj na prostoru zgradbe od nove hranilnice naprej proti veli kernu Lattermanovemu drevoredu. Prostor je lep in s precejšnjim prostorom krog poslopja, namenjenim za vrt, skrbelo se bode lahko zadosti, da bodo prostori muzeja tudi svitli. Za pokladanje temeljnega kamna pripravljen bil je poseben šotor, na obeh stranéh šotora goste Razun druzih go pa gredi s sedeži za vablj stov bili so navzoči: Ljubljanski nični na eni strani šotora, na eni pa turnarji s pevci filharmoničnega društva. n Sokol" in pevci čital Natanko ob 10 pripeljali so se presvitli cesar z deželnim predsednikom in svojim spremstvom na slav nostni prostor, kjer so jih pričakovali poleg duhovščine dostojanstveniki, deželni glavar in vodstvo hranilnice. govoril je presvitlega cesarja najprej deželni šotoru glavar grof Thurn s sledečim govorom íi Za traj Vaše Veličanstvo! Najmilostljiveji cesar in gospod spominj na domoljubno svečanost 6001etnega združenja dežele kranjske s krono prirojene cesarske hiše se bode na tem prostoru zidal deželni muzej o katerem je Vaše Veličanstvo premilostljivo blagovolilo dovoliti, da se sme imenovati po Njegovi cesarski Visokosti, presvitlem cesarjeviču „Rudolfinum Pokladamo temeljni kamen k temu poslopju, katero ima biti dom za zaloge umetnosti in vednosti, za izdelke obrtnijstva in rokodelstva, izobraževalna in pod-učilna za prebivalce kranjske. Ta zgradba bo ob enem zmiraj trajajoča priča, da vsaka dogodba v sredi presvitle dinastije odmeva v srcih Kranjcev, stalni spominek zvestobe in udanosti, katero Kranjska posvečuje Vašemu Veličanstvu, spominek hvaležnosti za brezštevilne čine ljubezni in milosti, katere so Vaše Veličanstvo in Visokovaši predniki blagovolili skazati domovini. Moj dolfinum Božjim u eno Ru- radba se bode pričela z blagoslovom cesarsko varstvo ostane zmiraj ohranj , čegar zg Vodja hranilnice Aleksander Dreo nagovoril je po tem presvitlega cesarja tako: „ » visoki navzočosti Vašega Veličanstva ustanovlja se na tem mestu zgradba, za katero je društvo kranjske hranilnice dalo spodbudo v veselo povzdignjenem čutilu. katero se je probudilo vsled poroke Njegove cesarske in kraljeve Visokosti preljubljenega cesarjeviča. Premi-lostljiva vdeležba Vašega Veličanstva pri tem slovesnem činu nam je poroštvo za to, da bode naprava, katera se ustanovlja in katera se imenuje po Vašega Veličanstva presvitlem sinu, ponosu in nadi cesarja in ljud stva cvetela, rastla in koristila v čast in prid Kranjske. Iz hvaležnega srca kličemo: Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo, Bog blagoslovi cesarjeviča, Bog blagoslovi cesarsko hišo!" Presvitli cesar so odgovorili : Znano mi je, da društvo kranjske hranilnice na- « klanja svojo podporo vsem blagim namenom. Ko je društvo ob priliki poroke mojega ljubljenega sina probudilo zgradbo deželnega muzeja, skazalo je domoljuben duh, kateri ga navdaja. Društvu hranilnice izrekam za to svojo zahvalo/ Po teh govorih sledilo je blagoslovljenje temeljnega kamna po prem. knezoškofu, med tem pel je zbor čitalnični „Oče naš", in za njim filharmonično društvo „Ehre Gottes". kamen vložili so se sreberni denarji z letnimi številkami tekočega leta in pa po en list v Ljubljani izhajajočih pomenljivejših časnikov. Konečno bilo je pokladanje temeljnega kamna sklenjeno po Njegovem Veličanstvu, ki so se po tem koj skupaj v enem vozu z deželnim predsednikom baronom Winkler jem podali v bližnjo hranilnico. hranilnici pričakovali so Njegovo Veličanstvo vodstvo hranilnice: vodja Aleks. Dreo, njegov namestnis Leopold Biirger in pa opravniški vodja Rihard J a-nežič. Vodje spremili so presvitlega cesarja v lepo okinčano dvorano, kjer jih je predsednik Dreo pozdravil z nagovorom, odtod so se podali v pisarno vodjevo. Presvitli cesar popraševali so na drobno o delovanji hranilnice, in videti je bilo, da je bilo vredjenje opravil, poslopje in ves zavod Njegovemu Veličanstvu všeč. Iz pisarne podali so se potem presvitli cesar v vse oddelke hranilnice, kjer je bil vsak uradnik in služabnik na svojem mestu, in pri odhodu izrazili so se prav zadovoljno o tej, zdaj uže 62 let obstoječi prekoristni napravi. (Dalje prih.) Cerkev Jezusovega Serca v Ljubljani. (Konec.) Enako imenitne so zvišane podobe Križevega pota, ki so v dolblinah v zidu in tako izverstno narejene, da Blagoslov Božji naj biva nad to zgradbo. Blagoslov kristijan in umetnik nahaja vse, česar serce potrebuje. Božji naj biva nad Vašim Veličanstvom Okna, veliki altar in križev pot so narejeni v Majerjevi 2Ï0 dvorni napravi za umetnijo v Monakovem, katero so Njih Veličanstvo posebno pohvalili. — Zunaj imenovanih reči je tudi še pomniti leca, ki stoji na kamnitem stebru in je po umnem obrisu gosp. mestnega inženirja Wagnerja tudi iz hrastovega lesa z zlato vdelavo narejena. To pa in okvire za križev pot je v lastnem oskrbovanji izverstno naredil podobar Fr. Jontes. Stene notranje cerkve so sivkaste, le obok je pisan — predstavljajoč višnjevo nebo z zvezdami in omejen z obrobki, ki so izpeljani v silo umno izbranih barvah , o čemur so Njih Veličanstvo tudi blagovolili opomniti, da tako enojno pisanje prav posebno dopada, in ravno to je jako dobro oskerbel malar Borovski v Ljubljani. — Notranjo cerkev lepša tudi tlak, ki je pisan in iz dunajske tovarne za lončeno posodje. Spominska ploša, kakor tudi oba kropivna kamna, iz belega, koroškega marmeljna, so izverstno delo kam-narskega mojstra Petra Tomana v Ljubljani. Stenski stebri v cerkvi in mejni okrajki od zunaj so iz sevniškega debelozernatega peščenika. — Debla zgorej omenjenih stebrov so iz černega marmeljna z Lesnega berda pri Verhniki. Verhi in predstave tankih in debelih stebrov, naslon nad vežjo in oklepi za okna so iz istrijanskega kamna. Ploše podpornih stebrov in poglavitnega verha in stolpček na sprednjem licu so iz nabrežinskega apnenca, najterdnejega kamna, ki se more dobiti. — Lepe verhe in podstave stebrov in podpore pevskega kora, oklepe pri oknih in težavno delo stolpčka je naredil podobar Jontes. Rebra in pasi in sklepniki so glinasti iz lončarije Drelsetove v Ljubljani. — Streho za cerkev je postavil tesarski mojster Jerančič, za hišo pa Pust. — Streho je pokril z anglešidmi raznoverstnimi plošicami škrilar Okoren. — Ključarska dela: Križ in prepletje na slemenu in železno ograjo, in sicer sèm ter tjè prav raznoverstno je jako dobro in za nizko ceno naredil ključar Pilko. K surovemu zidanju potrebno navadno in tiskano opeko je dajal Jelovšek na Verhniki. Vtis, ki ga dobiva obiskovalec cerkve JEZUSOVEGA SERCA in misijonske hiše, je častitljiv, in to poslopje bo vedno v Cast mestu in deželi, in lepo znamenje pobožnosti in ljubezni do domovine pri slovenskem ljudstvu. Ali stolp, kapela sv. Cirila in Metoda in misijonska hiša še niso dodelani, ravno tako je še prazen prostor za altar brezmadežnega spočetja Matere Božje z nasve-tovanimi podobami v zlatu: sv. Frančišek Asizijan, sv. Elizabeta, sv. Rudolf in sv. Štefan, kakor tudi za altar sv. Vincencija Pavijana (vsak na eni strani preprečnice) in v kapeli za altar sv. Cirila in Metoda. Presvitli cesar so blagovolili pri odhodu še vprašati, ali se bo delo letos še nadaljevalo, ali bo zavolj pomanjkanja pomočkov prenehalo, in odgovor je bil dejaven in nikaven, to je, ako bo društvo za zidanje cerkve pri upnikih še vero imelo, da, ako ne, pa ne; in v hitrosti se ne more vselej vse tako lahko razložiti. Sicer moramo s hvaležnostjo spoznati in izreči, da je bilo le z upanjem, zlasti gospoda stavbenega mojstra Faleschini-ja, Majerjeve dvorne naprave za cerkveno umetnijo v Monakovem in pa skoraj vsih druzih gospodov zakladavcev in obrtnikov mogoče, delo tolikanj dognati, da je bila cerkev uže 1. mal. serpana posvečena. Ali bo to versko-domovinsko delo še to leto končano, stoji na tem, če bo kupčevavec Toenies, ki daje nabrežinski apnenec, v kratkem štiri kamne za stolp poslal ali ne. Pa po sedanjih skušnjah smemo pričakovati, da on, ki so njegovo napravo v Ljubljani tudi presvitli cesar obiskali, uže iz domoljubnih vzrokov edini zadržek nedovršenja hiše Božje ne bo hotel biti. Se ve, da cerkvi manjka pomočkov, in pa še zeló, pa zaupanje na Boga je bilo doslej močno opravičeno, in to bodi tudi v prihodnje podpora društva. Dohodkov je imelo društvo v dveh letih nekaj čez 40.000 gold., in doveršena cerkev z misijonsko hišo vred bo zahtevala 120.000 gold. — Za nov dohodek je slavno c. kr. denarstveno ministerstvo z razglasom 4. rožnika 1883 št. 17.741 v ta namen dovolilo rečno loterijo brez davka, ki bo obsegala 2000 verst po 40 srečk (po 25 sol do v). Imela bo 2000 dobitkov, in sreč- kanje bo tako, da ima vsaka versta en dobitek. Med rečmi za dobitke sta sedaj uže dva konjiča, eno- do poltretjeletna, obljubljena junica in pa dve teliti. — Ti to početje bodi priporočeno Bogu in častitim naročnikom našega lista, da se ga prijazno vdeležujejo ali s kupovanjem srečk (najbolje celih verst) ali s po-daritvijo reči v pomenu reka na srečkah: Blagor mu, kateri pomaga k zidanju cerkve! Sveto pismo pravi: „Oblagrovani bodo, ki té zidajo." (Tob. 13, 6.) Vodstvo rečne loterije je v Kravji dolini št. 11 v Ljubljani. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Leviěnik. (Dalje.) Po vseh predstoječih nasvetih in razmerah sklenili smo bili, ravnati se po predlogu gosp. mons. Stojalow-ski-ta, ki nam je bil naznanil, da je čas odhoda iz Rima določen na nocojšnji večer ob 8. uri. Tudi večina ostalih slovenskih romarjev bil je ta nasvet všeč. Po skončani božji službi dri sv. Klemenu poslovili smo se z nekako otožnim srcem od svetišča, ki nas je skozi štiri dni tako slovesno sprejemalo v svoje prekrasno- ozališane prostore, ter nam pripravljalo toliko dušnega veselja. Od sv. Klemena napotili smo se zopet naravnost proti Vatikanu, kjer je bila ob dopoldanski pol 10. uri napovedana znanstvena akademija, in to sicer po izrečeni volji sv. Očeta papeža samega. Cerkvene slovesnosti preteklih treh dni imele so namen, poživiti srca romarjev z verskimi blagostmi, in vtisniti v njih duše neizbrisljiva čutja in spomine na navzočnost v sv. Rimu ; ob enem pa poveličati tudi češčenje velikih slavjanskih apostolov ssv. Cirila in Metoda. Temu dnevu (6. julija) pa so hoteli enako sv. Oče sami vtisniti pečat narodne svečanosti in pobratimstva vseh slovanskih plemen ne le med seboj, ampak ob enem tudi nekakega poroštva njihove bratovske sloge (v najlepšem pomenu te lepe besede) pod krilom sv. apostoljskega prestola. Res, misel in želja uzvišena, neprehvaljena, neprekosljiva ! Za vdeležbo akademije delile so se zopet nove vstopnice, pa na marsikaterega nevoljo točilo se nam tudi v tej zadevi ni „čisto vino". Reklo se nam je nekako, da se vstopnic ne bo razdalo mnogo ; vsak pa, ki jo bo imel, zamogel bo peljati več soromarjev s saboj k akademiji. Jaz sem bil tako srečen, da sem dobil eno, zbral sem tudi več dobrih znancev krog sebe; al ko smo dospeli do vhoda, bila je ondi stroga kontrola, in straža ni nobenega brez vstopnega lista pustila naprej. Nekako razžaljen, — se ve da, ne zarad sebe, ampak zastran druzih — stopal sem po širocih marmeljnastih stopnicah za drugimi romarji navzviš; ko pa pridemo pred dvorano, ki nosi ime „Sala d i C one isto r o" (konzistorijska dvorana), v kateri se imenujejo in izklicujejo novi kardinali in škofje, in kjer se je tudi imela vršiti akademija, čakalo nas je ondi zopet novo neprijetno iznenađenje. Švicarji, ki so stali pred na stezaj 380 odprtini vhodom dvorane, niso pustili nobenega več noter, rekoč, da so prostori uže vsi prenapolnjeni. Videli smo to lahko tudi sami na lastne oči ; pa če tudi temu ni bilo tako: saj nam je puhtela iz dvorane tako vroča sopara nasproti, kakor iz plaveža. Kaj nam je bilo tedaj storiti? No! vtolažba je bila lahka! Skoz vse dni nisem bil namreč prišel še v znotranje prostore Vatikana, za to zamudbo hotel sem se zdaj plačati. Vatikanu samem bi se dale napisati debele bu- rn kve, in če bi kdo hotel vse njegove znamenitosti in posamnosti natanko ogledati, potreboval bi ne tednov, ampak dolgih mesecev. Jaz zamorem o vsem tem omeniti in govoriti le kaj malega, površnega. Velikanske njegove zgradbe vzdigujejo se, kakor sem^ob svojem času povedal, ob desni (episteljski) strani St. Peterske bazilike. Ta ogromna palača je bivališče papežev, ob enem pa najuzvišnejši sedež umetnosti celega sveta. Uže v najstarejših časih stala je ob St. Peterski baziliki palača, v kateri so stolovali papeži od časa do časa; ob enem pa v njej nakazovali stanovanja najvišim osebam, cesarjem in kraljem, ki so priromali grobom ssv. apostolov. Prava rezidencija papežev bila pa je od časov, kar je bil cesar Konštantin podaril katoliški cerkvi mir, prav za prav palača ob lateranski baziliki, zvana „Patriarhališče". Kakor je bilo tudi uže o svojem času povedano, razpadla je bila ta palača za časa papeževega bivanja na južnem Francoskem. Urban V. in Gregor IX. izvolila sta si toraj po svoji vrnitvi v „Večno Mesto" Vatikan v svoje stanova- lišče ? in od takrat postal je papeževa rezidenca. Bila sicer ta palača takrat ni ne velika in ne lepa; toda uzvišeno stališče najvišega poglavarja Cerkve na vsi zemlji; novo oživljena umetoljubnost rimljanska in hkratna vnema papežev-naslednikov za vse najlepše, kar zamore vstvariti umetnija: vse to delovalo je vzajemno, postaviti in izgotoviti novi Vatikan, kakoršen se kaže obiskovalcem sedanji čas. Le po večem naj omenim papežev, ki so si prisvojili največ zaslug pri prenaredbah Vatikana. Uzvišeni načrti in ogromni naklepi (projekti) papeža Nikolaja V. so v tej zadevi znani vsemu svetu. Papeževa stanovanja bila so po njem vsa predrugačena ; vendar je od onih stavb ostala edino le po njem imenovana kapela nespremenjena do naših časov. Drugi starejši oddelki sedanje palače segajo v dôbo Siksta IV. (1471 1484). On sozidal je med drugim tudi znano sikstinsko kapelo katera se nahaja v onem oddelku Vatikana, ki se naslanja na Št. Petersko baziliko. Njegov naslednik Inocenc VIII. postaviti je dal kakih štiristo korakov od prejšnje palače na severni strani in proti vrhu višine „Monte Mario" ono poletno poslopje, ki se zarad pre- lepega daljnovida zove : „Belvedere". Predelovali so delje Vatikan papež Aleksander VI.; papež Julius II. ki je v največo palačo vsega pa ga^je spremenil po arhitektu Bramante-tu zidal St. Petersko baziliko, j sveta. Tudi papež Pij VII. zvršiti je dal še en od- delek. Zarad vseh teh mnogih prenaredeb, dozidanj in prezidanj se sicer Vatikan ne zamore imenovati pravilna celota; to tudi skoraj ni mogoče, če pomislimo, da šteje 22 dvorišč, tri kapele , okoli pet tisoč dvoran in sob, mnogo galerij, koridorov itd., v vsem skupaj okoli enajst tisoč prostorov. Obseg njegovih stavb, vrtov, vinogradov, sprehajališč, perivojev itd. prekosi marsikako veliko mesto. Spregled vse palače iz vati kanskega trga je tedaj nemogoč; iz vrhunca St. Pe terske kuplje videti se zamore njega ogromna obširnost. m (Dalje prihodnjič.) Politične stvari tržaških dogodbah poročali smo zadnjič bolj obširno; danes imamo do- staviti le še nekatere za nas enako pomenljive nadrob-nosti. Dozdaj še čisto neznano društvo „Avstrija vi- deti je, po vsem soditi, kar se je godilo pri ljudski veselici na „Mondo nuovo" soboto večer, novo rojeno dete Depretisovo, ker po dopisu „Tribiininem" bilo je tam vse polno agitatorjev, da naj se Depretis pri prihodu pozdravi, in konečno je tudi mlad predsednik „Avstrije" Verona od veselice poslal dva telegrama do cesarja, v katerih enemu imenuje Depretis-a najvrednejšega namestnika. To samo uže kaže dosti, kako mlad je Verona in katerega malika moli. — Tržaška „Edinost" piše o tamošnjih dogodbah na dan 18. avgusta t. 1. tako-le : » 18. dan t. m. zjutraj ob 4. uri nam je naznanjal pok kanonov, da je napočil dan rojstva našega cesarja. Ob uri je bila sv. maša pri sv. Juštu, potem defili- ranje vojakov na vélikem trgu; popoludne pa obed oficirjev v veliki kosami, med katerim je vojaški poveljnik napil cesarju, katero napitnico je zopet naznanjal grom topov z grada. Največa stvar je bila zvečer v prostornem vrtu „Mondo nuovo"' kjer je novo društvo „Avstrija" napra- vilo velikansko veselico in v ta namen vrt spremenilo, skoraj bi rekli, v vseh barvah goreči park. Veselice se je udeležilo skoraj 4000 osob, med njimi skoraj polovica Slovencev, akoravno se niso slovenska društva oficijalno udeležila in to iz vzroka, ker je predsednik društva „Avstrija" sam željo izrazil, da ne bi „živio-klici" za- krili vseh drugih klicev in pa tudi iz vzroka, ker naša društva nočejo v žrjavico po kostanj za druge. Vkljub temu pa je pri veselici skoraj prevladal » živio u 9 ker brez Slovencev se sploh v Trstu ne dajo napravljati ljudske veselice. Godli ste dve godbi, godba nadvoj- vode Leopolda (došla iz Gorice) in pa veteranska; obe godbi ste se odlikovali, posebno pa so Slovenci živahno pozdravljali „venček slovanskih napevov" in „Naprej", prvi komad je godla vojaška, drugi pa veteranska godba, oba kaj izvrstno, če tudi nista bila v sporedu, na za- htevanje Slovencev. Umetni ognji so bili kaj poseb- nega in veselica se je vršila prav lepo. Živahno so ljudje pozdravljali namestnika in vojaškega poveljnika, ko sta prišla in odšla in predsednik društva „Avstrija", mladi gospod Verona, odposlal je cesarju v Ischl dva telegrama; v enem je omenil, da ljudstvo živahno pozdravlja najvrednejšega namestnika cesarjevega, kar so viši in niži krogi na razne načine razlagali in komentirali. Veselica je trajala skoro do polnoči in ni bilo nobenega nereda. — „Tagblatta" Artur Brehmer šel skoz „Acquedotto" Ko pa je po veselici poročevalec proti svojemu domu, ga je kakih 30 mladih „irredentarjev" sè železom okovanimi palicami napadlo in tako neusmiljeno mahalo po njem, da so mu več globokih ran, in eno celó nevarno v glavo zadeli, tako da je mladeneč v krvi obležal in da so ga morali v nezavesti odnesti v bolnico. » Tagblatta u Ko so to dovršili, šli so pred redakcijo in tam strašno razsajali in razbijali. Se tam se je pokazal po dolgem razbijanji c. kr. redar, pred katerim so pa fantalini bežali, kakor bi jim bil pokadil, ali prišli so drugi redarski patrolji v roke, ka- tera je vjela in v zapor odpeljala dva pobalina 9 231et nega vatlarja Antona Jndri in 201etnega zlatarja Artura Micheluzzi; vjela je policija še več drugih napadnikov Brehmerja in razsajalcev, med njimi so nekateri sinovi 281 slovenskih roditeljev, in sicer takih, ki še zdaj ne znajo druzega jezika, nego slovenskega. Ali ni to dokaz, da je tukaj marsikaj gnjilega? Ni li to dokaz, da slovensko mladino tukajšnja sistema kar g silo goni v naročje „irredente" ? Omeniti nam je, da so ti pobalini tudi necega starega pijanega moža, rodom Slovenca, prav hudo nabili samo zato, ker je klical na ulici „Evviva Austria!" V nedeljo popoludne so se zbrali „irredentarji", kakih 150 mož, v gostilni blizo italijanske telovadnice, da se posvetujejo, kako planejo na „Austriacante". Oboroženi so bili z revolverji, okovanimi palicami in ročniki „salva vita". Policija je za to znala in je gostilno obkolila, nadinšpektor Zempirek pa je šel notri in zapo-vedal, da se morajo raziti drug za drugim. Dva stražnika pa sta vsacega posebe preiskala in mu vzela orožje. Tako razoroženi so šli pobalini v kavarno j,Chiozza", tam so čakali noči. — Po 10. uri so nekateri veterani prišli iz bošketa prav dobre volje in so po poti kričali „Evviva" in „živijo Avstrija*, tako so klicali tudi, ko so šli mimo kavarne „Chiozza", nasproti naše tiskarne; a ko to „irredentarji" slišijo, planejo iz kavarne na veterane, katerih je bilo le kakih 5 ali 6, in začnejo po njih neusmiljeno mlatiti s palicami in drugim orodjem, da so tri prav močno ranili. Na to je došla močna patrola stražnikov, njim na čelu nadinšpektor Zempirek; a ko junaki vidijo stražo, urno od-nesó peté. Pri vsem tem pa so prišli štirje policiji v mreže. Kavarno „Chiozza* je moral potem gospodar précej, še pred polnočjo zapreti. — Ranjeni veterani so vsi Slovenci, saj je skoro °/10 veteranov tako in tako Slovencev; eden je godec Franc Zbevnik, rojen v Novem mestu, drugi obrtnik Jožef Kerkal iz postojnskega okraja in tretji Franc Krt iz Lukovice. Vsi trije so močno ranjeni. Ljudstvo je bilo tako razsrdeno, da se je bilo bati tudi v nedeljo naskoka „Gimnastike" , zarad česar jo še vedno policija straži noč in dan. Deželni zbor isterski. Akoravno se je še pred 10 leti naštelo v Istri */8 Slovanov in le V3 Lahov in je še tudi sedaj velika večina v Istri slovanska, izbrali so si vendar Slovani samo pet poslancev v novovoljen deželni zbor, in še tem so lahonski škandali nemogoče storili govoriti hrvaško v tamošnjem deželnem zboru. Prav zanimive so bile dosedanje obravnave deželnega zbora v Poreču. — Pri prvi seji uže povdarjal je znani lahon dr. Vid uli ch, da se je ocl zunaj prenesel narodnostni prepir v Istro , da se pa Istra hoče držati tudi za naprej svoje zgodovinske kulture. Pri drugi seji tudi dne 16. avgusta popoldne oddali so volitve treh lahonskih in treh slovanskih poslancev odseku v pretres in poročanje. Pri tretji seji dne 21. avgusta bilo je na vrsti tudi poročilo o volitvah z nasvetom, da naj se izvolitev lahonskih treh poslancev odobri, izvolitev treh slovanskih poslancev Spinčič, Križanec in Sterk pa naj se zavrže. Zoper ta predlog oglasil se je slovanski poslanec Laginja, ter je počenši svoj govor laško izjavil, da bode govoril z ozirom na svojo narodnost in važnost predloga hrvaško, ne pa da bi s tem hotel gostoljubno mesto Poreč ali sploh Lahe v Istri žaliti. — Ko pa potem prične hrvaško govoriti, začeli so poslušalci na galerijah kričati in razsajati, lahonski poslanci pa so zapustili dvorano tako , da je bil govornik prisiljen pretrgati govor. — Še le, ko je potem deželni glavar .odstranil poslušalce in Laginja začel govoriti laško, začeli so se drugi poslanci vračati v dvorano, sklep obravnave pa je bil, da so Lahoni izmed 5 slovenskih poslancev zgoraj imenovane tri izbacnili iz zbora, akoravno niso imeli postavnih vzrokov za to. Škandal nadaljeval se je tudi na ulicah in pred stanovanji slovanskih poslancev s tem, da je lahonska druhal napravila slovanskim poslancem mačjo godbo in po njih metala gnjile limone itd. — Po teh činih gostoljubnosti vložili so slovanski poslanci protest pri deželnem glavarstvu in telegrafično tudi pri ministerskem predsedniku grofu Taaffe-u. Podali so pa svojo pritožbo tudi pri namestništvu v Trstu z izjavo, da se po teh dogodbah ne morejo vdeležiti zborovanja. — V drugi seji po teh škandalih obžaloval je sicer glavar Vidulich one dogodbe, pa surovosti in krivice prizadete slovanskim poslancem s tem niso poravnane. O razmerah Slovencev in Hrvatov na Primorskem došlo je listu „Parlamentar" na Dunaj prav zanimivo poročilo, katero tudi bralcem „Novic" podamo; P. piše pričenši s potovanjem cesarjevim preteklega leta: „Javno mnenje izreklo se je takrat s tisučerimi jeziki, vse je bilo potoženo, vse razpravljano, lahoni pa so storili še ostalo, da ni ostalo o tem nikakoršnega dvoma, kje je pri nas treba poprijeti, ako ima v Trstu postati konečno boljše. Pritisek javnega mnenja bil je takrat tako močan, da so celó priznani oficijozni krogi ogerske vlade društvene in politične razmere v Trstu obsodili v javni vničevalni obsodbi. Bil je priznan za to poklican glas z Budapešte, kateri je celo mogočno vrsto tržaških meščanov in bahačev izrekel nedomoljubne, in kateri je rečno natanko dokazal, da se od one strani vse stori, da bi se Trst, njegova trgovina, njegovi gospodarski viri odtegnili avstrijski državni koristi. Takrat imelo se je za gotovo, da se bode zdaj konečno pričel dolgo pričakovani prevrat na korist domoljubnih elementov in da bode konec neomejivosti domovinoizdajske gospode (signorje). Toda velika zmota! Cesarski dnevi minuli so pri Trstu brez sledu, ker še zdaj, ko je leto minulo, se zastonj oziramo po zboljšanji naših obžalovanja vrednih razmer. Ravno tista uprava, tisto upravno osobje in v odločilnem društvenem in političnem krogu tisto mogočno zaničevanje vseh onih, ki v Trstu delajo zoper rastoče razširjevanje (propagando) „irredentistov". Lahonski kujači, katerih politično mišljenje pri nas nobenemu otroku neznano ni, so gospodarji položaja in niso v skrbi za svojo moč, čemu tudi? Baron Pretiš prestal je preskušnjo, zdrži se na svoji tudi zoper bombe varni stopinji na čelu vlade in vsi napadi nasprotnikov njegovih skazali so se brez moči. — Tej resnici nasproti mora glas javnega mnenja konečno popolnem omolkniti. Baron Pretiš je ostal in s tem je vse rečeno, tudi to, da sisteme Taaffeove za nas na kratko rečeno, ni. Saj vendar poznamo vsi namestnika tržaškega kot vnetega in prepričanega nasprotnika politike grof Taaffe-ove, saj ga vendar vsi poznamo kot odločnega nasprotnika razširjujočnosti Slovanstva. Ako te okoliščine v zvezi z glasnim tisučerim klicem javnega mnenja niso bile v stanu nas grofu Taaffe-u spraviti bliže in bar. Pretis-a staviti dalje, potem nana ne ostaja druzega, kot omolkniti, roke navskriž položiti in se odpovedati. Javno mnenje se ve da ne omolkne, v njem vre dalje in zaznamovati moram le kot znamenje globoke, težko pomirljive razburjenosti, ako se zdaj, ravno tukaj strogo napete brzde politične discipline skažejo preslabe. Na Českem, Moravském, na Kranjskem, povsod kaže deželna politična uprava neko poravnavo med javnim mnenjem in programom vlade. Le pri nas so v 283 veljavi ostali ostanki iz sicer prestanega časa in ki imamo poklic deležni biti vresničenja političnih načel vlade, smo hromi in naše najboljše prepričanje, naš ideal, ki naše najdražje prizadevanje obdaja, plava kakor razbita ladija po viharnem morji. Zabavne stvari. Podoba. Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgorican. I. (Dalje.) „ „Hvala Bogu, odnesel ju je hudir!" — vskliknil je Cartkov, ko je slišal, da duri zapirata v prednji izbi. Pomolil je vá-njo glavo, Nikito poslal nekam, da bi do céla sam bil, zaprl za njim duri, vrnil se v svojo sobo in začel je o močnem srčnem trepetu razvijati zvitek. V njem so bili cekini, plamteči kakor ogenj. Skoro brez uma je sedel za gromado zlata in še zmirom samega sebe vpraševal: „Ali ni to sen?" — Prav tisoč cekinov je bilo v zvitku ; na vsem svetu so bili podobni tistim, ki je videl jih o snu. Nekoliko minut je prebiral, pregledaval jih, a še zmirom ni mogel razmodriti se. Nenadoma so v njegovi obraznosti probudile se vse povesti o zakladih, o kovčegih s tajnimi predali, ki so spredniki ostavili jih na nič zabredlim vnukom in krepko verovali, da bodo vse potratili o svojem časi. Menil je: „Morda ni kak ded sklenil ter svojemu vnuku ostavil daru in skril ga za okvir rodbinske podobe?" — Poln romanskega senjarstva je premišljal, ali ni v tem kake tajne zveze z njegovo usodo, ali ni obrazu bitost z njega vlastno bitostjo v nekaki združbi — in ali ni njegov skrivni najdeš nekak odlok njegove usode. Začel je pazno ogledavati kupljene podobe okvir. Na jedni njegovi strani je bil vrezan žlebec, skrit z deščico varno in kanljivo tako, da bi do konca sveta cekini bili ostali v miru , ko bi umetalna pooblaščenčeva roka ne bila zlomila okvira. Ko je ogledaval podobo, zopet je čudil se izbornemu delu, najbolj pa nenavadnim očem. Uže niso zdele se mu več tako strašne, v srci pa mu je vendar še zmirom bival nekov neprijeten čut. „Ne" — opomnil je sam sebi — „če prav nisi bil moj ded, vendar te denein za steklo in naredim ti za to zlat okvir!" Položil je roko na kupec zlata, ležečega pred njim, in silno mu je srce bílo o takem prizoru. „Kaj naj bodem počenjal z njimi?" — vprašal se je, ko je bil okó vprl v cekine. „Zdaj sem dovolj preskrbljen na tri leta; lehko se bodem zaprl v svojo sobo in delal bodem. Na barve imam zdaj, na obed, na čaj, na potrebe, na sta-novališče imam; preganjal in dražil me zdaj ne bode nihče; kupim si odličen rnanken,*) naročim si vzorno podobo iz mavca, izdelam nogici, izgotovim Venero, nakupim vrezljin najizbornejših obrazov. Ko pa bodem delal tri leta brezi truda, ne na prodaj, za vržem vse, lehko bodem slaven umeteljnik." Tako je govoril sam sebi, kakor mu je narekaval razum; ali iz njegove notrine je silnejše in zvučnejše odmeval nekov drug glas. A ko je bil še jedenkrát pogledal zlato — oglasilo se je v njem njegovih dve in dvajset let in ozvala njega ognjena mladost. Zdaj še le je v njegovi moči bilo vse, kar je došlé gledal sè zavistnim okom, kar je ugajalo mu le z daleč, ter je po- *) Možic, ki ima gibljive ude, take možice rabijo živo-pisci, natezajo jih vsakijako, kakor je to posebno o delu. žiral le sline. Ha, kako je zabil na vso delavnost, ko je bil le spomnil se na to! — Da bi oblekel frak po šegi, nasitil se po dolgem postu, najel si odlično bivališče, odšel takoj v gledališče, k sladičarju, k . . . itd.f to so bile njegove želje, a uže je vzel novce, uže je bil na ulici. Najpoprej je šel h krojaču, oblekel se je od glave do pete, in kakor kak otrok, tako je ogledaval se neprestano, nakupil je vonjavih vodic, mazil (pomad), najel je brezi vsakojake pobote précej prvo prav lepo bivališče sè zrkali in z dobro steklenino — bivališče, ki je bil našel ga na Nevskem „prospektu"; kupil je brzo drag lorgnet (Handfernglas) v skladnici, nakupil je naglo silno mnogo ovratnih robcev, več, nego je bilo treba jih, dal je lasniku sesvedrati lase, premeril je brezi vsa-koršnega povoda mesto v kočiji dvakrat, najedel se je brezi mere „konfekta" v sladkarnici, zašel je k franco* skemu gostilničarju, ki je o njem kakor o kitajski državi dosle slišal razgovore. Pri njem je obedoval, z roko podprl se pod pázduho, oholo pogledaval druge in neprestano pred zrkalom gladil si skodrane lase. Tù je tudi izpil steklenico šampanjca, ki je do zdaj poznal ga le po imeni. Vino mu je bilo nekoliko zašlo v glavo: prišel je na ulico živ, vesel, kakor ruska prislovica pravi: „ni hudir mu ni bil podoben". Oholo je sprehajal se po hodniku, v vsakoga je pomeril svoj lorgnet. Na mostu je srečal svojega nekdanjega profesorja — in šinil je mimo njega, kakor bi ne bil ni videl ga, da je profesor dolgo časa nepremično in osupel stal na mostu in na svojem obrazi kazal nekakega vprašanja znamenje. Povprek vse reči: mizo, platno, obraze, — vse je še tega večera preselil v velekrasno bivališče. Kar je bilo lepše, to je razstavil po očitih prostorih, kar je bilo ubožno, to je zmetal po kotih in sprehajal se po prekrasnih sobah in nenehoma gledal se v zrkalu. V srci je porodila se mu neodbitna želja, da bi se takoj proslavil in pokazal svetu. Uže je zdelo se mu, da sliši krič: „Cartkov, Cartkov! — ali ste videli umeteljnika Čartkova obraze? — Kako umetalen čopič ima Cartkov! — Kako velike spretnosti ima Cartkov!" — Hodil je radosten po svoji sobi? zamaknjen je bil, Bog zna, v kaj. Drugega dné je vzel deset cekinov, odšel je k nekemu izdajatelju veljavnih novin in poprosil ga velikodušne podpore; radostno je sprejel ga časnikar, kije takój imenoval ga „mnogočastnega", prijel za obe roci, na tanko izprašal, kako mu je ime, njegovo rojstvo, kdé je njega bivališče, drugega ciné pa je v novinah précej po oznanilu novo izumljenih lojevih sveč prikazal se članek s tem-le nadpisom: „O nenavadni nadarjenosti umeteljnika Čartkova." „Hitim omikane bivalce prestolnega mesta razveselit, smem trditi, s prekrasno prikaznijo. Vse je soglasno v tem, da imamo mi mnogo prekrasnih fizijog-nomij in prekrasnih obličij; ali dosle ni bilo sredstev, da bi jih bili obrazili na čaralno platno in ostavljali potomstvu. Zdaj je ta nedostatek odstranjen: prikazal se je umeteljnik, ki v sebi jedini vse, česar je treba. Zdaj more krasotica biti preverjena , da bode naobra-žena sama in vsa ljubkost nje zračne, lehke, čaralne, čudovite krasote, podobne metuljem, letajočim po pomladanskem cvetji. Čestita rodbinska glava bode videla, da je sredi svoje družine. Kupec, vojščak, meščan, uradnik, vsi bodo novič oživeli v svojih stanovih. Hitite, žurite se, če idete sè šetališča, s ceste k prijatelju, k sorodnici, v bliščečo skladnico, hitite, od kodar koli, k njemu. Prelepa umeteljnikova delavnica (Nevski „prospekt", številka ta in ta) je popolnoma ovešena s podobami njegovega čopiča, vrednega Vandikov in Tizi-janov. Sami ne znate, čemu bi se čudili: ali vérnosit 283 in soglasj z oroin, ali adni živosti svežesti. Slava ti, umeteljnik čopičevi Žita puknil loterij Slav ti ? ti si srečen listek iz Andrej Petrovič! (časni se je komaj za seme vjelo po pravici boj kaj bo » tako da se nekate Karju je, kar vidite, draga bila zaupljivost.) Proslavljaj Ljubljane. (Deželni predsednik naš gospod baron sebe nas! Znamo te mi ceniti Winkler) smel bi ponosen biti ako dinjen z novci, to ti bode ekateri naših časnikarj o rada > .se u Splošni pohod, ze- kaj na vrtoglave napade nemškutarj če prav bodo uprli vsak teden po enkrat odstavijo (Dalje prihodnjič ) se hotel ozirati ki ga skoraj vsaj pa da se po naši deželi „Nemci" prega- ln prestavi)" Naši dopisi. po svetu trobijo njajo, kakor se sicer ravná s_ ščurki v zanemarjeni ku hinji. vest izprašuje onim lažnikom in hujskačem ter obrača Včerajšnja „Laib. Zeitg.* dostojno in mirno pozornost pristojnih sodnij na one lažnike Stein tik Donave 26. avg najo ž njimi po postavah da naj rav pal, drage „Novice bivam Zapored bi Vas nasi- ne bodemo nikdar veselja kratili, da Mi našim nemškutarjem s poročili iz nemškega okraj ko bi imel srce poročevalca dunajskih nemško bolj jim drag smešijo, kolikor časopisov, kateri so našega pa radostni zagotovljamo Gospoda deželnega predsednika pridnemu ljudstvu hrana lažnjivo svoje- žavoljubno prebivalstvo kranjsk v 1 • • 1 • 1 w • t # - - _ J dom in Akoravno daleč od svojih rojakov čutim vendar odkritosrčno srce v svojih prsih ? rem in tudi ne bodem ne mo poročal izmišljenosti v „zveste čisla žele toliko više ceni, kolikor "bolj toliko bolj in očetovske zasluge njegove za blagor naše de hajo zoper njega nasprotniki vijejo in strup bru Kranjce; kakor so jih Njih Veličanstvo imenovali pri deželi in v mogočni naši širji domovini pravice in miru v naši tfOOletni slavnosti Ker dra Novice z gospodarskimi zadevami protnikov, mnogo čast n Mnogo na- pečate tukajšnje Donave. " Kar zadeva poljske* pridelke (D Fr vitezu Miklošiču), slavnemu našemu naj Vam poročam nekoliko o pridelkih v okraji slavistu na čast priredi se o priliki sedemdesetletnice spra njegove dne vili so jih tukajšnji prebivalci z zadovoljnim srcem v Program septembra v Ljutom slavnost svoje predale. Vsled mrzlega vremena skoraj polovico Zjutraj ob 10 je lep in gotovo se bode tudi vršil sijajno julija je z majhnimi prenehanji kakor uri je slovesen sprejem gostov, ob 11 škafa, zastala je nekoliko vinska trta, katera sicer lepo govornika sta kaže, samo da ji je perje večidel zarujavelo uri sv. masa, po maši na javnem trgu petj šilo, ker imeli smo Šmare edaj m se posu-dni silno vročino. Na veliki Raič in govori. profesor dr. Krek in župnik Božidar opoldne je skupen obed, pa tudi petje in godba ; n se je kakih pet ur hodá od tnkaj proti meji tovo doide na večer pa zopet veselica s petjem in godbo gornje Avstrije razlila strašna nevihta Toča padala je in obče slovanskih dežel, v duhu vdeležé Go- tej slovesnosti mnogo gostov iz slovenskih se pa vsi za- V velikosti golobjih jajic in sila veliko škode storila po- vedni naši rojaki te lepe slovesnosti z živimi voščili Pravijo, da tudi železniční vlak ni jubilanta, in z gorečimi željami sebno vinogradom mogel naprej zaradi povodnje', pobila mu je toča vsa okna, ohranil' še mnog popotniki preživeli so velik strah v tistem vlaku za m Ta mnog let Bog videl Ko (Odlikovanje.) Gosp. Viljem Rohrman iz Novo mesta dovršil je višo kmetijsko šolo v Tečinu na — - — s prvim pri nas na Belokranjskem v tako imeno- darilom (sreberno medalijo) in z diplomo^ priznanja de Jupiter Pluvius kaže se pogostoma tukajšnjim prebival cem s svojo mogočnostjo, kajti tako deževati še nisem skem z izvrstnim vspehom W bil odlikovan vanem kotlu črnomaljskega in metliškega okraja tolikrát želnega kulturnega sveta za Česko kot tukaj in tako deževalo, bi bogme uže davno tamošnje ljivemu našemu rojaku ukretne ceste uničilo Metlike 27. avg. (Shod pri Treh farah) domovine ? Zdaj je na^ grajščini Čestitamo mar tako naprej v čast in blago prav dobro obnesel. Gosp. državni poslanec Pfeif je bil ves obsut z ovacijam se je cesarja v Aujezdu na Českem Velič, presvitlega m s prošnjam Pri (Nikomed Ravnikar), rojak naš sin znane ljub sostvoval je od c. kr. okrajnega glavarstva gosp. vodja haške, imenovan je za sam, predsedoval pa občinski svetovalec Jure Bajuk. Tuzlo. Čestitamo! ljanske domoljubne rodbine, dozdaj tajnik sodnij bi Ddnijskega svetovalca v Dolenj Govorilo je več kmetov prav razumno diia veselica z napitnicami Shodu j sle {Oo. frančiškanov kapitel) pričel se je dne 22 ugodno s petjem. Vreme je bilo avgusta in je trajal več dni. Izvoljeni so bili pri tej več tisoč duš zato je tudi priromalo na proščenje (žegnanje) priliki: za provincijala: o. Bonavent na Prem 25. avg. (Požar.) Včeraj popoludne okolo sata m s Tr j za kustosa bivši provincijal o. Friderik Hônig - « .X--------/ ——j uu^ uauiu /4 xxictxA, za defiuitorjo pa. < uro vdanla je strela v sè slamo krita poslopja dijan karlovški, o. Kali s t pa o. J Ev dozdaj gvar Ivana Jeršinovica štev po domače Ce trnovske fare j Ogenj se je hitro v Zarečji hiš ski o. Pacifik j do zdaj gvardijan ljubljan » podvodja bogoslovnice goriške, in o. il tudi Atanazij v Nazaretu. Za gvardijane pa so izvolj čez vsa poslopja Jakoba Markoviča (Vrbina) hiš. štev. za Ljubljano o. Kalist » Josipa Primica (Bašteka), hiš. štev. 9 darsko poslopje Antona Boliha (Foravsa) hiš. štev čez gospo- za Kamnik o. R za Novomesto o. Hugol Prvim trem zgorelo sè skednjem vred. *) 10 Prestavlj 9 za Samobor o. Albert je v Ljubljano o. Evstahij Ozimek v je vse, a zadnjemu pa samo hlev Novomesto o. Viljem Vindišer iz Nazareta, v Kamnik Iz jablanske občine pri ilirski Bistrici 26 Naj sporočim žalostno o. Teodorik Muren iz Nazareta Prečastitega profesorja Josipa Klemenčič Dne 17., 18 est za tukajšnje kmetovalce : napadel je njegov spriden brat 19. t. m. je prav huda burja razsajala ga težko ranil v nje in poljske pridelke vničevala; turšica, večidel je tako raztepena, kot bi jo bila huda toča zmlatila palice pokonci stoje, fižol in zelje je oskubelo, mnogim govern stanovanji v Hrenovih ulicah. Hudodelnik izro ji, čen je bil deželni sodniji. Zdravnik trdi, da so rane same gospod profesorja sicer težke je sena cele kopice odnesla, tako. da se ne stalo Sadj s perjem ed je odtrgala kje j zopet povrni zdravje prečastitemu gosp. profesor Bog kmal F> polomila, deželnega poslanca goriškega Mohorcič), oče župana sežanskega Mohorčiča * Ves dopis priobčimo prihodnjič. Vred. dné 21. avgusta v bolnišnici tržaški zdravit. Naj v miru počiva! umrl je ? kamor se je šel — K„Brencelj" štev. 16) prišel je na svitlo uže pre tekli teden. Prav dobro je osoljen, posebno pa v „ku heltajču" nekaterih ljubljanskih frajlic pisana pesem: • • njenji slovanskih poslancev in izrekel nado složnega vdeleževanja v prihodnjem zasedanji. Hrvaška. ti r> Ljubljanska turnarka". Tudi Ban grof Pejačevič odpovedal se Brencelj" vse, kar je Tvojega! v prihodnje poberi je svoji službi, cesar sprejel je tudi odpoved, samo da izvršuje uradne opravke do imenovanja naslednika. To (Učenec) sprejme se takoj v dobro špecerijsko je znamenje, da žugajo sosedni Hrvaški zopet časi boja, in galanterijsko prodajalnico v nekem trgu blizo Ljub- kakoršne je morala bojevati za časa bana Raucha. Go ljane, nemški. Več pri opravništvu „Novic". ako je star 14 do 16 let in zna slovenski in vorilo se je sicer o poravnavi, po kateri bi pri skup Novičar iz domačih in tujih dežel. nem grbu odpadel vsak napis, toda o tem bode sklepal še le ogerski državni zbor, poprej pa se morajo povrniti grbi z magjarskimi napisi na ona mesta, kjer so bili. — V Zagrebu je zdaj sicer mirno, pa nemiri pri- Dunaja. čeli so se drugod. Ogerski časniki pišejo o uporu iz Pričelo se je zopet živahneje živ- Marija Bistrica, kjer je bil baje hud krvav boj in ljenje: zborovanje ogerskih ministrov in bana hrvat- so štirje kmetje ostali mrtvi, župan, tajnik in en žan bivanje srbskega kralja Milana, koj za njim dar pa težko ranjeni. Ogerski listi trdijo, da so upor, skega prihod rumunskega kralja Karol a, blamaža dunajskega ki gre zoper Ogersko sploh, provzročili Starčevičanci. mestnega zastopa električna razstava in še več druzih Poslanci narodne stranke nameravali so včeraj zbrati se manjših dogodeb vrstilo se je pretekle dni tukaj zapore- v posvetovanje. V Zagorje, kjer se povsod bojé še novih doma. Vendar pa še vse to javnosti ni toliko zanimalo, uporov, poslali so mnogo vojaštva. kakor smrt grofa Chamborda, po postavi francoskega ^ , ____ kralja Telegram od včerajšnjega dne poroča, da je včeraj dejansko pa le pravicoljubnega, vernega, bil popoldne ob 3. uri 40 minut kratek, precej hud po- uuuvuoavg« , vi^juuoiw yen iV ^iciíivvijuwuv^w , iviuv^w, ---iT-----— ----------- blagega plemenitaša, kateremu je bila vedna spremlje- tres s podzemeljskim vršenjem. valka krščanska ljubezen do bližnjega. Ogerska. Nemiri zoper jude se ponavljajo in Grof Chamborcl umrl je po 40dnevni hudi in mučni širijo. Pretekli četrtek vzdignilo se je krščansko prebi bolezni v Frohsdorfu dne 24. t. m. zjutraj ob 7 V 4 uri. valstvo v čisto magjarskem Zala-Egerszegu zoper Veliko se je ugibalo, koga bode on imenoval za svojega jude, je pokončalo, kar je našlo in je tu vojake, kateri naslednika gledé pravic do prestola francoskega 5 pa v trdijo so prišli miriti, odgnalo. Kmetov in vojakov je več o tem ni besedice. To pa so mrtvih in ranjenih. Tudi v drugih krajih so protiju- testamentu poročale nekatere novine, da je uže pred več časom dovski nemiri, umrli pisal pismo do grofa pariškega sorodnika svojega, ker po Ogerskem in v Galiciji je v mnogih krajih kmet Ni se pa tudi čuditi takim prikaznim v katerem je ponovil svoja načela in jih živo priporočil prav v resnici le suženj judov, zato pa takih nemirov njemu, postavnemu nasledniku svojemu; sicer ne bo konec, dokler se žalostne društvene razmere v pokazal se je tudi v oporoki svoji dobrotnika ubogih, teh krajih ne predrugačijo. Pogreb ima biti dne 4. septembra v Gorici. Električna razstava začela se je oživljati, pričele so se tudi večerne predstave, katerih zadnjo obiskalo je nad deset tisoč ljudi ; tudi je otvorjena železnica električna, katera je izpeljana po delu Praterja. Veliko mesecev prežvekavali in pisarili so uže dunajski judovski časniki in njim enaki mestni zastop vprašanje zarad razdelitve vodstva železnic po raznih deželah in hujskali s tem Dunajčane zoper sedanjo vlado, Francoska. Tonking pošljejo še 1500 voja kov, Ker se razmere tamošnje bolj in bolj poojstrujejo. Zadnji čas morala se je tam posadka francoska poskusila napad, po hudi bitki zopet umakniti, > ki je druga pot pa se ji je vendar posrečilo, zasesti nekaj trdnjavic ob morji in pokončati, kakor poročajo, 700 sovražnikov, Ruska. Car in carinja odpeljala sta se dne 27. m. v Kopenhagen. Govori se, da se v Svinemundu češ, da hoče Taaffe Dunaj na nič spraviti. Pretekli delajo priprave » ako bi se morebiti tam sošla nemški četrtek izročili so dunajski župan in dva njegova na- cesar in pa car ruski. mestnika cesarju dotično vlogo po sklepu mestnega Egipt. koleri so najnovejša poročila zopet odbora. — Odgovor cesarjev, katerega sprejela je mestna primeroma prav ugodna. Od 26. do 27. t. m. umrlo je deputacija, je jako zanimiv, in obsega: prvič rešitev to, za kolero v spodnjem Egiptu 3, v gorenjem Egiptu pa da bode vlogo izročil za primerno vcenitev in rešitev. 78 oseb. Drugič: da so skrbi izražene po deputaciji brez de- Listnica vredništva. Blagorodni gosp. V. Oblak janskega vtemeljenja, ker zadevajo vse premembe samo tehnično potrebne vredbe za to poklicanih vladinih strokovnjaških uradov ; dalje da take naredbe ne bodo škodovale gmotnim, še manj pa kulturelnim kori- „ . , . - stim prestolnega mesta; javne koristi pa varuje in bo po obširnejšem popisu pa dozdaj še nismo prejeli odgo No vomestu : V Članku „Nevarnost preti mlinarjem" ne vemo za *daj povedati nič več, povedali smo vse. Na vprašanje naš^ varoval cesar skupno z vlado in državnim zastopom v radi pa bodemo vstregli Vam in drugim, kakor hitro pozvema blagor vse države » želi in pričakuje pa cesar za kaj več! blagor prestolnice rešitev imenitnih krajnih vprašanj po _ mestnem zastopu in zato je bila in bo vsa podpora cesarjeva in vlade na korist Dunaja zmiraj gotova. Dne 27. t. m. pričel se je splošni trg za pridelke, ki kaže, da bode naši državi mogoče, vnanjim državam prodati pšenice pet in pol milijonov, ječmena pa tri milijone met. centov. Rži in ovsa pa se ne bode 9 goid. 19 kr Žitna cena v Ljubljani 22. avgusta 1883. Hektoliter: pšenice domače 3 gold. 12 kr turšice 5 gold. 60 kr soršice banaške 6 gold. moglo nič izvažati. 47 kr rži 5 gold. 4 kr ječmena 4 gold 6 kr tem Istrija. — Deželni zbor bil je včeraj sklenjen, po prosa 5 gold. 34 kr ajde 4 gold. 71 kr ovsa 2 gold ko deželni glavar izrazil obžalovanje o odstra- 92 kr Krompir 3 gold. 57 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani