B o p i s _ S Primorske»'a. (Druga deželna učiteljska konferencija na Primorskem.) Ta se je vršila 25. septembra v Gorici ter ž njo je bila združena tudi dokaj lepa razstava učnih pripomočkov. 0 polu deseti uri zjutraj zbralo se je v gimnazijalnem poslopji mnogo učiteljev in učiteljic iz mesta in z dežele, isto tako duhovnikov, precej profesorjev, šolskih nadzornikov in druge gosp6de, na čeln jim c. kr. namestnik baron Depretis, milostivi knezonadškof dr. Zorn, namestniška svetovalca Schwarz in Giovanelli, c. kr. dež. šol. nadzornik vitez Klodič, c. kr. okrajni glavar baron Rechbach, učiteljski zastopnijci v deželni učiteljski konferenciji in dr. — Vitez Klodič, kot predsednik dežclni učitcljski konferenciji, pozdravi navzočnike najprej v nemškem jeziku, potem pa nadaljuje svoj govor v slovenskem jeziku ter navdušeno opisuje goriško doraovino, poudarjaje, da njen najdraži zaklad je m 1 a d i n a, ki je izročena učiteljem v vzgojo in pouk. Učitelji naj bi jo uzajemno z duhovniki vzgojevali v pravem krščanskem duhu. G. deželni šolski nadzornik, končavši slovonski svoj govor, bere laško sporočilo, v katerem pojasnuje, v koliko je koristila I. deželna učiteljska konferencija, ki so je vršila v Gorici 1875. 1. Glavniše točke, katere je poudarjal, bile so te-le: L. 1878. smo dobili za Primorje nove učne načrte, kateri so poučevanje v ljudskih naših šolah dokaj preuravnali in zboljšali. Vpeljale so se nadalje prav dobre učne knjige, dobili smo več novih šolskih poslopij i. dr. Hoja v šolo je po I. deželni učiteljski konferenciji postala mnogo redniša, tako celo, da zdaj hodi uže 79% otrok v šolo. Število učiteljskih moči se je zdatno pomnožilo, a povečali so se pri tem tudi šolski troški, česar pa ni obžalovati z ozirom na veliko korist marljive hoje v šolo. Ustanovili so se tudi ,,nadaljevalni tečaji" (nadaljevalne šole), kateri imajo s časom povzdigniti kmetijski napredek v naši deželi. Konečno se gosp. dež. šolski nadzornik spominja tudi dobrotnika šolstvu, presvetlega cesarja, kojemu želi, da ga nBog živi še mnogaja ljeta". Zbrano občinstvo navdušeno zaori nBog ga živi"! ter na to poprime besedo namestnik Depretis sam, ter govorf učiteljem na srce, naj opustijo vsako strankarstvo itd. Po dovršenem namestnikovem govoru šli so navzočniki v drugo nadstropje c. kr. gimnazije, da si tam ogledajo razstavo učnih pripomočkov. Ti so bili razloženi v sedmih sobah, in sicer tako-le: V I. sobi: ročna dela okraja Gradiškega, v II. je razstavil založnik Holzel svoje predmete, kakor tudi c. kr. dekliška meščanska šola v Pulji svoje izdelke; v III. sobi: ročna dela Tolminskega, Sežanskega in Goriškega okraja, vrbu tega izdelki otroških vrtov, pisni in risarski poskusi dotičnih uCencev; v IV. sobi: ročna dela Goriškega mesta, izdelki učiteljev in šolske knjige, izšedše v c. kr. šolski zalogi; v V. sobi sta razstavila Goriška knjigotržca Wokulat in Kopač (a ne nCoppag", kakor se piše!) svoje predmete: knjige, papir i. t. d.; vVI. in VII. sobi so bile razstavljene priprave in izdelki c. kr. poskuševališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. *) Težavno je popisati natančno razstavo; ni čas ni prostor nam tega ne pripušča, a toliko se mora vender reči, da je bila krasna in je kazala, da je šolstvo na Primorskem v zadnjih letib lepo napredovalo; želimo mu iz srca, da tudi dalje nživi, raste in se razcveta !" Od slovenskih učiteljev so razstavili svoje umotvore sledeči gospodje: Janko Leban, (Gradimir) a) ,,Slovstveno zgodovino v slovenski ljudski šoli" (ki izhaja tudi v nUčit. Tov."); b) nčlovek, v pogledu na njegovo telo in dušo" (knjiga še v rokopisu); c) nSkladbe pokojnega Avgusta Arininija Lebana, bivšega nčitelja na c. kr. vadnici v Gorici, kolikor jih je namreč izišlo pod uredništvom Janko Lebanovim, pokojnikovim bratom. Prav mnogo svojih muzikalnih del je razstavil znani glasbeni strokovnjak g. Danilo Fajgelj; isto tako je razstavil g. Hrabroslav Volarič svoj nVenec čveteroglasnih pesni", a g. Auton Hribar svojo nMašo" (še v rokopisu). Lepe učne pripomočke so tudi razstavili učitelji Anton Koršič, Ambrož Poniž, Ivan Krajnik in dr. Toliko o razstavi. Isti dan, t. j. 25. sept. t. 1., popoludne o '/a 2 bil je banket v ,,Pelzenski pivarni" na Travniku, kojega se je udeležilo blizo 100 učiteljev in učiteljic, njiin na čelu c. kr. deželni šolski nadzornik vitez Klodič-Sabladoski. Kasneje se je pridružilo tudi nekoliko duhovnikov, mej njimi najimenitnejša: slove.či pesnik Simon Gregorčič in prijatelj mu Vjekoslav Spinčič, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Koperskem okraji. Prvo napitnico je govoril c. kr. deželni šolski nadzornik Klodič v nemškem jeziku, nazdravivši cesarju; dvorano tresoč ,,Živio! Evviva! inHoch!" je sledil tej napitnici, na kar učitelji-pevci zapojejo nGott erhalte". Drugo napitnico je govoril v slovenskem jeziku nadučitelj Jug iz Solkana. Nazdravil je dež. šol. nadzorniku vitezu Klodiču kot učiteljskemu nmaršalu". Klodič se zahvaljuje v slovenskem jeziku učiteljem kot svojim nvojakom", posebno povzdigne g. Dominka, direktorja v Kobaridu. Na to so sledile še druge napitnice. Navdušeno je govoril g. Vinci, nadučitelj v Furlaniji, in sicer prvokrat v talijanskem jeziku, drugokrat v furlanskem narečji. Živahna je bila tudi slovenska napitnica Podmelškega učitelja Krajnika, poudarjajoča učiteljsko uzajemnost. Deželni šolski nadzornik g. vitez Klodič je po tem še večkrat govoril, in sicer: slovenski, talijanski in furlanski. Pri banketu ao nas učitelji-pevci razveseljevali s petjem, koje je vodil g. Anton Hribar. Pele so se slovenske, hrvatske, laške in nemške pesni. Po končanem banketu zbrali smo se ob 6. uri zvečer zopet v gimnazijalnem poslopji, kjer je zborovala deželna učiteljska konferencija. Poludrugo uro prej pa je zadela bila c. kr. dež. šol. nadz. viteza Klodiča družinska nesreča: izdihnil je namreč istega dne ob 4'/, popoludne blago svojo dušo njegov tast Izidor Pagliarnzzi, bivši deželni poslanec. Vidno potrt otvori vitez Klodič kot predsednik sejo, in sicer v nemškem jeziku, pravi naj se mu blagovoljno oprosti, da seje ne bo mogelvoditi. ,,Pred kratkim", blizo tako beseduje, *) Vrhu vaega tega je bilo v poscbni sobi v pritličji razstavljemh mnogo telovadbenih priprav. Pis. ,,u_rl mi je ljnbljeui sin (jurist); a zdaj mi dohaja tožna novica o smrti drazega tasta." Na to izročf predsedništvo c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Franu Vodopivcu. Ta povabi navzočnike, naj ustanejo v dokaz, da z vitezoin Klodičeui sožalujejo, kar se tudi zgodi. Deželni šolski nadzornik, priklonivši se, zapustf na to sobo. Potem se je pričelo še le pravo zborovanje pod predsedništvom Vodopivčevim. A prvi večer doseglo se jc lc toliko, da so se volili posebui odseki, ki so se pptem bodoče dui mejsobno posvetovali. Vstop je bil zabranjen in še-le zadDJa skupna seja, katera se je vršila v ponedcljek 29. sept., bila je zopet javna. Kolikor srao doznali, prerešetovali so se učni načrti ter se je delalo na to, da bi se število učnih ur učiteljem skrčilo, kar bi bilo istinito potrebno ! Gr. Od Kolpc. (Dalje.) — Potrebno je, da se na kraetih tudi kmctijstvo izboljšuje. V našem okraji je vzlasti sadjereja, vinarstvo in živinoreja zelo zaneraarjena. V izboljšanje kmetijstva zamore šola mnogo storiti. Treba je otroke poučevati v tem pouku v posebno odločenih urah. Najbolje je, da se učenci praktično uče v šolskih vrtih. Le dve šoli še nimati šolskega vrta, druge jih imajo vse; a poučujejo se otroci z nekakim uspehom le na 5 šolah, dasiravno dobivajo učitelji za ta pouk vsako leto nagrade. Gospod nadzornik želi, da bi se učitelji tega pouka prav marljivo poprijeli, ker s tem bodo ubogemu kmetu mnogo pripomogli k boljšemu gmotnemu stanju, sebi pa bodo zadobili ljubezen in spoštovanje šolske obtine. Dalje gosp. predsednik omenja, da ima večina šol potrebne učne pripomočke, a vender sim ter tja še česa pomanjkuje; gleda naj se vzlasti, da bode vsaka šola imela novo mero in vago. Vsak vodja šole naj skrbi, da krajni šolski svet stavi potrebni donesek za učne pripomočke v proračun. Pri tcj priliki omenja g. nadzornik, da je pri marsikaki šoli treba počrniti šolske tablo, ker so uže jako obribane in je pisava posebno otrokom v zadnjih klopeh nerazločna ali celo nevidna. Naši mizarji ne umejo tabel dobro črniti. Radi tega oraenja g. nadzornik, da se dobiva najboljše črnilo za tablc pod naslovom: ,,Richter's Schultafellack (zu beziehen durch Richter & Dill in Wiirzburg)". Ravno tam se dobiva tudi najfinejša amerikanska kreda in ,,Tintenextrakt". Za šolske knjižnice naj se v nekaterih krajih kaj več stori. V proračunih naj se skrbf za nakup primernih knjig in za naročnino na nVrtec" in družbo sv. Mohorja itd. Šolska knjižnica, ki se ima vpisati tudi v inventar, naj se tako razdeli: 1. knjižnica za učiteljstvo, 2. knjižnica za šolako mladino, 3. kmetijske knjige. Vsak del knjižnice naj se prične s prvo številko. Sicer naj se knjige dobro uporabljajo in naj se ravna po dotičnih ukazih. — Uradni spisi so na vseh šolah v lepem redu. Le to opomni g. nadzornik, da nekatera šolska vodstva ukazom c. kr. okr. šolskega sveta o pravem času ne zadostujejo, kar potem uradovanje zadržuje. Zapisnik (Hanptkatalog) mora biti trdo vezan in vsaj do 1. novembra izdelan. Posebno g. predsednik priporoča šolskira vodstvom, da ona skrbe za izboljšanje šolskega obiskovanja; ta naj strogo postopajo proti zanikrnežem, in naj pri kraj. šolskem svetu stavijo za neopravičene zamude kazenske nasvete. Kar zadeva pouk sploh, omenja g. nadzornik še sledeče: 1. V nekaterib šolab govore otroci pretiho, tako, da jih je komaj umeti. 2. Marsikateri učitelj ima navado, da otrokom na vprašanja kar hitro sam odgovori, ali pa jim prvi zlog odgovora pove, da potem še le otrok za njim odgovori ali uganjuje. Otrok naj sam odgovarja v celih stavkih. 3. V mnogih razredih so otroci mej poukom raztreseni in razmišljeni, okoli sebe gledajo in šepetajo. V taki šoli nikakor ne more biti dobrega uspeha. 4. Mnogo otrok prihaja prepozno v šolo, kar redno poučevanje jako moti. Treba je gledati na t6, da otroci redno in o pravem času prihajajo v šolo. G. predsednik dalje naznanja, da je izišlo IV. berilo, katero se ima vpeljati v ponavljalne šole. Nekoliko kosov tega berila bodo šole už6 letos dobile za revne učence. Izbazi šolskih zamud se imajo za ponavljalno šolo ravno tako napravljati, kakor za vsakdanjo šolo, tako tudi zapisnik, tednik in razrednica. Izpustnice dajejo se, kadar je otrok tudi ponavljalno šolo dostal in tako vsem šolskim tirjatvam zadostil, izvzemši tiste otroke, ki do izpolnjenega 14. leta hodijo v vsakdanjo šolo, ali ki so od c. kr. okr. šolskega svšta iz važnih vzrokov prej iz šole izpuščeni. Konečno g. nadzornik naznanja še nekoliko naznanil o šolstvu Črnomeljskega okraja. Okraj šteje 15 javnih in 1 privatno ljudsko šolo. Mej temi ste dve štirirazrednici, 1 trirazrednica, 3 dvorazrednice in 9 enorazrednic. Na vseh šolah je slovenski učni jezik, le na javni ljudski ioli na Planini (Stockendorf) in na zasebni šoli na Majerlu je nemški jezik učni jezik. Učiteljstvo šteje razun gospodov katehetov 26 osob, in sicer 5 nadučiteljev, 10 učiteljev, 6 učiteljic, 4 pomožne učitelje in 1 zasebnega učitelja. Nove šole se bodo ustanovile: v Dobličab, Miheli Vasi, Štrekljevci, Črešnjevci, Božakovem, Gribljeh, Radeucih, čepljab, Zagozdacu, Rožnem dolu in v Bojancih. Obravuave so večjidel uže doguane in začela su bodo dcloma uže ktos staviti šolska poslopja. Dalje se bodeti razširili enorazrednici v Podzemlji in Starem trgu v dvorazrednici; dvorazrednica v Dragatuši razširila se bode v trirazrednico. V preteklem letu razširila se je enorazrednica na Viuici v dvorazrcdnico. Šolska poslopja v Semiči, Adlešičih iu na Vrhu se bodo zdatno popravila, a v Metliki zidalo se bode za čveterorazrednico novo šolsko poslopje, katero bodo stalo okoli 20.000 gld. Slednjič prebere g. nadzornik odlok vis. c. kr. deželnega šolskega sveta, ki je dospel v rešenje konferenčnega zapisnika od leta 1883. Na to sledi 4. točka dnevnega reda: nVpliv učiteljevega temperamenta na šolsko mladino". V reševauje te naloge določeni so bili gg. Aud. Šest, Iv. Bantan, nadučitelj iz Dragatuša, in Fr. Šetina, učitelj iz Črnomlja. Prvi poroča o tem vprašauji obširno in temeljito g. Šest. Oa ob kratkem omenja, kaj je ,,naturel", kaj nkonštitucija" in ntemperament". Temperamentov je mnogo, kolikor je ljudi, vender pa jih združujemo v 4 glavne, uamreč: v kolerični, sangvinični, flegmatični in melanbolični. Kakor so si pa ljudje glede temperainentov različni, tako različen je pa tudi vpliv pojedinega na njegovo bližnost. Temperament je sicer prirojen, a da se s časom izboljšati, nikdar pa ne popolnem izpremeniti. Učiteljevega temperamenta pa ne otvore le njegova prirojena svojstva, marveč tudi iijegovo vedenje v šoli in zunaj šolc, ujogovo govorjenje, poučevanje, kaznovanje, ujegov značaj, njegova volja in stalua zavest njegovega vzvišeiiega poklica. — Da bode učitelj dobrodejno vplival na otroke, treba je, da se samega sebe uči spoznavati. Glcda naj na svoje sobrate in prebira poučljive knjige; kar bode našel dobrega in lepega, skuša naj si prisvojiti in uporabiti pri svojih učencih. — Ker človek rajše druge posnema, nego sam izumlja, zato mora učitelj z lepim izgledom kazati svojo naobraženost, svoj vzvišeni poklic. Njegov vzgled bodi mladim iu starim svetla luč, katera jih vodi do vzvišenosti in do prave dušne iu telesne sreče. — Mali šolarčki pridejo navadno še čisto nepokvarjeui v šolo. Zaupljivo gledajo na svojega učitelja, ter so mu iz srca udani. Z lepim ravnaujem, s prijaznim ogovorom vzpodbuja jim učitelj to ljubezen do pravega zaupanja. Kolike važnosti pa je Ijubezen nčencev do učitelja, nam je dobro znano. Glavno, neprirojeno, marveč privajeno bistvo učiteljevega temperameuta je tedaj njegov ngovor". — Učiteljev temperament, t. j. njegovo notranjost, kažejo tudi razne pohvale in kaznovanja (bolje njib izvedenje). Vsaka razburjeuost, jeza in strast naj učitelja mine, predno izreče kazen. Sangvinik in kolerik naj se tedaj varujeta, da ne kaznujeta razburjena, ker le prerado se zgodi, da strasten in nagel človek prestopi postavne meje. Kazburjenost, jeza in strogost učiteljeva prime se le prerada tudi nčencev; uarobe pa je hlinjenje, binavščina in licemerstvo pogostem posledek počasnih temperamentov. — Zelo važuo vsakemu učitelju je spoznavanje nindividualnosti" iu svojstva pri mladini. Po tej uaj uravna svoj temperament; razume se samo ob sebi, da inu je iz otroške krvi izcrpati jedino le dobro, a kar je slabega in pomanjkljivega, odstrauiti, iu nadoniestiti mora z dobrim, lepim in pravim, vsaj je učitelj izobražen mož, od katerega se omika postavno zahteva. — Naravni posledek temperamenta je navadno tudi človeški zuačaj. Kakoršen značaj ima učitelj, taki so navadno tudi njegovi učenci. Šola ima važno nalogo, vzrejati jeklene značaje. To pa le more, če je nje učitelj sam mož — poštenjak. Učiteljev temperament vpliva: 1) na obnašanje učencev v šoli in zuuaj šole; 2. na njihovo govorjenje; 3. na izdelovanje domačih in šolskib spisov; 4. ua snažnost; 5. na značaj iu 6. na občevanje učencev z drugimi ljudmi. Ker ima učiteljev temperament tedaj toliko vpliva na učence, uaj si učitelj prizadeva, svoj temperameut uravuati tako, kakor se učencem najbolj prilega. Nihče pa ni popolen, tako tudi učitelj ni. Sangvinik in kolerik naj brzdata svojo občutljivost, flcgmatik in melaubolik pa naj poskušata svoj temperament v toliko izpremeiiiti, da bode šola postala živa iu prijetna vzgojevaluica, iz katere bodo prihajali dobri in pobožui kristjanje, iskreni doraoljubi iu zvesti, udaui državljani. Njegov govor (g. Šesta) bil je z odobravanjcm vzprejet. — Zdaj govori o ravno tem vprašanji g. Bantan. Tudi on omenja, da je temperamentov muogo, a da se dajo vsi v 4 glavne zjediniti. On nam priporoča te-le čednosti: 1. Veselje do poklica, 2. zadovoljnost, 3. potrpežljivost in 4. dober vzgled. če se učitelj vadi tch čednosti, bode ž Djimi tudi uspešno vplival na šolsko mladino. — Govoriti bi imel o tej točki dnevnega reda še g. Šetina. A on meni: Ker je g. Šest stvar prav temeljito rešil, bila bi le izguba časa, ako bi še jaz o tem govoril, ker se v vsem strinjam z nazori g. Šesta; lo toliko naj mi bode dovoljeno k g. Šestovemu referatu šc pristaviti, da je temperament odvisen tudi od starosti; v šoli naj sc goji pravi značaj; učitelj naj vzreja več kolerikov in sangvinikov nego flegmatikov in melauholikov. (Konec prih.) Z Brezilice. (Prošnja.) Uljudno prosim one gg. učitelje, ki mi niso še odgovorili na pole z vprašanji, o zadevi opisa Eadovljiškega okiajnega glavarstva, naj izvolijo to storiti, ako mogoče, do 1. decembra t. 1., da mi bo potem možuo gradivo urediti do novega leta. Ivan Zarnik. Iz Ljubljane. Odbor nNarodne Šole" imel je v dan 2. oktobra t. 1. svojo sejo, da izvrši sklepe občnega zbora z 10. septembra t. 1. Mej drugimi točkami duevnega reda bila je tudi ta, da se po vzprejetem nasvetu g. Kos-a imenujejo o posameznih šolskih okrajih poverjeniki, ki naj bi nabirali denarnih doneskov za nNaroduo Šolo". Odbor je po vsestranskem preudarku postavil sledeče gospode učitelje tem poverjenikom, za trdno prepričan, da bodo brez ugovora radi prevzeli težavui ta posel. Poverjeniki pa so: I. za Radovljiški okraj: g. Pretnar Jakob, nadučitelj v Srednji vasi; g. Žirovnik Janko, nadučitelj v Gorjah; II. za Kranjski okraj: g. Jelenec J., učitelj v Št. Juriji; g. Levičuik Josip, učitelj v Železnikih; III. za Kameniški okraj: g. Burnik Valentin, nadučitelj v Kamcniku; g. Kos Miha, učitelj v Krašinji; g. Letnar Lovro, učitelj v Dobu; IV. za okraj Ljubljanske okolice: g. Črne Jarnej, učitelj na Vrhniki; g. Kavčič J., nadučitelj pri D. M. v Polji; g. Vagaja Ljudevit, učitelj v Kopanji; V. za Logaški okraj: g. Benedik A., nadučitelj v Planini; g. Ribnikar Adalbert, nadučitelj v Dol. Logatecu; VI. za Postojniški okraj: g. Dimnik Jakob, učitelj v Postojini; g. Hiti Matija, učitelj v Slavini; g. Rant Matija, učitelj na Premu; VII. za Kočevski okraj: Ozimek A., učitelj v Dolenji Vasi; VIII. za Čmomeljski okraj: g. Šest Andrej, nadučitelj v Metliki; g. Šetina Franjo, učitelj v Črnomelji; g. Trošt Franjo, nadučitelj na Vinici; IX. za Novoineški okraj: g. Koncilija A., nadučitelj v Žužemberku; g. Novak Janez, učitelj v Šmihelu ; X. za Krški okraj: g. Ravnikar M., učitelj v Krškem; g. Gantar Ivan, učitelj na Studencu; XI. za Litijski okraj : g. Cepuder Josip, nadučitelj v Litiji; g. Funtek Anton, učitelj v Št. Vidu pri Zatičini. 25 narodnih učiteljev začelo bode torej v kratkem delovati za prospuh nNarodne Šolc" po vsej Kranjski deželi. Odbor stavi veliko nado v to, da se to podvzetje razreši povoljuo, tembolj, ker je inicijativa za to prišla od učiteljev samih, ker je nad 30 slovenskih učiteljev iz vseh krajcv na Kranjskem pri občnem zboru nNarodne Šole" pritrdilo temu ukrepu, oziroma nasvetu g. Kosa. Res, da je dandanes težavno delo, dobiti po prostovoljnih doneskih novcev za kako stvar, toda s tem še ni rečeno, da bi bilo to popolnoma nemogoče. Veliko pripomore dobra beseda na dobrem mestu, veliko da za zabavo in pouk prirejena veselica v dolgih zimskih večerih. Naš seljak ima razum za vsako koristno stvar; tudi mu ne manjka volje denarno pripomoči, posebuo, če je treba poraagati ondu, kjer mu je pričakovati koristi. — Tudi žive še preinožui Ijudjo, ki radi prihite na pomoč z radodarDo svojo roko! Brez da bi moral učitelj od svojih skromiiih dohodkov pritrgati si kak denar za nNarodno Šolo", da bi ne nadlegoval kogar si koli bodi z moledovaujom, ako je znano, da mu ni mar podpirati narodne stvari, brez vsakoje moralične sile skušajmo doseči svojo zadačo! Upati smcmo, da se nam to posreči, kajti porok so nam za to izbrani slovenski učitelji, izvršujoči člani tega dela, porok nain je za to tolikrat skušaiia požrtvovalnost slovonskih rodoljubov! In kaj namerava ,Narod«a Šola" s temi dcnarji? ,,Narodna Šola" postaue naj zavod, ki bode izdaval in pospeševal izdavanje slovenske literature za mladino. — Po dosedaujih dohodkih ,,Narodne Šole" kaj tacega misliti ni bilo; vsaj niti ne preostaja novcev za nakup uajpotrebnejega šolskega blaga. Ako pa se nam se združenimi močmf posreči, ustanoviti matico v znesku 1000 gld., potem jc glavni faktor vsakemu podvzctju osigurjen iu plodonosno delovanje tako rekoč vpeljano. Prihodnost pa naj pokaže, koliko more vstrajno delovanje! če se nam to posreči, veselil se bode tega ne-le odbor in z njim delujoči učitelji, veselilo sc bode tega vse slovensko učiteljstvo. —3— — Enketa za izdavanje knjig za ljudske šole imela je 22. preteč. meseca sejo. Prebral se je zapisnik zadnje seje, ter izreklo, da enketa, akoravno ni javno kazala svojega delovanja, je vender prav marljivo zasebno delovala. Sestavila je v posebnem oddelku načrt za ,,Prvo nemžko slovnico in berilo", ter za to nabirala potrebuega gradiva za jezikov uk in za primernu berilne vaje. Nafcrt za to slovnico in berilo pa je osnovan na podlogi učnega črteža, ki ga je uradna konferencija Ljubljanskega učiteljstva (v dan 29. maja t. 1.) sestavila in odobrila, zatorej se šolske kujige ue morejo konečno za tisk piipraviti tako dolgo, dokler imenovanega novcga učuega črteža ne odobri višja šolska oblast. Določilo se je tedaj: a) Ta novi učni črtež uaj se slavnemu c. k. dežolnemu šolskemu svetu predloži v potrjcnje; b) slavni c. k. mestni šolski svšt naj se naprosi, da naj dela na to, da bode 1. z začctkom šolskega leta 1885/86. po vseh razredih ljudskih mestnih šol za vso predmete učni jezik slovenski, in 2. da se bode v nemščiui jelo poučevati še le takrat, ko bodo učenci nekoliko izurjeni v materinšeini, t. j. tretje šolsko leto v III. razredu. — Cebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko podclilo je sledečim gg. učiteljem častne diplome: g. Abramu v Kostanjevici, g. Jegliču na Dovjem, g. Paplarju v Borovnici, g. Pavčiču v St. Rupretu, g. Rantu na Premu, g. Zarniku na Breznici. — Vprašanja pri pismeni preizkušnji o učiteljski sposobnosti (meseca okt. t. 1.) so bila taka-le: A. Za meščanske šole. Iz pedagogike: Nothwendigkeit der Pflege des Gemiithes neben der Vcrstandesbilduug. Es soll die Eintheilung der Schlusse nach der Relation angegeben und durch Beispiele erlautert werden. Salzmann als Padagog. — Iz nemščine: Der Mensch, die Krone der Schopfung (Abhandlung). Die Periode, ihr Wesen und ihr Bau; es ist, wenn mijglich, ein classisches Beispiel zu liefcrn. Johann Gottfried Herder's Bedeutung in erziehlichor Richtung. — Iz slovenščine: Kaj je namen vsemu vzgojevanju mladine? Glavni razloček mej slovenščino Brizinskih spominkov in današnjo slovenščino? — Iz zemljepisja: 1. Woraus erkennt man die elliptische Form und die Griisse der Erdbahn? 2. Entstehung und Verbreitung der Passate und Einfluss derselben auf das Elima. 3. Die skandinavische Halbinsel ist in oro- und hydrographischer Hinsicht zu besprechen. 4. Uebersicht der weinbautreibenden Gegenden Oesterreich-Ungarns. — Iz zgodovine: Die culturhistorische Bedeutung Alexander des Grossen. Die Regierung Kaiser Friedrich III. insbeaondere in Bezug auf Krain. Ursachen des Verfalls des romisch - deutschen Kaiserthums. — B. Za ljudske šole. Iz pedagogike: Welche sind die Grundbedingungen eines gedeihlichen UnterrichtesV Was sagt die Schnl- und Unterrichtsordnung rucksichtlich der Classenabtheilung? — Iz nemščine: Von welchen Grundsatzen soll man sich bei der Wahl von Werken fur die Schiilerbibliothek an Volksschulen leiten lassen? Die Frage und ihre Arten; letztere sind mit Beispielen zu belegen. Iz aritmetike in geometrije: Die Multiplicciion einer ganzen Zahl mit einem Bruche ist methodisch zu behandeln. Die Zahl 4000 soll in 5 Theile getheilt werden, welche im Verhaltnisse 2: 1 7, : % : 3 '/, : '/, stehen. In einem Kreise vom Halbmesser 870 cm ist die Lange des Bogens fiir den Mittelpunktswinkel 87 ° 12 ' 24 " zu berechnen. Ein Kreis ist zu construieren, der durch einen gegebenen Punkt geht und eine der Lage nach gegebenen Gerade in einem angegebenen Punkte beriihrt. Fls soll die Berechnung des Korperinhaltes eines Prismas methodisch entwickelt werden. — Iz pisanja: 1. Wesen und Vorzuge des Taktschreibens; Begrilnder desselben. 2. Welche Eigenschaften sollen Griffel, Federn, F"ederstiele und Bleistifte, die von den Schulern benutzt werden, besitzen? 3. Die Lateinbuchstaben in genetischer Folge. (Die Ueberschriften sind mit schoner Latein-, die vier ersten Zeilen der Ausarbeitung mit schoner deutscher Currentschrift zu schreiben!] — Iz risanja: Die Contouren einer Zusammenstellnng geometrischer Korper sind nach der Anschauung zu zeichnen. — V nunskem samostanu v Škofjiloki je v dan 22. preteč. m. umrla č. mati Nepomucena Udinak, 88 let stara, ki je celih 61 let poučevala v vnanji šoli. Naj v miru počiva!