VODJA INDIJSKIH NACIJONALCEV VIHARJI PO
BO ARETIRAN, KAKOR HITRO SE BO POJAVIL V BOMBAYU
Ce ga hoče imeti bombayoko prebivalstvo v svoji srsdi, mora izpolniti gotove pogoje. — Indijci se morajo zaobljubiti, da bodo vedno nosili doma
stkano blago, vo ravnanje, je odpotoval.
Vsa Indija odobrava Gandhi je-Načelnik angleških komisarjev
I i SREDNJEM
ZAPADU
--
Tornardi i n viharji s o povzročili ogromno škodo v sedmih državah. Devetnajst oseb je bilo usmrčenih.
CHICAGO. Ill, 2. maja. Po sedmih državah Srednjega Zapada so
divjali strašni viharji. Dvanajs*. oseb j<e usmrčenih, nad petdeset poškodovanih, na stotin jih je pa brez dela.
Silen veter v spremstvu toče in dežja je obiskal zunanji rob Chi-caga ter povzročil za stotisoč dolarjev škode. Prav posebno je divjal v v Beverly Hills okraju. Dosti o-seb je bilo poškodovanih, ko so se porušile strehe.
Pet smrtnih slučajev se je pripetila v Nebraski in prav toliko tudi v Minnesoti.
Štirje smrtni slučaji so se pripetili v Missouri ostali pa v Kansasu, Wisconsin!!, Iilinoisu in Severni Da koti.
Največ škode je biio povzročene v dolini reke Missouri ter na jugu Kansas City.
Velikanski tornado je prihrul nad mesto Tekhamah. Neb.f ki ima
BOMBAY, indija, 2. maja. — Danes je indijski voditelj {Vlahatma Gandhi povedal, pod kakšnimi pogoji bi prišel v Bombay ter prevzel v tukajšnjem mestu vodstvo kampanje za civilno nepokorščino.
Iz z&ncjl»ivega vira se je izvedelo, da bo Gandhi are tiran najkasneje štiriindvajset ur zatem, ko bo fioapel v Bombay.
Pogoji, ki jih je stavil Gandlii tukajšnjemu prebivalstvu, so naslednji:
vzdržan je popolne discipline; popoln bojkot v Angliji napravljenega blatja; enourna uporaba domačega kolovrata.
Te o«?oje je objavil danes Bombay Congress Bulletin". Zadnja točka pomenja, da smatra Gandhi za svojega v^edn^rga pristaša le tistega Indijca, ki | več tisoč prebivalcev. Pet oseb je vsak dan že vsaj eno uro prede na domačem kolovratu ("takli")
Ce se oglasi najmanj stotisoč mož, — je izjavil Gandhi, ki so pripravljeni sprejeti te pogoje, bom prišel nerrrudoma v Bombay ter prevzel vodstvo kampanje za civilno nepokorščino,
Mm Kalkuti je izjavil dr. Khatan, predsednik cr-&ovske zbornice, da ni v Indiji niti enega Indijca, ki bi ne simpatiziral z Gandhijem oziroma, ki bi ne o-dobraval njegovega početja?
Nadalje je dr. Khatan čestital trgovski zbornici, ker je jkleaila, da do konca leta ne bo importirala nobenega tujega blaga.
N London je odpotoval načelnik indijskih komisarjev, Sir Horatio Bolton. Pravijo, da iz zdravstvenih ozirov.
SOCIJALIST
THOMASA
---
Znani socijalistični voditelj je sestavil program, kako bi bilo mogoče pomagati delavcem.
ITALIANI OGROŽAJO POGODB
— Mussolini je že obja-! Voditelj stranke, ki nas-vil program za gradnjo j protuje kubans k e m u novih bojnih ladij. — predsedniku Machadi,
AGENTU SEIGLU STREŽEJO PO ŽIVLJENJU
Francija ne bo zaostajala za Italijo.
V	magazinu "The World Tomorrow' je objavil Norman Tho- ■ mas, socijalistični voditelj, program za pomoč delavcem in za preprečenje nezaposlenosti.
V	svojem programu priporoča
B
med drugim tudi naslednje: — Zvezna vlada naj bi izdala na-
City-ja, Omahe, Louisa in drugih mest.
TARDiEU PRESTAVIL g MEDALJE ZA ČLANE
PREFEKTE. BYRDOVE EKSPED1CUE
PARIZ. Franci,'* 2 maja — Verico važnost pripisujejo francos, ka politični krufft akciji ministrskega predmetnika Tarctteii-ja!* to je pre-
WASHINGTON, D. C . 2 maja. — Kongresnih Cabie iz Ohijo je vlo-žil danes resolucijo, naj se da natipkati zlate, srebrne In bakren;- me-
bilo ubitih in dosti poškodovanih. Veter je odnesel cele bloke hiš.
Na mesto katastrofe so prihiteli reševalci z Sioux St
Nadaljni tornado je divjal po severovzhodnem delu Kansasa. Povzročil je smrt petih oseb, poškodoval farniarska' poslopja ter u-ričil dosti domače živine.
Farme v bližini Winchester in Eastsn. Kansas, so skoro popolnoma opustošene. Na ducate ljudi je bilo poškodovanih.
Nad VVLsccnsinom se je utrgal oblak ter povzročil na dalj no opustošenje.
V	Milwaukee je povzročil vihar za petdeset tisoč dolarjev škode. Skoro za isto toliko škode je povzročil v Lacrose okraju.
V	Wesby, Wis., je bil ubit devetleten dečke. V tem okraju je povzročil tornado za kake stotisoč dolarjev škode. f|
sti.
Zvezna vlada ter državne in občinske oblasti bi morale uveljaviti koordiniran sistem javne zaposlenosti in izmenjave.
Delavce bi bilo treba uvajati v nova dela, da bi se lahko lotili tudi kakega drugega posla, če je slučajno njihova stroka prenapzlnje- j na.
Uveljaviti bi bilo treba program { za javna dela, da se ta dela lahko j pospeši v slabih časih ter se da s tem tisočerim zaposlen je.
Osnovati bi bilo treba narodne zavarovalnice proti nezaposlenosti kot del spletnega načrta za zava- ; rovanje za slučaj bolezni in staro- j sti.
V vseh strokah bi bilo treba skrčiti delovni teden, da se odpo- j more U hnologičnemu neza posle -nju.
Da se uveljavi ta naš program, bi morala prevzeti vodstvo zvezna vlada, kajti mi nimam3 opravka z krajevno, pač pa z narodno, ter celo mednarodno katastrofo.
Thomas pravi nadalje:
— Tudi č e bi bilo mogoče ta program popolnoma izvesti, bi ne bilo mogoče nezaposlenosti popolnoma odpraviti. Temu nasprotuje sedanji sistem produkcije, ko gre vse veselo le za privatni dobiček, ne pa za splošno narodno uporabo.
Iztočno od Lake City, Minn., je zalotil vihar dve ženski in malo deklico v avtomobilu Vse tri so utonile v hudourniku ki je preplavil cesto.
WASHINGTON. D. C., 2. maja. Predsednik Hoover je sinoči predložil londonsko mornariško pogodbo senatu Združenih držav v odo-brenje.
Medtem pa je spor med Italijo in Francijo glede paritete zavzel pretečo fazo.
Anglija bo kmalo prisiljena izvajati sv:«jo zahtevo na temelju pogodbe, ki ji dovoljuje, da zgradi vee ladij kot to določa londonski dogovor. Združene države ji bodo morale slediti ali pa se odpovedati pariteti.
Položaj je postal še bolj kompliciran, ker se Rusija očivldno pripravlja na vojno z Anglijo.
Anglija ima velike zadrege z Indijo, kajti v Indiji je izbruhnila splošna vstaja, in vsi opazovalci izjavljajo, da bo to dolg in odločilen
boj zu prostest.
Ker Francija ni hotela sprejeti paritete z Italijo, ji je Mussolini takoj odgovoril s tem, da je objavil program za zgrajenje novih bojniii ladij.
Italija bo zgradila devetindvajset bojnih ladij, med njimi tudi par brižark po deset tisoč ton in dvaindvajset podmorskih čolnov.
Če bo Francija sprejela ta izziv, bo v najkrajšem času povečala svojo mornarico. Francija zahteva namreč za 240,000 ton večjo mornarico kot jo imajo Italijani.
Na ta način preti mornariška tekma med dvema latinskima narodoma, ki bo imela najbrž zelo u-sodepolne posledice.
Anglija bo namreč prisiljena zgraditi več ladij pa tudi Amerika
je dobil več svaril s Kube.
Octavio Seigle, ki je načelnik kubanske stranke, katera nasprotuje kubanskemu predsedniku Macha-du, je dobil s štirih strani svarila, da mu strežejo po življenju.
Prvi ga je posvaril newyorski zdravnik dr. Herley Lindsay, ki je njegov večletni prijatelj. Lindsayu so brzojavili s Kube, da so že na poti proti Ameriki zarotniki, ki imajo naročilo usmrtiti Scigla.
Podobna svarila so dospela iz Havane.
Seigle stanuje v s svojo družino v New Yorku. Proti Machadovi vladi je volil direktno kampanjo v imenu nacijonai-otične stranke.
Z Havane je odšel na Izrecno povelje predsednika Machada.
Njega te grožnje niso nič vznemirile toliko bolj so pa v skrbeh njegovi prijatelji.
Leta 1928 je nameraval Seigle srepmljal Hooverja na njegovem potovanju po Južni Ameriki. Načelnik kubanske tajne službe je prišel osebno v New York ter rekel Seiglu v navzočnosti dveh prič, da bo usmrčen. kakorhitro bu .stopil n.i Kubo.
PEIPING JE PRESTOLNICA NOVE VLADE
Severna zveza, kateri načelu je gen. Jen Hsi San se je popolnoma odcepila od nacijonalistične vlade.
PEIPING Kitajska, 2. maja. — Danes je bila v Peipingu ustanovljena nova vlada, kateri načtlju.U* Jen Hsi Šan. Njegov pribočnik je maršal Feng Yu Hslang.
Nova vlada nima nobenih zvez ?. nacionalistično vlado v Nanking j ter bo v najkrajšem času prosila velesile za priznanje.
Zunanji komisar N. H. Chou je izjavil, da je sedež nove vlade Pei-ing ter da kontrolira štirinajst izmed z2 kitajskih provinc.
V kratkem času se bo vršil tukaj narodni kongres, ki bo določil smer bodočega delovanja.
Deiegatje so že začeli prihajati iz vseh strani dežele.
Feng in Hsi San sta pripadala svoj čas nankinški vladi, pred par meseci sta pa prekinila ž njo v.s.j zveze.
POŽAR UNIČIL ZG0D0V1N-11 SKO AKADEMIJO
OSSINING, N. Y., 1. maja. — Včeraj zjutraj je uničil požar zgodovinsko Monunt Pleasant akedemi-
«
jo. V tej akademinji je dobilo več znanih učenjakov svojo vzgojo.
Poslopje je bilo že kakih pet let popolnoma zapuščeno ter so ga na-
siavil dosti departmenskih preleV.- dalje za člane arktične e špedicije t^v pa vir j drteli. V Franciji ima- admirala Byrda. jo preteku tako adminitrativno kot j Rjohtično avtoriteto in njih imeno- j vanje je ponavadi odsev politike | AMCDIČVI UADNAD stran«e, k. Ima oblast v rokah. AME.IU0IU IHUJUlM
•	V KANALU
P ANA CITY 3. maja. — Roy Car-
■
ter, štirindvajsetletm ameriški mornar, je utonil v Panamskem kanalu včeraj zjutraj. Spal je na kiovu parnika v Balboa zalivu, ko je strbunknil v morje.
VOLJEN REVEŽ
new/or-ki boinišnicn se ja «7-letni Thomas Bauer, ki v sirotišnici skoro pe*-
je ohrtane! v svoji rani v*led č«**r su ga dali leta 1895 v aiiotišmco NsnliC temu pa popolnoma zadovoljen. Nekemu čaMiiAi^ma poročevalcu je te-kei: ■
mnenju je žirije-lakaj bi k milijonar® ne imam j91. Ali miUjociar naenkrat pojesti more ?pmte Lstoč*_s-it All more živeli Ali IRO-rrh dru-stalt&ču
PAPEŽ NAJEL PARNIK
VATICAN CITY 2 maja. — Papež Je objavil danes, da je najel pornik City of Naples, da prepelje njegovega legata kardinala Le-picierja, na evharistični kongres v Kajrtagl. Prihodnji pondeljek bo odplul parni k s kardinalom na krovu in njegovim spremstvom iz Na-nolja ter ba imel razvito pa peško zastavo.
DR. BUTLER PRI
H1NDENBURCU
BERLIN, Nemčija, 2. maja. — Predsednik v on Hindenburg je sprejel včeraj v posebni avdijenci dr. Nikolaja Murray Butlerja, predsednika Columbia vseučilišča, ki je prišel v spremsvu poslanika Sa-cketta.
Dr. Butler je rekel pozneje oro-čevalcem, da je izgledal Hindenburg najboljšega zdravja. — Jaz bi rekel da jih je star petinšestdeset, čeprav jih ima že dvainosemdeset.
DAWSON BO POSLANIK
V ECUADORJU
WASHINGTON, D. C., 1. maja. William Dawson iz St. Paula, sedanji generalni konzul v Mexico City je bil imenovan od predsednika Hoowerja poslanikom v Ecuador-ju. Mr. Dawson je star 44 let ter je stopil v zunanjo službo leta 1908 kot podkonzul v Petrogradu, nakar je zavzemal večje število mest v Evropi ter v Južni Ameriki.
BOLEZEN USTAVILA
EVANGELISTKO
CARIGRAD, Turčija. 2. maja. — Hčerka Mrs. Aime Semple Mc-Pheraon, mane evangelistke, je v tukajšnjem hotelu ter ima visoko mrzlico radi nezgode na francoskem parzuku. Evangelistka se je nameravala ustaviti tukaj le mi-
mogrede ter se pridružit* skupini turistov, ki so namenjeni v Ober-Ijepicier In njegovi1 ammergau, Nemčija. Sedaj pa mo-
n
spremljevalci bodo edini potniki na m ostati tukaj ter čakati razvo-
VELIKI NEMIRI
.V BRAZILIJI
BUENOS AIRES, Argentina, 2. maja. — Neka časniška agentur* poroča iz Parahybe, Brazilija, da so vstaši v bližini Princeza za vratno napadli ter umorili štirideset provmcijalnih policistov.
V zadnjih par dneh je bilo usmrčenih v Braziliji nad petdeset policistov.
in Japonska bosta najbrž zavzela meravali podreti in zgraditi novo
"FAYETTE" BO ODPLUL .17. MAJA
PARIZ, Francija, 1. maja. — Novi francoski parnik "Fayette", ki bo drugi največji motorni parnik v atlantiški potniški službi, bo odplul iz Havra proti New Yorku dne 17. maja, kot je objavila par obredna družba. Med potniki na deviškem potovanju se bo nahajal mar-kij de Dampierre, direktni potomec Lafayetta, katerega je povabila v Ameriko posebna družba, ki hoče postaviti spomenik Jeflerso-nu.
stališče, da ne smeta imeti manj bojnih ladij kot pa Anglija.
Razen Indije mora vpoštevati Anglija tudi Rusijo. Rusija je namreč prrepričana, da se tvori proti nji koalicija in tej koaliciji bo na-čelovala Poljska.
Ali bo Rusija čakala napada, o katerem je prepričana, da se bo pojavil prej ali slej? Ali pa išče pred-nostii, da udari prva?
Z vojaškega stališča je to vprašanje povsem logično. O tem celo Angleži razmišljajo, dasiravno so zelo vznemirjeni zastran Indije.
To je najbrž tudi povod, da so zaprli Khyber prelaz, ki predstavlja ruska vrata v Indijo. Dogodki v Indiji niso posledica komunistične propagande pač pa so povsem nacionalističnega pomena. Rusija se bo morada poslužiti prednosti položaja ter bo uravnala star spor z Anglijo.
na njegovem mestu.
Navzlic temu je pa povzročena škoda precejšnja kajti v dvoranah je bilo še dostj starin in drugih zanimivosti.
Naročite te na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdre-ienlh driavah.
jev svoje hčerke.
POTRESNI SUNKI V TOKIO
TOKIO, Japonska, 1. maja. — Neobičajno močan potresni sunek so občutili tukaj malo po polnoči. Vsako leto se prijete številni potresni sunki. V zadnjih dvanajstih mesecih so jih našteli nekako tisoč in petsto. Največji vseh nemirov take vrste se je prkpetil I. septembra 1923, ko je biio ubitih skoro pol milijona ljudi. Tokio je ravnokar praznoval do vršen je rekon-štrukcij&kega dela po ool nesreči.
SPOMIN NA
DR. A JACOBUA
O priliki stoletnice rojstva dr. Abrahama Jacobija se je vršila v New Yorku slavnostno pojedina, katere se je udeležilo več odličnih zdravnikov.
Dr. Jacob i je bil rojen v Hartunu na Westfalskem leta 1830. Bil je sin revnih židovskih starišev. Leta 1848 je bil zapleten v revolucijo in je moral zbežati, najprvo v Anglijo in pozneje t Ameriko, kjer je takoj pričel prakticirati. Dr. Jacobi je umrl 10. julija leta 18IA.
DENARNA NAKAZILA
ZA VAftE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VBSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU:
▼ Jugoslavijo
▼ Italijo
Din
599 1909 2500 5000
1 9-35	Lir	100
........918.50	M	£04 900
________________ 9 46.00	H	
___________ „ 9 91.00	M	500 .
................... 9181-00 1	H	1009
«	5.75
«	11.30
S	16.80
i	27.40 I 54:25
IZPLAČILA V DOLARJIH:
Pristojbina xnaia sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; ca $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo te boljše pogoje. Pri velikih naka šilih priporočamo, da se poprej s nami sporaxmnete glede načina
n« kaslla
Izplačila po poŠti to redno izvršena v dveh do treh Mslb
■UJMA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CAffEJI LATTKK Z* PRISTOJBINO 7 Ko.
k SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, M.
Telephone:	0SS0
-
HOtyswi
by
Willi
(A CorporatlooJ
Loul*	__
corporation and address*-« cf »bore officers: h mt_ Mtuktlu l New York City. N. ¥
-OLA* M S O D 4 "
(▼•te* 91 te r«•»*•»	_________
cepi SuztdM/a and Holiday*
X« J»«w Yfct ap. eck> leto
Z• pol tota ------
Za inoBenuSvo *a celo leto
Čez Vido Krupa je pri Gorniko- i Ponoči je opazila pcsestnica vod
vem mlinu pri Semiču, ravno nad ne žage v Gl:>boč.icah Mara Vuk-I	t X'^^^H
slapom lesen most, ki z? dolgu ne ceviceva na s/ojih gospodarskih po-
zasiuži tega imena. To so samo še ' £lopjih nao ni strani potoka Stude-
——— ostanki mosta, prava podrtija, ki1 nc svetel palme n in je takoj vsta-
ponekod le malo štrli iz vode. Da | la ler šla 'judit svojega s5na in
„57.00 ^ skrajšajo pot. gredo mnogi tod j hlapca, ki sta prestrašena opazila
.A3.50 preko vcie in so vsakokrat v veliki da se nahajata v ognju. V mestu
.JS7 00 nevarnosti.	j - o že vsi spali in le v nekaterih hi-
. $3.50 P Mogoče bo smrtna nesreča, ki se šah in gostilnah je čuio še nekaj
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
--
nedelj in praznikov.
ms,*
; ;e nedavno tukaj zgodila, opozorila Ena veliko zanikrnost. Nesreča se je pripetila takole: otroci so o*j bre-
gu nabirali cvetlice in vračali so se
- preko razdejanega mostu. Med o-
tM« podpise ta webDoati ae ne priobčujajo Danar naj m bla- trc ^ je bila tudi 6_letna Malnari-pc«i4»U po Money Order Prt spremembi kraja naročnikov. | ^ ^^ ^	va£i BiI,
|da »e nam tudi prejtoje bivali*« naananl. da hitreje najdemo	^ mlajiitl deklic na kate,
_ re Je Malnaričeva pazila pri nevarnem prehodu preko vode. Male va-i rovanke so srečno prišle preko. Malnaričeva pa je padla v votlo in :zginila v valovih. Odrasli, ki so priukli na pomoč, so potegnili o-
W. It ta Streak, Na« York, «: Chelsea $£7$
M. X.
troka že mrtvega iz vode. Občina bi morala skrbeti, da se
T» lJBI	B' 1: .	... 'lini i most ali temeljito popravi, ali pa
U	kjer .)«• pravzaprav M-dr/ maij^ki- vladi, da se sedanja! podrtija odstrani,
(»tihujp por.M-ikn «l;t J«' trvl»a vs&k trenutek pričakovali ker v takem stanju, kakor je da-
" le
preži le na žrtve, ki si jih prej ai: s!».'j ne "jo izbrala ar.io med
eseb. Ti so alarmirali gasilce, ki so v teku čet it ure odšli na mesto požara in ukrotili divji element, obenem pa lokaiizlrali ogenj na gorele predmete ter obvarovali, da se ta ni razširil še na ždgo in stanovanjsko poslopje. Motoma briz-galna z novim vozom se je zopet izkazala. za kar vsa čast obema orodjarjema, ki držita stroj v polnem redu. Oba speča v gorečem hlevu ft imata zahvaliti za sveje življenje edinoie budni gospodinji.
Gradnja ogromne peči za taljenje železa.
Pred kratkim se je pričela graditi v Martinovi topilnici Kranjske industrijske družbe peč za taijenje
železa, katera je poles s,voje sovrst-
BSIEB-aHsSr- ....
AictiNlje Mahatirm Oamihija.
Vhak<io je viilel, <la ;ui«(*fc>ko-ill<ii>ka vhula lie l.o,ot-oci, temveč tudi mec1 odraslimi. nicc. tj je bila dograjena v pred-
.1.. Il.t jpltHUllM, 1 . llt -ll'll-1 \* ll.l'll Vft-
Iz litijske okolice.
Pred mali senat deželnega sodišča Je stopil šibki, čedno oblečeni France, po poklicu kleparski pomočnik, male postave, star 24 let V jeseni mora odriniti k vojakom. Državni tcziteJj je naperil proti njenra cbtcžbo zaradi zlor'nstva j zopet oblast in zaradi prestopka i z-per čast. ker je 2. februarja letos1 ttiaril stražnika po glavi in ga tudi psoval. Razprava je bila rekordno Kratka, trajala ni niti celih 20 minut.
—	Ali je res, da ste udarili stražnika? — je vprašal predsednik.
—	Ni res! NeKoliko vinjen sem bil. Samo uprl sem se mu. ko me je stražnik zagrabil za roko. Ni r^s da bi udaril stražnika za uho in mu izbil kapo. Nisem zmerjal stražnika.
Priča, policijski stražnik Jakob Gabrorvec, je izpovedal:
—	Imel sem nalog od deželnega sodišča, da ga privedeni v zapor.
Gotož nec oi moral presiati desetdnevno kazen po par. 104. srf;. >'az zak.i Doma ga nisem dobil. B I je v gostilni pri "Sodčku". Ko sem ga hotel odvesti, me je udaril za uho ter mi zbil kapo. Sunil me je tudi s pestjo v orado. Pczneje me je psoval. Zmerja! je tudi nadzornika Prešerna.
Policijski nadzornik Fran Prešeren je kratko izpovedal:
SAKSER STATE BANK
S2 CORTLANDT ŠTRLET NEW YORK. N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Pus'uzujtno se vsi brez izjeme, .
te stare in stanovitne domače banke.
OplSl
Durant City. Pa.
P!
loijni easa eakala in da ho eimprvj spravila v jeeo vo-
i irtiditruje r«» hnliii eiviliM' i;tMw*korfM~iii'».	__ , . . , „ _......
J'	J '	u	1	Te dni je umrl v S poti obcinsk:
-iMiaUlnVa vlada -e je v torek mi po>e*mi kaUi- cdbomiK in ugleden mož Knez. Po-
ji Miri doijsfe ureB posvetovala ^le«ie uja. (v dala vlada Tozadevno povelje
le »urada iu - sklajniiu «MilM)rolil. Kajti zenkrat	da * razumejo na vremeS
. ®PB . H, • ,	, ! jt tc^a, ki je že petkrat tolkla pu
inn« \;»t!. kaksmf; jto* I( fh'*e tu imela t.ika
Kopali so ga na pokooali?ču v St aretaeue _	, __	.
Jurju pod Kumom. kamor ga Jf
l»o stori- spremil? velika množica ljudi
Cenjenemu občinstvu se naznanja vesela novica, da je Slovenska Ženska Družba sklenila na seji 22 marca da priredi plesno veselico dne 10. maja 1930 v Durant City — Pred stražnico na Krakovskem Hali. Igrala bc prvovrstna -»odba nasipu me je zmerjal, rekoč: "Te- j Hoyer Trio iz Cleveland-a. Oh:o lanrkem letu. največja peč te vr- 'bo bom tako udaril, da ti bo glava ' Začetek plesa cb 7.30 zvečer, ste v jug. državi. Nova peč stopa na odletela, čeprav si policijski nad- uijudr.o vabimo vse rejake in: mrs.o prejšnjih starih peči, katerih zornikV M M W	' rojakinje iz St. Mary's. Ridgeway
crodukcija ni več zadoščala potre- Senat je obtoženca obsodil na 1 Johnsburg Kane Crosby Lud'ow bam podjetja. Kapaciteta nove pe- leto in 15 dni strogega napora ter :: bo znašala preko 30 ton na en v 130 Din denarne ka^i. odnosnj mm vložek, ki dozori za vlivanje v t še na 2 dni zapora. Eno leto je dour. Nova p»č bo imela bil. ker je udaril stražnika. 15 dni g jj p j' jn J 3 K j Ob enaki dr,J8acnjrn okusom in boljšim žepa, ker je stražnika psoval.
| Peter Zgaga |
Neka rojakinja, ki se pa seveda ni podpisala, pa Jo prav dobro poznam, mi pite. da Je vedno jezna, če me kdo v dopisu pohvali.
In pravi, da ji ne ugaja ce kaj » politiki pišem.
Čiovek bi res ne domr.evai, do kakšne mere lahko seže žmska ljubosumnost.
Na njen poz;v o politiki ne bo:n nehal pisati
Politika je namreč ista stvar, ki rona današnji svet.
Politika in ženska.
Zato Je tudi med n>imi tako velika podobnost
Včeraj sem čital naslednjo zanimivo vest:
Frankfurtarice se bodo kmalu r bi rvu popolnoma Spremenile. 2e dalj časa izdelujejo take brez kože, zdaj oodo pa začeli izdelovati tudi take brez mesa.
Dr. David Wesson je namreč dognal da ima zdrobljen bombažno seme isto redilno vrednost kot meso. Vkraikem bcao začeli delati frankfunarice iz takega semena. Z raznimi dišavami jim bodo dali baš tak okus kot ga imajo seiiaj.
S fraakfurtarlcami sploh nisem imel ?.reče, odkar sem v Ameriki.
Vsaka, katero sem pekusil oziroma pojedel, je '^la po mojem mnenju in trdnem prepričanju napravljena iz žaganja.
Teh iz zdrobljenega bombaževe-
Sheffiled in vse zanoslene v gozdu ter naše farmerje, posebno pa na- vega seniena Pa bom pokušal
t;ku 6 do tudi nov okrc
ša sosednja društva, spadajoča k
To delo z veseljem prepuščam
V*lie telim aretiral
► to zti«»<lil<» 7.a-
ker ne piv<>Ntaj;i a a volM
I HfM ii kwii«»a« i	ieitc^a
.-ilii lourionsko vlado k ukeiji.
i tej okolici. Druge šk:de ni, kakor one. ki jc je napravila toča na sadnem drevju. Stari očanci, ki menijo. da se kaoj razumejo na vreme.
w'e-ki vladi absolutno no- trdijo, da je zgodnja toča slab
B ■ ' : -W-
V okraju — kar je treba posebej
-•	j (J.j_; podčrtati in pohvaliti — zadnje
50 metrov visok kamin, ki predstavlja tudi veliko tehnično pride :itev za podjetje. Pe-.-i sama bo nad 18 metrov dolga. 5
;ibanja je
metrov široka, segala bo 9 m pod zemljo in 6 metrov nad njo Ako bi se vse to ne izvršilo z domačim teh- ; ničnim csobjern, domačimi delovnimi mccmi in materijalcm. bi sta-
— Ali ste razumeli sodbo? — je predsednik zaključil razpravo ter mu podal kratek pravni pouk.
priliki Vam vrnčmo. Pokažimo, da
i
smo tudi mi napredni kot drugi ( narodi.
Tcraj Slovenska Ženska Družba
— Da. Z Bogom! — je odvrnil i Va™ kliče: na veselo svidenje dne cbtcženec ter izginil iz dvorane brez 10- niaja ob 7.30 zvečer, ter se pri-vsake nadaljne izjave.	poroča, da nas pose*ite v o';:lnern
1 številu.
ko tnxlo a4Lrle-<k: tovarnarji olu ntili posledie«
otm gibanja v HVoj#»ia iasttt^oi žej>r., bodo tfih »voj vpliv t* r prisilili vlado k akejji.
čase kmetovalci obračajo posebno, ^ popolna dovršitev peč: okrog pozornost sadjarskemu vprašanju. < r^Uijonp dinarjev. Na novo ustanovljena Sadjarska:
podružnica, si je nabavila že letos! Huda nesreta v Marenbergu.
3
Nesrečna
Slap-
llVidja-' društveno škropilnico ki jo dob^'
c-lam na uporabo. l^Lotako črez-
žrtev podivjanca n: carja.
Krvavi dogedek v Kresmških Pc- j ' Ijanah, js po vzredil v tamošnji o- j , Golici hudo razburjenje. Podivjanega napadalca Janeza Slapničarja. Iz Marenherpa por-i^ajo: Dne !2. 1 kl je s strelom ranil 5-letno Ivanko
Veselični odbor.
JUSTICNI ŠKANDAL
lodcem kot je ~:oj.
O. moj mož je pa drugačen kot so drugi možje — je gostoiela Marjanca. O. moj pa nič ne pije in nič ne ponoiuje. Kar vedno je doma. Za nobeno kompanijo se ne briga. Pa tudi kadi ne. To se pravi, samo včasi. vsake svete čase kako cigaro, kadar mu kaj dobrega skuham. To je pa komaj dvakrat ali trikrat na leto.
I plačro je razdelila Sadjarska po- j aprila se je zgodilo v sredini naš*-I* bklije ne j»riba.|a nolxMiiii uoViU naM»«-il jui ail^l -! <Jrutii»ca med svoje članstvo arbo- trga avtrra:b!lska nesreča, ki bi
,.	- .. ____t , i i .	i. , i- . , rin, ^a poskušnjo seveda Ga-;po- bila kmalu zahtevala človeško žr-
lk>.-u i:- i/v»-< tuli t.anifi! e »ulo pa kaia-eltra- - E . ,	^	i	, ^	, ...
d^Tji ^ se tSLKo pronag tndo nav- j tev v oi ugledne Zinke Kolsko-
zeli novega duha Li so mnogi upo- ve, soproge tukašnjega notarja Av-
t«'k-Tilna indlLstrija, }>:te j iteraii nasvete vodstva svoje go-'eruta Koiška. znar.tga narodnega
vtoi-iolii ' sP,:;Ci:irsite organizacije: staro dre-j borca m staroste našega Sokolskc-
Godčevo v trebuh, njenega o^eta. pa v stegne, orožniki oaje še nisj izsledili. Mala Ivanka, k1 leži hudo
pa lie prid* • diholt tudi ifljlri&rue. trgovine /. 1« -
»m, t »varne za
vje ven. namesto njega pa dobro, i preizkušeno a dno vrsto. Prepriča kat" ni so. da bodo uspehi naprednejših gc?p_darjev potegnili za ?eboj š.? druge kmete in da bo sadjarstvo te okolic^ "p:iS!- na pravo vismo.
_
Iz Pariza poročajo o justičnem škandalu v zvezi s krojačem Al-mazovim, ki je bil osumljen in obtožen umora knjigovodje Riqui-ranjena v ljubljanski bolnici, silno i cHna. Ogorčena javnost se obrača ker	iz ust
trpi in bo težko ostala pri življe- proti preiskovalnim metodam, ka- strokovnjaka.
nju. dečim se oče Martin Godec fcršne so prišle do veljave v tem Zdravnikova izjava mi je prLsia počuti že bolje.	j primeru. Oblasti so hotele na vsak ravno prav. Včasi sem bil že tako
! način dokazati, da je Almazov mo- obupan, da sem mislil na \rv in na
revolver.
Nek. zdravnik pravi: — Nos, ki se »veti in blešči, je znaaitnje cvetoče mladosti.
To je velika tolažba, posebno zdravnika in
V prav lepem razmahu pa je tudi dolska Kmetijska podružnica, i Šte-ilo je narasle že na 53 članov in t_ zavednih in izobrazbe želj- | ah. Za lepe
pi2k.o ceste m
V teb tovaran lx» izgubilo na *totis«>ee oseb delo B)hj h« iMjvečaJo ie »tak o^ioiuno armado brez t h***) ti i h.
^^^■TTf 3 ilH M, Jt
Ako bo za4el iodijski bojkot Anglijo tja. kjer je najbolj občutljiva, IhkI«!	v Angliji kaj kmalu do sj>o-Jj tatija, d* mmnjo tnmvka «n«»o z Oaudltijem in z njegovi im pri&ta^i.
i ^BHH	.
TvidevAti bodo ]»ri<Vti« da r e je zaeeio med delavei :!i;-M
rualimi kmeti pnMi^tn^ko -ihanje. ki pa ni ve«'-	-; Jaitčic Bajec, ki je duia te pre- nil s seboj po t^eh Sreča v ne,reči
sti^ne-a. pee VH v, voh:, imnarne-a Zliaeaja.	potrebne gospodarske organizacije.	^	ravno
Sam je prevzel s:rokovna pr^da-
vanje iz po^meznih gosp:darskm .	bi bili
področij, ki se vrše vsaoko prvo nc- 1 kolesa, bi bila gotovo ostala mr-I deIjo v mesocu.	^ g j tva na licu mesta. Poškodovala pa
»nomjo ]n»slu/iti družili sre^lstev. ki ne biti paeifiKtu na.
je pa še drvita jako znaeilna stvar, p
ga dru&tva. Ko je šla usodnega dne
KclškDva iz stanovanja v pisarno j Zagonetna smrt kmečke mladenke. { njec jn Zato so ga držale v pr?-svojega soproga, je privozil za njjj Že nekoliko dni so pogrešali Ma- j iskovalnem zaporu, čeprav so bile esezni avto neke kamniške tvor- • ri'i& Savnikcvo. 22-ietno delavko v indicije proti njemu zelo .slaoe. — nice, hoteč se obrniti šofer je bil' *"cSchna2-ovi tovarni usnja v So-
mnenja, da jt* gospa, ki je hodila
štanju. Stanovala je pri svoji mate- ! G1-ivni dc>kaz naJ bi b h sledovi ri v Gaberkah in je vzdrževala lju- 1 krvi na "btoženčevi obleki, štirje pravilno po desni strani ceste, že | bavno razmerje z nekim tovarni- • strokovnjaki Pasteurjevega zavoda zadosti oddaljena, je z?v;zil zaden- Skim delavcem. Zadnji čas pa <e so V* ugotovili, da sploh ne gre za šcer tako tiho hotela Savnikova to razmerje pre- ! sIedove *rvi In tako ^ Je i241^-
ipehe in napredek ( da gc^pa tega pi čula, jo podrl na ima največ zaslug šolski upravi- tla ter jo nato par metrov poteg-
lawi iti k
nan dna neodvisnost ne
M'Kskra je irredno mii iiM z ozirom na indijsko vpra- d Holjšovisko	se	noreuje iz (iandhija.
Ali ii*ito m kaka (»»sUntira obno\itev an^ešk<i.ruski!i
trgov^Oi	f§.MM
S Ali s t iuata MaeDonahi iu Josip »Stalin za kulisami prijateljsko spora/,unela f
V jxditiki je nai.i
kiiiiti. V pondeljek zvečer je Sav-: n:kcva izginila neznano kam. Ker se po štirih dneh le ni vrnila, je njen svak Anton Mlinar iz Gaberk naprosil tamošnje fante, -da so šli gozd preiskati. Vendar pa so iskali zaman. Te dni pa je našel Karel Skornšek v Brodnikov! hosti kup
Zadnji gozdni požar je močno!« je občutno po obrazu, rokah in ! Vej' ^ 1:atore^a moleli čevlji, razburil prebivalce, ki imajo svoje no„ah ._ko c,a = morali	Ko vejcv3e razgrnil, je našel tam
do nov tik hene. Ogen: se je od s«-i "TV** !	^ Marij° Savnikovo	°
he trave in listja zelo naglo širil na i	£ofer odnt°stl v	| najdbi trupla je bilo takoj obvešče-
drevje in tra;al 2G ur Kako je pri- j G:>Fa —ži še vedno v postelji z , no orožništvo kakor tudi sedišče. do požara, ne vedo nič goto- : obf^tmrii podplutbami in otečeno Scdna komisija, ki so jo tvorili sod-
'	j nik Juro Lesjak, ok. zdravnik dr
lo. da je sedel Almazov po nedolžnem v preiskovalnem zaporu.
N&pfcd bivolov na letalo.
je barm letala, ki je bivole razdra-s letalcem Scar to- žila. letaSka 7 fna Mlkiu-1 Letalka Je komaj ušla smrti pod v NVapolj Letalec in areopianom pa i o je čakala sigur-
j urr v zračnih na smrt p>d rogovi pobesnelih bivolov Bila ji je že zadnja ura, ko j€ posrečilo sta pridrvela 4va pastirja Ha kote njih in sta čredo bivolov pognala tva Torreta, od- cd rdečega Setala. Kmalu so pri-16 lun od naj- speli tudi karabinerji ki so letalo Spremljevalec poljske odpeljali. Poljska letalka je od&la ta čas peš v Ses&a Aurunca, kjer jo je pre-W0 bAvolov MjJu) f>.val**vo, ki je oilo ie ooveščeno o letaio Kriva je ttia rJečd; njeni prigodi, navdušeno sprejelo.
NARODA"! — List alovenskega naroda t Ameriki' — Naročajte ga I

TEKMA ZA PLESNO PRVENSTVO
Te dni se je vršila v Nizzi tekma za svetovno plesno prvenstvo. Zanimanje za tekmo je bilo zelo veliko. Vodil jo je francoski profe-
sor de Rhynal in udležili so se je (Korun in sodni' cficijal Sternad, najboljši plesalci Evrope. Francijo se je podala v Gaberke, vendar pa
po zunanjem ogledu trupla ni mogla ugotoviti vzroka smrti.
PROTEST PROTI NOVI MODI
Angleška ženska društva so priobčila v "Daily Mailu" protest proti sedanji ženski modi in tendencam, vladajočim v nji. Protest je naperjen zlasti proti dolgemu krilu. Prvctno se je reklo, da bodo nosile dame dolga krila samo pri večernih oblekah.č Zdaj se je pa krilo podaljšalo tudi po poldanski o-bleki. da celo pri športni. Za krilom so se podaljšale tudi rokavice in lasje. To tendenco je seveda težko spraviti v sklad s športnim duhom naše dobe.
V protestu anglež':ih ženskih društev je rečeno, da glede ženske mced nismo več daleč od dobe krič nolin in od časov, ko so delale ne-higijenične in neudobne obleke i2 naših beftic slabotna, nesamostojna bitja. Angie&ke žene zahtevajo, da se vrne kr&tfco krilo ln hlgijenlč na obleka, ki odgovarja športnim potrebam in delovnim pogojem %.«Q|fieroe tone.
sta zastopala mojster republike Juan de Castielo in P. Vergne, Nemčijo znani plesalec dr. Schwai-genhoffer, Avstrijo plesni mojster Adrian-Verburg, Poljsko Frensch-kowsky, Češkoslovaška amaterska plesna zveza je pa poslala mojstra Popovakega in gdč. Veverkovo, ki sta odpotovala na francosko rivi-jero že pred dobrim mesecem. Tekma je trajala od opoldne do poznega večera in ponoči je bil razglašen izid. Prvenstvo svta sta si priborila zastopnika Češkoslovaške Popovsky in Veverkova. Drugo mesto se zasedla zastopnika Anglije Hawthorn in njegova partnerica. Zmagovalca sta se pred kratkim vrnila v Prago, ikjer sta bila navdušeno sprejeta.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava lista.
*
Rojak se je zaljubil v krasnega dekleta, in tudi ona ga je začela rada imeti, kakorhitro je kupil avtomobil.
Vse večere sta se vozila po samotnih cestah, vse večere in vse nede-lje.
Avtomobil jima je bil sredstvo za kramljanje in razkrivanje ljubez-! ni.
Nekoč, ko sta bila v najhujšem diru. ju dohiti inož postave na motornem kolesu.
Z e*io roko je rojak držal za kolo. z drugo je pa dekleta objemal.
—	Z obema primi, — je zatulil mož postave ter vlekel iz žepa zapisnik. da zapiše ime, naslov in številko kare presenečenega zaljubljenca.
—	Z obema primi, — je še enkrat zatulil — primi vendar z obema rokama!
Rojak je karo popolnoma ustavil in rekel važno:
—	Nak. z obema rokama je pa ne bom objel. Saj nisem neumen.
Saj lahko za vozim v graben. *
—	Oh, če bom jaz enkrat umrla, — je zaihtela satanska ženica — če bom jaz umrla, le zapomni si, nikdar več ne boš take dobil kot sem jaz.
Možak se je pa malo odkašljal ter odvrnil:
—	Oh, take kot si ti. pa res ne maram.
*
Nekateri prerokujejo, da bo najkasneje v desetih leti v Ameriki odpravljena prohibicrja.
Kakšna prohibicija?
*
Slišal sem rojaka modrovati: — Vse je ena sama prokleta sleparija. Sami strodki in izdatki, posebno če imaš hišo. Lani so mi narajtaii osem dolarjev za vode. Vsem mojim sosedom po tri ali š>iri do'&rje, meni pa celih osem dolarjev. To Je očitna sleparija, ko vendar lahke prisežem. da celo leto nisem popil niti pol galone vode.

SATURDAY, MAT 3, 1930
MED VOJNO NA KITAJSKEM
POMLAD
Lepo je na pomlad DisJ. kakor, zares? Vi ste u ver jeni, da je po vijolicah in maticah, škripanje' zdravje važen činitelj." ' Da, n. pr.
v ■■?. cestne ZeEjpnice zveni kakcr ubranost harfe, hupanje avtot.m-b:iov kike* pastir jeva piščalka, itlki časopisnih prodajalcev kaicor £tim mludi* pokrajin*- in celo obrabi •vi.fdnih HuekiJtorjev dobe n kr>.j človeškega. 5
Če je kaj takega mogoče, potem tudi ni čudno, da se je dijak me-dk;ne O-j tap Juročka že rano na pomlad zaljubil ** dijakinjo pedagogike Kat;j Pernatovo. "Mrzel in trezen človek %em," je govoril Juročka » ponosom o sebi. "Na ljubezen se ne razumem. * Toda pomladi se zabubi celo tak človek
"Tla J sem vendar našel na njej,' >> razmišljal Juročka, ko ;e bdi 1 na svojem trdem ležišču. "Neumni Je.
v zakonu. To Je zdravje—" *Že vem," je reklo dekle jezno.B "To predavanje sem slišala že včeraj Ne, hvala hočem ostati sama.
Noče ugrizniti," je rekel obupa no Jurocka. "Morda bi mogel govoriti ž njo o otroški higijeni," ie nasvetoval Deduškin.
Včeraj je na nekem zborovanju strastno debatirala o tem."
Juročki se je nudila prilika, da j je ftel ob čudovito lepem večeru s J Pernatovo skozi park. Sedla sta na i klop Mesec je bi; velik in rdeč. ne- j bo globoko. Bilo je čarobno.
Veste, draga prijateljica," Je rekel Juročka, "vse je odvisno od j tega, če se pravočasno poskrbi za potomstvo. Hi^ijena
njeni lasje »o trdfc tr. brezbarv
rudi oči so brez barre in po- Je m0g0Čen činitelj." je rekla je laba. Tod* najvažnejše Jf "To >e veliko spoznanje. Castita-n je neumna " Pri te.n!vlm "'In Je odšla. Toda Juročka je
vedel, da ni pravi-'videl ^^ na n'eaih ,icih
Ne vem, kaj bi še storil. Govo-
v vodi, modro nebo nad seboj, čutil topel dih pomladi in svojo lastno mladost. In razumel je vse "Vraga," je zaklical, "Katja, Katinka!" In teke! za njor kolikor je mogel.
"Katja," je zaklical, ko jo je končno dohitel — sicer pa se je bila ustavila, ko je slišala njegov klic — "Katja, poslušajte.... Vrag naj vzame higijeno.... in pedagogiko... Hotel sem le reči: Ljubim vas, Katinka, ljubezen moja. In: Ali vas smem poljubiti, čeprav to ni hige-nično? Toda navzlic temu. Ali smem?"
'Idiot. Čemu neki vprašuješ?" je rekla in mu ponudila ustnice.
n. bila na grda in noumna Bila je ceio omikana - rim ° ^pnih *®t«gsib, skrbim ::a
vedORf jf razmišljal Ju u .i* i i« mora pedagogike.
In pti tem misli x rid >fol'/njsko vodo In na rru-
ske Naravno."
I njen duhovni napredek Ne ugriz-]
*ne."	W B	I W I" pj
' Murda poskusiš z življenjem ee- I bel? Danes je čitala Materlinka." i Medtem ie prijel že maj. Toda neki \ečer je privolila, da bosta skupaj vestUk. Reka je bila čisto, mirna. Juročka je spustil vesla. — Veste, draga, treba je srkati med j iz vseh cvetlic. Naše presnavljanje potreba t- sladkorja. Čebele na pri-mer .." £g ^| *
Vesljate! Pa takoj. In nikar me več ne povabite. Iščite si drugih
V a noč si je ikušal dopovedati,
kaka rmrfew je, biti zaljubljen vanjo Zjutraj oa si je bi* na jasnem, da je tu vs,e zaman. božjo vo-ku -.etiaj"" se 'e vprr Hi. L. ubeten vendar niSkrompir. Saše e ne more tear tako vreči v vrelo vodo da m skuhv
Dijak se je mučil e«Uh osem dni, I	_ _
pa je pr.nal svojo ljub,- j -slušateljev " In je stakla. Pokrila
i.i je oči z robcem :n glas se ji je
r»n prijatelju Deduškinu D
ViCM drago,' mu je rekel pri-! . !1 "V-.im d« kle hoče biti o»ro-j« ne na ' o j način Ve»Jar ne mo-t > iti tja in reci: Ljubim vas. io-
tresel pri zadmih besedah
"Tega ne morem razumeti... " ie rekel Juročka ter iskal z očmi pomoči. In nenadno je videl.... Nima smisla opisati, kaj je videi. To so i
ČEBULA. ZDRAVILO PROTI RAKU
»ttato. <11 vous plait Tudi jI ne j tisočkrat pisali večji pesniki ne-moreš rvčt: Poročiti se hočem z, go st>m Jaz videl je odsev meseca vami ro ne vle<e vec v na.s;h ča-
h Ime'i motaš 4 n,o skupne in-f----—-—-__
terenr. enake ideje, uiupno delo in!	'ji .'^^feS'feH'^
toku d?lje. Toda kako naj slutimj /a kaj zanima'" "Nedavno sem mel pri poučnem pieCivanju Oovori t njo n. pr. o temi: zdrav-i«, lin zakon ali o čem uličnem - J ^e-bula, ki je v ljudski medicini; Stavim. «la bu ugriznila.	"tako priljubljena sredstvo je posta-i
je prejel na vet.	j ^ Zdaj tudi predmet pozornosti zna
ian, gospodična je re- r«. zdravniške avtoritete. Pariški ktfl. k » j«- - f" al med odmorom | ,;pecijalist za raka dr Lakcvski na-Peraai-vo na hodniku "Dober dan je oclcovoriia. -»^ako lep »te postali? Privezali ste si
mreč ugotavlja, da je po njegovih ugotovitvah čebula ne le zaščitno sredv.vo .proi: raku, ampak narav-
>vr ktii:- o ' Zdravje j« zares nc,t zdravilo proti tej strašni bo-n:.»foctn* činitel) * našem «j>ljt- j lemi Čebula ima — vedno po ugo-. M-icei Juroi Ka Dekle ga je i tcTttvah dr. Lakovskega — kakor aaiiuc':-no pcgl^tUlo Zares,''' K j tudi nekatere druge zelenjave ra-- rkUi rittUrnit. l >S5ejie V»rd4Jr' cUoftkUvna svojstv?i, le tedaj, če M »mlad -e pogledala »koal okno , ^ Je v sarairem stanju. Po nadalj-in vidirm.drevesa r'ativajo ; nlh dognanjih tega zdravnika na iu, "Drevesu je treba negel^^	r v krajili. kjer
kakor rir.*veku Drevi> je ireoa vsak j j€.uo n^ogo surove čebule, rak ne-dfl taliti m riuvek mora vsak | zniLna bolezen .V Rusiji in a>a Polj-daH kojKiti v mr/ll v^di ^1> :'e*skem so na pr razne iadovske ob-
j čine. <i žrve naravnost asketsko /IL1V IZVSDrri za na-lo? tvo-1 arl^rx^ in ^ preživljajo samo s jih prijatftljt* JOHN CtK TONY truhom. surov čebulo ln vodo. 1R..NK atrs u iirusiee m J-*HAJNK Mlsd temi ijudmi x je doslej UgO-LUB1C i?. Javorja na Primorskem j to vil samo en primer raka. Tudi
Protim
d1* ml
. če kdo ve. ali naj se p« sami
mu* Cek. Ba« 761, Sheffield, Pm.
pri Srbih. Bolgarih in raznih kav-kaskih plemenih, kjer pojedo mno-ro surove čebule, je rak zelo redka
bolezen.
FOTOGRAFIRANJE METU-UEVIH KRIL
Človek nima pravice bahati se odnosno biti ponosen na svojo moč in oblast nad naravo, kajti na svetu je še toliko zagonetnih stvari, da moramo priznati, da človeški genij še davno n.i in najbrž nikoli ne bo obvladal narave. Saj imamo baš zadnje čase mnogo novih odkritij, ki jasno pričajo, da krije narava v sebi še nebroj skrivnosti. Nemške znanstvene revije so zabeležile nedavno čudovito odkritje švicarskega biologa dr. Woiffa, ki je spoznal skrivnostno silo metuljevih kril. Metuljeva krila se namreč lahko v temi na občutljivo fotografijo ploščo samo fotografirajo in sicer deloma naravnost pozitivno, deloma negativno ali pa na način, ki bi ga lahko uvrstili med negativ in pozitiv. Ta pojav je zelo zagoneten, poskus se da napraviti lahko in goiovo bo zanimal mnog? ; fotoameterje.
Dr Wolff je položil metuljeve 1 krilo na neeksponirano fotograf- f sko ploščo, katero je pustil 24 ur v! temi, potem jo je pa normalno razvil. Na plošči se je pojavila točna j kopija metuljevih kril do naj- j manjših podrobnosti in tudi vsi! odtenki barv. Ta avtofotografija je bila celo mnogo tocnejšu, nego naj skrbne jše izdelana navadna fotografija. Poleg tega so se videle na plošči tudi tenke žilice, katerih sicer s prostim očesom na metuljevih kriiih ne vidimo. Skratka, nastala je fotografija, ki izključuje teorijo o akumulaciji svetlobe. —
Zna.io je, da postanejo mnogi predmeti, ki so bili izpostavljeni močni svetlobi, za nekaj časa foto-akuvni in zatemne fotografske plošče. Potem nastane samo silhueta® nikakor pa ne prava fotografija, na kateri bi se videle vse podrobnosti. Poleg tega je treba na-glasiti, da se metuljevo krilo avtomatično fotografira, ne da bi bilo poprej izpostavljeno solnčnim žarkom. Enako učinkuje na fotografsko ploščo krilo metulja, ki je šele zlezel iz bube, kakor metulja, ki je že letal.
. Zadnji poskusi dr. Wollla so pokazali še nekaj zanimivega, kar o-stane tem zagonetnejše. Fotografije metuljevega krila so pozitivne taikoj, ko razvijemo ploščo. To se pravi, da ostane črno, kar je na krilu črnega. Izjemo je ugotovil dr. Wolff samo pri dveh metuljih, pri katerih so fotografije enkrat pozitivne, drugič negativne. Ta izpre-memba se pojavlja z neverjetno točnostjo. V prvih dneh metuljevega življenja so pa pozitivne. Včasi pa lahko nastane zopet negativ, toda pri tem gre očividno za vpliv solnčne svetlobe na krila. Za znanost ostane odprto vprašanje, katera sila povzroča prehod iz negativa v pozitiv in zakaj nastane ta poj ar samo pri dveh metuljih. Fotoamaterjem se odpira tu bogato polje zanimivih poskusov posebno sdaj, ko se bliža sezona metuljev.

KOM-
SEZNAM AKANZDtAKIH
CERTOV. 18. maja: Chicago HI (OrdMftn Hali).
25. maja: Milwaukee, Wis. 2. junija: nalurret. Mich.. (Opera
House). 7. junija: Traunick. meh. 15. junija: Ely, Minn 22. junija: Ouluth, Mira.
Naslov:	WL
6222 St ChUr Aft. OwHilil O.
Ljubljančan Viljem Pečar, bivši mornariški podčastnik, pripove- j duje o obleganju bivše nemške' trdnjave Tsin-tau in o justifikaciji | petih banditov v Tientsinu:
Japonci nliso imeli pojma, koliko posadke je v mestu. Pošiljali so rasne vohune, ki smo jih pa sproti zajeli in brez posebnih ceremoniji postrelili, da niso mogii dospeti nikake vesti do njih.
Cela posadka z avstrijskimi in nemškimi mornarji in civilnim evropskim prebivalstvom Je štela 1800 mož in še ti niso*bili vsi /a obrambo sposobni.
Japonci so mislili, da je posadka mnogo večja ln so nas v častnem številu obkolili: postavili so samo na suhem proti nam 60,000 mož, da ne govorim o ceh flotilji, ki je zaprla luko.
Tudi proti še večjemu številu napadalcev bi se bili lahko dolgo časa branili, če hi imeli dovolj hrane na razpolapo. Ker je nismo imeli, je trimesečna blokada dosegla svoj namen. Pred blokado z morja se je posrečilo dvema nemškima kri-žarkama, da sta jo pravočasno popihali, vendar jim ni bilo usojeno do^o veseliti se sreče, ker so kmalu potem potopili Ang!eži pri Falklanakem otočju.
V luki sta ostali le "Kaiserin Elisabeth" in slovita nemška kri-žarka najmodernejšega tipa "Em-den". za kateri pa je bilo skoraj sigurno, da sta izgubljeni, ker je bil j radi hermetične blokade b?g na j vider: nemogoč.
Nemci niso hoteli prepustiti le- j pe ladje brez boja. — Komandant "Emdena" je izposloval od guvernerja dovoljenje, da sme riskira- ; ti beg skozi japonsko brodovje. i Pod zaščito "Emdena" bi morala bežati tudi "Kaiserin Elisabeth". Ker bi pa samo oviralo mnogo hitrejšo križarko na begu, je ostala v luki v obrambo Tsin-tua.
Bila je črna, oblačna noč, kot nalašč pripravna ze beg iz luke. "Emden" je imela ugašene vse luči in je skoraj neslišno plula z vso pre -vidnostjo med japonskimi ladjami, da je niso opazile. Med vožnj<^ si je komandant dovolil predrznost. da je torpediral japonsko križarko in jo potopil. Japonci sprva sploh niso vedeli, kaj se godi. Šele ko so začeli žarkometi delovati, so opaail bežečo "Emden". ki je pa že bila precej daleč izven kroga blokade. Zasledovali so jo s torpe-do-rušilci, seveda zaman, odkurila jim je pred nosom.
.Meseca novembra leta 1915 je bil guverner prisiljen, da kapitulira. Sc prej smo pognali z ekrazitom v zrak "Kaiserin Elisabeth" in u-ničili vse vojaške naprave v trdnjavi tako da niso Japonci dobili drugega v roke kot ujetnike, ki so jih internirali v Yokohami in Itschukusimi, kjer so ostali do konca vojne.
Meni je japonsko ujetništvo smrdelo. Pripel sem si znak Rdčega križa in se delal, da iščem ranjence na bojišču. Novirano sem prišel skozi japonske straže in jo mahnil peš proti Pekingu.
Po dvadnevnem maršu sem dosegel Peking in se priključil de-tachemntu, ki je ravno takrat odhajal na letovišče v stari kitajski samostan Tja-tse-tse v okolici Pekinga. Bivanje v tem samostanu j bilo polno nenavadnih doživljajev.
Nekega dne so me poslali za delj časa v Tien-tsin, kjer se imel priliko prtsOfetvovati J razburljivemu načinu justifikacije.
L. 1915 je tolpa petih banditov — med njimi je bil bivši kitajski ofeir — oropala kitajsko banko v mestu Sang-haj. Baruiiti se niso dolgo veselili svobode in oropanega denarja, ker jih je kitajska policija kmalu zasačila in prignala pred guvernerja v Tien-tsin. Kitajski zakoni ne poznajo šale. V isto-tako kratkem času, kot se izvrši zločin, poteče tudi obravnava in se izvrši kazen. Ta pa je za rope — smrt z ustreljenem v tilnik, t
Ob uri justifikacije smo bili ob-vščenl in povabljeni, da prisostvoju-jemo justifikaciji. Napotili smo se v "justično palačo" — leseno barako, kakor s: skoraj vse hiše na Kitajskem in prišli še pravočasno da smo prisostvovali zadnjemu formalnemu aktu proglašen j a sod-
Obsojenci so bili zbrani na dvorišču z vklenjenimi nogami in poslušali guvernerja, ki jim je še enkrat kratko ponovil obsodbo, u-temeljujoč jo z zakonom, ki ne pozna za njihov zločin druge kazni kakor smrt z ustreljen jem.
Obsojenci so se vrgli na kolena in, trkajoč s glavo ob tla, tnoledo-
ciovali za milost. Guverner je stal neizprosen in so jih morali stražniki šiloma dvigniti. Zvezali so jim še roke na hrtbu in vtaknili vmes dolge lesene deščice, na katerih ic bila s čopičem z velikimi kitajski -mi črkami napisana njihova krivda in zločin ter način smrti.
Sprevod se je začel pomikati po cestah. Policija je zaprla s kordo-nom vse ulice eitija. po katerih so vodili obsojence dvakrat naokoli, da si jih je lahko vsakdo ogledal. Ljudstvo je kajpak zmerjalo ban-dite in pozivalo policijo, naj jih čim prej usmrti.
Po končanem obhodu mesta se je sprevot| obrnil proti velikanski ravnini izven mesta, kjer se je prerivalo nad 20.000 ljudi; prihiteli so od vseh strani, da vidijo ekse-kucijo. Policija na konjih je morala šiloma delati pot. da se je sprevod prerinil skozi nje.
Bivši oficir je še zadnjikrat prosil konjeniškega oficirja, naj m i pomaga, da ne bo' ustreljen, čemur pa ta seveda ni mogel ugoditi.
Zanimiv je bil med obsojenci plešast, močan dedec, s šiljasto zmršeno brado in brkami. Zadnuč v življenju se je napil riževega žganja, smejal se in med dvema stražnikoma, ki sta ga vodila, plesal in poskako'val, ko da gre na veselo svatovanje. Videti je bilo, kakor da se norču:e iz ostudne ceremonije in gledalcev, ki so divje vpili in zahtevali smrt.
Za sprevodom je korakal sredi dveh višjih stražnikov debeluhar— justični uradnik v službeni obleki z lesenim, poslikanim mečem pravice v rokah, katerega spodnji del se je končal z Amorjevo pšico. Zaliti obraz tega uradnika je bil polna luna. V ustih je imel tudi med justifikacijo debelo cigaro.
Prostor okoli morišča so v krogu zaprli s kordono'm. Na sredi je bil podstavek iz ilovice, zraven nje-kup ilovnatega prahu, nasproti pa metre visok zid iz ilovice, da prestreže projektile, ki bi morebiti zgrešili cilj.
Prvi je prišel na vrsto bivši oficir. Z belo obvezo mu je rabljev pomočnik zavezal najprej oči, potem pa potegnil obvezo pod podbradeK in jo zavezal vrhu glave, da se glava pri strelu iz 9 mm revolverji, starega kalibra ne razleti. Na znak justičnega uradnika je rabelj u-strelil obsojenca v tilnik. Žrtev, ki jo je pahnil surovo v prah, je še živela. Na vrsto je prišel naslednji obsojenec, ki ga je rabljev pomočnik povezal z isto obvezo, kakor tudi vse ostale, tako da je pri zadnjem bila že popolnoma napojena od krvi.
Po končani justifikaciji je stra ža pograbila še gorka, živeča trup-in jih za noge zvlekla pred krste, ki so jih imeli pripravljene blizu morišča. Rabelj je nato dal še vsakemu zadnji "milostni" strel ie. revolverja v čelo, nakar so zmetali trupla v krste in jih odnesli na osamljen kraj, kjer so jih zagrebli kot pse.
ŽIVLJENJA NARAŠČA
NAJVEČJI ZVERINJAK
Malo je ljudi na svetu, ki bi si želeli visoke starosti. Učenjaki trdijo na podlagi mnogih znanstvenih epazovanj, da je življenje vsakega človeka petkrat tako dolgo, kakor njegov razvoj. Razvoj človeka se pa kenča navadno z 20. letom in tako imamo prav za prav pravica živeti 100 le* Toda maJo je ljudi, ki bi se veselili ali žalostih tako visoke starosti. Pretežna večina ljudi zapusti dolino solz mnogo prej. Statistika celo priča, oa je povprečna starost i j udi nekaj nad 50 let, torej skci . polovica manj. nego bi moral človek živeti po znanstve-nih ugotovitvah.
Najbolj žilavi in odporni so baje Bolagari. kajti v Bolgariji jt 3SE3 starčkov, katerih v^ak je .star nad 100 let. Razmeroma visoka >taro • Bolgarov je posledica njih ve prehrane. Bolgari jedo večin ma in cm krtih. Že od nekdaj ••.vživel. 3o!gari skromno m v marsikaterem pogledu so .se morali zel;! om» -jiti, toda zdravo podnebje in preprosta hrana je navzlic temu pripomogla, da dočakajo mnogi zelo visoko starost. V Romuniji je 1074 90—100-letnih starčkov, v Jugoslaviji koma; 500. v Španij: 410, Vprašanje je. kdo živi v ?plošncm delj moški ali ženska. Statistika nam priča, da žive v splošnem delj žen-I ske, nego moški, ker je njihovo življenje -olj mirno in ustaljeno Druga zanimivost je. da d,čakajo i ljudje zdaj kljub težkim posledi-1 cam svetovne vojne v splošnem višjo starost, kakor v prejšnjih ča-s»h. To gre na račun velikega ruz-, maha higijene in zdravniške vede j V srednjem veku jt znašala pov-' prečna starost čelveka komaj 30 let Leta 1825 je znašala že 32 let leta 1850 41 let, leta 1910 43, leta 1920 že 46 let. Lahko torej upajmo, da bo v bližnji bod.čnosti dolgos; življenja še daljša.
Učenjaki celo govore, da ni daleč čas, ko bosta znanost in higiena tako napredovali, da bo znašala. povprtčna starost človeka nad 70 let. Da smo v tem pogledu reh; na boljšem v primeri z našimi predniki, je razvidna iz tega. da je bilo do leta 1850 od 10.000 ljudi samo G17 starih, nad 60 let. ko so u-mrli. Stari ljudje so že od nekdaj uživali in uživajo še zdaj nekakšne privilegije. To se ne kaže samo v SDOštcvanju mladine do starčkov temveč tudi v tem, da se starim ljudem marsikaj izpregleda. kar bi se mladim ne moglo.
Navadno sc misli, da žive zelo stari ljudje mimo življenje in da nimajo radi nenadnih izprememb. temveč da si žele tihega večera svojega življenju. Toda mnogi primeri pričajo, da imajo tudi starke in starčki mladostne' muhe. Američan Ra.wlon je popeljal na svoj , rojstni dan pred oltar 30-letno neveste, s katero je živel 14 let v srečnem zakonu. Potem mu je žena u-mrla in 114-letni starec se je hotel znova oženiti. In bil je zelo. nesrečen, ko se je prepričal, da ni ženske, ki bi zvezala sveje življenje z j njegovo mlado ljubeznijo. Umrl je v starosti 122 let.
Akrobat Henry Johnson je opu-
stil avoj poklic v 98 letu. Bretojicu Francoisu NoiUetu je bilo 100 let. ko je nehal hoditi vsak dan v svojo trgovino.
Bogati ljudje imajo nedvomno največ izgledov, da dočakajo visoko starost, kajti njihovo življenje je mimo. težkega dela z redkimi izjemami ne poznajo, jesti in piti imajo dovolj m tudi živcev jim ni treba ubijati tako, kakor jih morajo ljudje, navezani na delo svojih rok in glave. Važen je tudi poklic. Izkušnja nas uči. da dočakajo najvišjo starost in sicer povprečno 69 let politiki. 65 let bogoslovci, 63 let trgovci. 61 let uradniki. 60 poljedelci. 59 zdravniki, 50 oficirji itd.
STARINSKI NOGOMET
j Š? v začetku XVI stoletja je i bil nogomet najbolj priljubljena italijan.ska igra. A pred 400 leti Je imela igra seveda drugačna pravi-1 la. Vsako moštvo je štelo 27 igral-' cev. Nastopali so v svečanih, z zlatom in srbrom vezenih kamižolah. Lahko si mislimo, kako so izgledale te obleke po hudi igri! Sedanje kratke hlače so vsekakor bolj pripravne in stanejo manj. Letošnjega 2. majmka bo priredilo mesto Florenca nogomet po srednjeveških pravilih na trgu sv. Križa, kjer kažejo še sedaj mramorne krogle meje nekdanjega športnega igri-šcm.
V starih ča^ih je bil nogomet izbrana igra za plemenitaško mlado-no. Med drugimi mladeniči so sloveli kot igralci pozne;ši papeži Klement VIJ , Lev XI in Urban VIII. Najslavnejši spomin je zapustila "predsmrtna igra" iz leta 1530. Takrat je oblegal mesto princ Filip Oran^ki. Flornetinci so bili že pripravljeni da se vdado. Po dolgem obleganju so sklenili, da bodo zadnjič priredili nogometno tekmo na trgu sv. Križa in potem romali v ujetništvo ali v smrt. • — Sovražniki so začudeno opazovali igro in princ Filip je menil, da so morali oblegane! nepričakovano prejeti vest v prihodu kakšne pomožne vojske. Zbal S3 je, da ga ne bi presenetil sovražniki iz zaledja ter se je umaknil s svojo vojsko. Nogomet je rešil mesto. Od tedaj se je dolgo časa redno obnavljal spomin na ta dogodek, a letos bo mesto obnovilo to šego.
Največji in tudi najstarejši zveri-njak na svetu imajo v Londonu. Šteje približno 10,000 prebivalcev in državo stane letno 15,000 funtov šterlingov samo njih prehrana. A dohodki presegajo vse, še tako velike izdatke. Lani je na primer obiskalo zverinjak 2.047,000 ljudi, ki so plačali 81,000 funtov vstopnine. Razen tega si nekatere živali služijo denar. To so sloni, velblo-di. jaki «tibetski biki) in druge živali, ki jih radi jašejo otroci in odrasli. Te "koristne živali" so lani zaslužile nad 3000 funtov (funt je $4£6 ameriških) in so s tem poravnale iadatke za svojo hran d. Jedilni list londonskega zverinia-ka je nad vse zanimiv Največ stanejo morski levi in galebi, tolščaki ter shone ptice. Pohrustali so lani 52 ton svežih slanikov, belic in po-lenovk. Levi, tigri in druge zverine so anedle 253 ton konjine in 232 ton kozlevskega mesa. Opice, ostale ptice ln živali s kačami vred so porabile 25,000 jajc, 11,000 doz zgoščenega mleka, 245 funtov medu, 454 funtov močnih črvov in 496 funtov posušenih muh.
"Vegetarijanski" štirinožci i n ptiči so skromnejši. Pojedli so 218 tisoč banan, 18 tisoč pomaranč, 9 ton Jabolk, pol tone graedičja. 26 tisoč glav solate, nad 2200 mernikov zelja, 8 ton korenja, 34 ton krompirja, pol tone čebule, 3 tone pese. 300 ton detelje, 18 ton piškotov in S ton kruha.
bu_____li. _
i STRAŠEN SAMOMOR OBUPANEGA MLADENIČA
Pretekle čini si ie na grozen način končal v Splitu življenje 29. letni Meiko Lucij an ovič, bivši u-j radnik proi grdabeni sekciji v Du-| brovniku in rezervni administra-J toivni poročnik. Skočil je iz druge-i ga nadstropja neke hiše v uli<rt Sv. ! Ivana in priletel na glavo. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil že delj , časa zamišljen in potret. Najbrž ai j je končal življenje v duševni zme-! denosti.
sakovrstne
JIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3818
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
U
mi
—	We morem yv£i, gospod, da sem Spremenila svoje nazore glede tega, kar »mati am za svojo dolžnost!
Ali au nočete reCi — je rekel Mr. Graham f-a. njjneraf;ate vztraja« pn svoji blodnji1
Ali je blodna. gospod storiti pravico**
Ootovo VeliJtL razlika obstaja uied menoj in vami gL?de tega, Je pravica v tem »lučaju
—	Mr G rabam ce bi poznali vse okoliščine, bi ne krivili mojega ob-natana. Povedala sem Emiliji razloge, ki so me napotili!
Ne omenjajte mi Emilije, — je rekel Mr Graham ostro. — Ona vam Jf gotovo zmedla glavog|
—	Zelo žal ;ni je, da vam ne ugajam
—	Ni vam treba, bili fc^l, kajti drugače bi ravnali po mojih željah. Vi hiorate skrbeti za samo sebe ah pa zaupati '.ujcam. Domnevam, da
Je medtem poročil a kako Indijko ter pozabil na vas.
I
—	- Mr. Graham. — Je rekla Jerica ponosno, — Mr. Sullivan se raj-brž ne bo vnul v to deželo se več le* in vsled tega vam zagotavljam, da ne zrem rarj za podporo, ker hočem sama skrbeti za to.
Junaški -.klep! je rekel Mr Graham zaničljivo, potem ste gotove te napravili vse svoje sklepe?
lak j je. jg. je rekla Jerica, ki je bila prisiljena izreči svoj konec -r.l sklep radi porogljivosti Mr. Grahama
In vi pojdtte?
Moram. Prepričana sem da je to moja dolžnost in da sem pri prav'Jena žrtvovati tej *rvojo lastno udobnost.
Mr Graham se nzjbrž ni brigal za zadnji del njenih pripomb ter tvko zelpczabil na svojo običajno prijaznost, da je njegov glas zve-rel odločno in trdo kot zvonec.
Sedli so k zajtrku Prišli sta Emilija ter Mrs. Ellis ter molče jedu. Mrs. Ellis je i*koj razvmela da se je najbrž pripetilo nekaj skrajno neprijetnega Po zajtrku je Emilija hitro poiskala svojo sobo, kjer se ji .»e pridružili "rilca Emilija jo je pričela ispraševati glede tega, kar se je dofodlo med njo in Mr Grahamom, a Jerica ni marala E odgovoriti ničesar. Nato se je pričela Jerica pripravljati na odhod. Emilija je sedela poleg ter ji dajala nuiroj dubrih nasvetov, kako se mora vesti.
—	Ce b« mi le hoteli pisati, draga Emilija, bi bilo to zame velika uteha! je rek«* Jerica.
S pomočjo Mrs Ellis, - je odvrnila Emilija, — vam bom poslala vsa poročila o t.as, moja diaga! Vedno vas bom priporočila Bogu, ker je On najboljši varuh, katerega morete imeti.
Tekom dneva je Jerica obiskala Mrs Ellis ter jo presenetila z izjavo. <U hočf go.onti i njo par pc.slovllnih besed. Mrs. Ellis jo je skrajno prijazno sprejela ter ji dala obljubo, da bo napisala vsaj eno pismo nued trm i asom
Predno je zapustila hišo, je šla Jerica k Mr. Grahamu, da se poslovi od nJega.
Z 2ij*om, je nerazumljivo zagodrnjal ter ji ookazai hrbet kot človeku s katerim noče imeti nufettiosa nadaljncga opravka.
Jerica je od*l>, s solzami v očeh in žalostjo v s/ojem srcu.
Drugačen prizor pa jo je čakal v fcorenji kuhinji, kamor se Je šla poslovit od Mrs. Prime in KaUice.
—	Bog naj vas blagoslovi, moja draga Miss Jerica, — je rekla prva, ko jo Je spremljala navzgor. Brisala si je solze s predpasnikom.
Z?lo va, bomo pogrešali, draga gospodična! Hiša ne bo več vredna, iia bi človek tivel i njej, kakorhitn> boste odšliTJ
—	Gotovo Miss Jerica, — se je oglasila irska Katrica, — prav nič ne bo več prijetno živeli tukaj! Srečno pot, Jerica!
Hvala vam. Katrica, — je rekla Jerica, ginjena od slovesa teh prlprostih in poštenih dus Priti morate ter me včasih obiskati v b-jstonu Z Bogom!
Te bese-V je rekla še Jerica in zvenele so po dvorani, dokler je ni odpeljala koč:-}*.
23 junija:
C 4umtui), Cn«rb«.urg. Bremen iS Junij*:
l> h r.ir;i •» H ,\rt«
Alt.ert H-ill.r.,	If»int-tiri
KfjmM % ChrKkiWE, Hrrmin
17. ]u.i!j« :
■ '*f	irg Hf»rti. ri
Majf* t'f:ert» '. iT T' .tter<i <M», Bo ii	- i Mer. H"(»
terrfjm
Sf< junija:
Vjturet^nla, Cli*rl«)urf
it'-r, .t ■ «'h» rJ-.t.ru. An'v- ri i>n Minf.rkaiid*. Bonh.gne »jr JUei I	..It..,-:	*
Cmif 'iraride NcputL CkfMira
3' j': n i ja: Paris, ildvrt
' V	'^-^Jfj ^ - V
^ v ^ — y-^ V
Dvaindv&jwt« po« lav Je.
PRIJATELJ V ZADREGI.
Jerica se je nato j_aalovila od £mjli*e in kordijalno ju je sprejela Mrs. Sullivan Nato pa bomo pričeli zaznamovati dogodke, ki so se zavrtih n* večer oekt ^a dneva novembra meseca, nekako dva meseca potem, ko Je zapustila hišo Mr. Grahama.
Ker m je dvignila pred vzhodom solnca. se je oblekla v sobi. ki tako mrzla, da Jo je pričelo zebsti v konce prstov. Najpnro je moli ia k bogu, prvino prične vršiti svoje dnevno delo. Neslišno je nato vstopila V socediye stanovanje, kjer je se vedno spala Mrs. Sullivano-va. Pnijala Je ogf-nj ter opra\ila vsa shcna dela naokrog, kajti vreme Je b'lo mrxio in ljudje so »e radi greh pri gorki peči. Miza je bila pripravljena za /<*Jtrk. ko je vstopila Mrs Sullivan. bleda, tenka in slabotna zabita * velik šal
—	Jeriču, — j« rekla, - zakaj pa me pustiš spati tako dolgo, do-čim al ti št na delu1 9
—	#1 imaš naj boljši vzrok na svetu, teta — Jaz spim v prvem delu noti ter serr abujen« vu dan Pn tebi pa je ravno obratno.
Rarr-ntega p« b- rada dobila zajtrk! Napravila sem izvrstno kavo! Pofhriie - - je nadaljevala ter nalila nekaj kave v skodelico, — kako čista j«.
%lrs S m van se je nasmehnila. Stric True je imel rajše čaj in Jerica fcprra »i tedela. kako napraviti kavo E
** ttkl* Jerica, pa hočem sesti ter opazovati, kako vre voda xu čaj Medtem po lahio skočim ter vidim, če je Mr. Cooper
OdU* Je ter pustila Mrs Sullivan pri misii, kako dobra deklica |e v min i* i Hitro pa »e je v mila s stan m možem, pripravila zanj stol ter i na m i/o
Je Mrs. Sullivan nalivala kavo, je Jerica odstranila lu-s peterega krompirja te luščino z Jajca ter izročila obe stvari Mi Cooper ju. Uboga Mrs Sullivan ni Imela nikakega teka ter jo je Jerica s pregovorita, da Je sploh kaj zavtila Par pečenih oš trig, postavlje-ed n)o, pa Je bilo tako mikavnih, da jih je pcjedla par z »eliko na-katero > kazala le redkokdaj
Jerica na njen prrpadeni obraz. Je v večji meri spoznala j« prišla nad to živahno žensko. Prepričana je postala. mt drugega završiU to izpremembo kot boleien in ekle-Jijega dne zdramlka. I ter posoda oprana, se Je Jenca pripravili, lu^io Nato se Je preoblekia. da v*lide v šolo. Četrt Ht kuhinjo ter rekla z veselim glasom staremu
>j, kajti Mr. Miller v^s pričakuje, kajti
V jeseni zberejo Laponci črede zidanega človeškega naselja in ni-svojih severnih jeleuov in se od- ti ne posamezne zidane hiše. da bi pravijo na • jug", proti švedski ali ji bila v zavetišče. Tedaj ne poma-norveški meji, da si poiščejo ugod- ga nič drugega, nego da postavijo nejših prilik za prezimovanje. - ~1 šotor v širni beli samoti in mož. Spomladi oprayljajo to potovanje mati, včasi kakšen drug sorodn k v nasprotni smeri, da bi izkoristili i ali sorodnica pomagajo porodnici,! kratko polarno poletje.	kakor vedo in znajo. V splošnem j
Med takšnimi romanji se zgodi ' » steče vse v redu in novi ob6an kakšenkrat. da začuti lapomka ma-	pr«ničnice, ki je Ugledal luč j
ti svoio uro Ne zdravnik ne babi-! sveta v takšnih okolščinah, bo go-l ca ji nista Ob tej uri V pomoč, kai- ! toV° Vrt član svoje družine, saj mra ti na daljavo več sto kilometrov n; 2a- najhujšega lapon^kega sovraž-
nika, se je začel privajati že prv:
teh severnih puščavah nobenega
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdst Je nsmnnJ«B potovati « •Url kraj, Je potita«, Ii Jt h-očes o po to i b Ustih, prtljagi to dragih stvatetau Vsled naše 4olg*-letne tekošnj« Van ml uunoremt dati aajboljša poiamlla In pHpa-ročam<r vedna le prvovrstne paralke.
dan svojega življenja.
Zibelka mu je koža severnega jelena, ki so jo postlali z mahov-Jetn in lišajem. Vse skupaj so po-j ložili v nekakšen kovčeg in v iz-: dolbeno drevesno deblo, v katerem ! se da kovčeg zibati. Odeje iz jele-• nje kože mu ohranjajo toploto.
V ostaiem pa ne bo ležal dolgo ■ v zibelki. Treba je naprej, na potovanje. Novorojenčka naložijo, dobro zavitega, materi na hrbet ali pa severnemu jelenu ob bok.
J« P*-
Tudl nedria/ljanl tevatl v atari kraj m« preskrbeti si morajo dovoljenj« u po »ml te v (Ketorn Permit) la Wuk Ipgtona, ki Je veljaven aa cm late Brca permlta Jo sedaj nemegofa priti aaaaj tadl v tek« «. meooeov te Isti bo bo pcttljojo vo* v stari kraj,
dvigniti
v atari kraj, PraiaJs am permit fWHI
Tako prebije prve dni svojega življenja. Pozneje se nauči smučanja, metanja lasa. pastirovanja med jelenjo čredo. Polagoma vzra-se v dobo ljubezni in njegovo srce ce vname za kakšno laponsko kra-sotico svoje starosti. Nekega dne :>e odpravi z nevesto in trumo sorodnikov v Kantokaino, kjer praznuje poroko. To je dolga pot, a jo ■ prepotujejo s sanmi, ki jih vlečejo
KAKO DOBITI IVOJCI I Idi
tke poete ve, ki Jo s prvim JnllJem,
v vetja vs
k votel vime JI ae ladajaji		mmm ■■!■
	ki imajo prei	teoot v kvo-
ti la ti m: Sttrti* jm		iftlh drtev-
IMmv,.		4rtev(Jaak
U M M	po i. jujjs im	S. lete pom-
ML, i*n	• te meporgfeml	otrod h|il
IB. lote	poljedelcev. TI M ijf rlfiMl	
4m prvo	polovico kvote	Do <n«t
	9 m «pm	Ihti ASM
	nlni umi ti	po« SI. tete
Mik M	MavUmmm. U	oo MB »o-
■teVM I	Irtpriiial	riaHnmI
mrnmrMMU.		
SAKSER STATE BANK
m OOK1URDT XI
jeleni. Poročna gostija obstoji iz več pladnjev posušenega ali v kislem mleku in v jelenjem želodcu konser«uranega jelenjega mesa. Novoporočenca in svatje so si oblekli za to priliko svoje najlepše obleek, v modre bluze in kožuhe iz jelenje kože, rute in žepni robci so jim iz svile, škornji in rokavice bele, pasovi iz srebra, gumbi biser-i ali vsaj živobarvni. Pirovanje traja več dni.
Laponec se rodi. kadar more, med počitkom ali pa na potovanju. In umira prav tako, ne da bi si izbral primerno uro. Če umre na potovanju, ga položijo v sani, ki jih vleče bel jelen. Na najbližjem primernem ozemlju ga pokopljejo tako, da mu zverjad ne more iz-grebsti trupla. Na grob naložijo kamnov, da ga bolje očuvajo in da ga lažje najdejo ob povratku. Tudi pokojnikove smuči zasadijo na grob. A vse to je le začasen pokop. Ko se vrne lepši letni čas. poiščejo truplo in ga zagrebejo v posvečeno zemljo, blizu ognjišča, ki je bilo za življenja njegovo lastno ognjišče.
-
BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, Id ae tele naučiti angleški in hočejo posted državljani Združenih driav. Oglasite se n pojasnila v IJodekl fteli ttv. 127 East 41. ceste v petek zjatraj od lft. do LL. art« ttv. Mt, ali pa v pondeljek te srede ob 1. da K^ sebe «11
NOVA EKSPEDICIJA V PO LARNE KRAJE
Letos poleti se napoti na Sovjetskem ledolomilcu "Sedovu" polarna ekspedicija na Severno Zemljo in na zemljo Franca Jožefa. Eks-pedicijo b ovodii pro*. Schmidt, med udeleženci bosta pa tudi zni-ni profesor Samojlovič in prof. Wiese Namen ekspedicije je temeljito preiskati Severno Zemljo bivši zemHo Nikolaja II. —Lanski ekspediciji ledolomilca "Sedova" na zemljo Franca Jožefa in ledolomilca "Lidtke" na Vranglove otoke sta preiskali samo severozapadno in severovzhodno obalo Severne Zemlje.
Seve-rno Zemljo je odkrila 1913 ekspedicija na ledolomilcih "Tai-mira" in "Vaigače". Takrat so rabili za ekspedicije v polarne kraje prvič ledolomilce. Udeleženci ekspedicije so odkrili Vranglov otok. toda videli so samo iugozapadni del Ni pa še znano, kako daleč se razprostira to otočje proti severu in zapadu. Letošnja ekspedicija bo proučila tudi naravna bogastva otočja in skušala bo ugotoviti, če se da organizirati lov na divjačino. Na otoku Severne Zemlje bo prvič ustanovljena znanstvena raziskovalna stanica in pripravljeno bo vse potrebno za zgraditev radiopo-staje. Eskpedicija vzame s seboj tudi raziskovalni zbor, ki zamenja osobje znanstvene stanice na Zemlji Franca Jožefa. Ekspedicija po- i seti tudi Samotni otok, če bo dovolj časa. aN ta otok je stopila človeška noga samo enkrat in sicer 1 1916,, Ekspedicija krene na pot začetkom junija in če poj de vse po sreči, se vrne koncem septembra, kajti v teh polarnih krajih je tudi najmočnejšemu ledolomilcu led dosl jpen samo v času kratkega polarnega poletja.
15 maja:
I •* »1«? Frani-f Hsvr# Stuttgart, Cherliowit, Itr»m»n Mi«i*r>ti>-, «. *f»«-rljourg I^ijlajtd. C"h«-rt>OLirit. Anf »**rfj»r. N«-vk Vii.-t.nlam. lU.ul' tfrif h .r M»f, RjKt-ldam
IS m;ija:
UolUiir*. Cheit»ur(t IlHntt.uff Koina, Napott. Oaot*
ZO maja:
l;rrm«-n, Owrbouri. IJreTTT-n
maja:
l:r*-n,^n. Cherbourg. Hr^-rnrrj
2» m.ija
.Mnur^ania. r*h»-rbourii llam'ui K. Chcrtfjurf, Him1'!"!? fJt-oree Washington, Cbrrboyrg Kr>-rrn-n
22	mu Jat:
lic i Uis, IVitilo^ne nnr M«*r t'.r-tiifi
S' 3 H
23	maja-I'ari-i, .llavre Ili<m»-ric. Chcrt>'>ur( We»tferfiiaB>d. Cht-rbiMirg, Atit>»»-r-
prn
Ktalrndam, lioi.;«igrie st»r M« r. 11** t U-rdjin
24	maja:
Minifionka, Cbert^nurg-leviathan. < 'hrrlfMirj ».• r.tK	Napoti.
6 DNI PREKO OCEANA
' Najkrajša »n najbai; ugo«ni pmt aa | a«lt«ir,tt (ta »gromnlk
lie de France 15. maja; 6. jun.
<8 P M.) <4 P M • PAKIS ZZ maja; 12. junija »4 P M	7 P M .
FRANCE 3«. maja; 17. jun
<7 P M > «7 P M
Na]Sr«|Sa pot ik Itituiei Vuitu; !• * (K>a»bnl k*hlBl a f**mi oa ><Urnt ®! uSobao^il — Pijana la • lavna fra»<v>aka buhla}a lirtteo aisk* «*»* \ Vi rmSaJta kat*r*«akoii ' poctlaSCaaaca
FRENCH UNE
t« SVATE tTHIKT
N»W VOWK. N. V
maja: A-tititanla, l"h<-rl» nrK
Albert Hal!in. l'herb«>iirr Hamlmn
H'x>«*\»-li. OI>«rt*»>ut'c |
Ur ♦•mm 25 rnaja'
.Salurr.i, Tr?ft
l>r»*»«lt-n, * 'h«-rt>'>ijr|r, I'-rrmrp
Kuropn. Chrrbdur^. Ui«-ni*n S" maja:
H'rar^'f, Havre
' >lym■ t'hfrt...ur^
fioftcjilam, li.-uJMg i" p ir Mt-r Ft>jt-
It-rdam
3 i rii.ija:
Jlilaauke*. Clicrimurif, Hsmturc
BrliC'ila'i)!. i'ir,lM,iirie Anlw*rpen
Mint^kaliJa, Itouh-tcne atjr Mrr
2	Junija:
Cnhinbus, Ch«-r»i-'ur£. l'.r«-ni«-n
3	Junija
U«-r«-f:K:iria, OVt rlnierir ltcs"Llc, Ch<-rb. lurj, HamLurg
4	Junija:
Vurlt.	llxmlHiri
Amrr icu, ClirrlfuurK. |trrtn*n
6.	Junija:
lit- df P'ranrp, Ifj\re
Stajf-sti,-. Chrrl.««* J
Pennluitl, (,'hfr^>urir. Anf»»*ri»t«n ViilUHlatn. l>4>ul>tjn.« aur Mt-r, llut-
tsrd:un
Auisu!«tun. Napoji, Crnuva
7.	junija:
ClfVfJan-1, Ch^rbcurc. Hamburg
Stinneiraska. Chefliuurg
^llandamerical,^
i 1 a^fti--« • J,
-S T AT I. Ni 4 ». A M
Kutterdam — Volendam New Amsterdam — \ rrndum
STA 1'IUUI lilJKW l-VCV.KV II. l-ltl ŽltK
HITRA «N DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam »h Boulogne tur Mer
ifij«- s ( arnli i H- ;..-nI Stim-i. , l.it.f	iiil<.l,a<>.|. <1..ni.i . r,ii-
l- ;<»/.nij.	k< > KJ«. in j
*lr->.l«.. T. .l-i.-k. ,dp'u#ja -- X.a «-..-dr<it>i»'Sti \ |>t-aA;iJ1i* «■ J-n t tokahi^K*
HOLLAND AMERICA LINE
24 STATE &T.. f.t A- >OHi- C T i
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1930
SO RAZPRODANE
„
II KRAUEVi PEČAT
Ta teden je dobil angleški kraij nov pečat, ki ga pritiska na najvažnejše državne listine. Pečat sj ež pred meseci naročili pri državni ko varni denarja. Starega so morali izpremeniti. od kar je postala Irska britski dominion. Lord varuh pečata ga je osebno izročil kralju Nato so se zbrale priče In v navzočnosti teh je kralj z udarcem kladiva svečano uničil stari dosedanji pečat. Lord — varuh ga je nato spravil v svojo zakladnico.
VATIKAN Bfll KOVAL DENAR
Po veseth iz Vatikanskega mosta bo začela državna uprava letos v juliju mesecu kovati lasten zlat. srebrn, nikljast in bakren denar. Vatikanrka država hoče s to no-
vostjo v prvi vrsti poudariti svoj suvereni značaj. Prevelikega praktičnega pomena novi denar ne bo imel. pač se že sedaj zanj zanimajo numizmatiki in zbiralci kuriozitet. Bankovcev za sedaj še ne bodo izdali.
Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto I 93 1, naj nam pošlje $1 in dobil bo knji-I»f ulMihiaud, fhcrtxiurg. i i.i rn bt.rt ge po pošti, ko bodo izšle.
Leviathan. Cherbourg
Knjigarna 'Glas Naroda'
10 Junija:
bremen. Cherbourg. Hn-mcn 11. Junija:
Maurft:inii--. Cherbourg,'
12. junija:
l*arisi. Havre
Suttgaxt, Cherbourg, Bremen
14. Junija:
Homeric. Cherbourg l^aplacd, Cherbourg, Antwrrpen New Amsterdam. I:uul<>giie Sur Mer Rotterdam
14. junija:
President Harding. Cherbourg. Bremen
Conte Kirncamano, Naf»o!l. Reno**
17 Junija:
France, Ilavra
Europa, Cherbourg. Bremen
18. Junija:
Vuleatila, Trst Aquitania, Cherbourg iiuml'UX (*(ierl»- urj ITamburic Georga U^ahingtun. Cherbourg Bremen ID junija:
Berlin. Boulogne Bur Mer. Bremen
20 a:>rita:
Qiyrapic, Cherbourg Westernlaa*!, Cherbourg. An'i>r-pen
Statendam, BouUfne sur ll«r, Kot-te ni* in
Huma, Nui«o!f. Ocnova
21. Junija:
St. Louii, Cherbourg. H.*mt urg Minnejorikit. Cherbourg Preside nt Ruoaeveit. CherU>urg, Bremen tt. junija:
Berejigaria. Cherbourg
CENA
DR. KERKOVEGA BERILA
JE ZN12ANA
Anglesko-slovensko Berilo
(ENGUSH SLOVENE HEADKK) ■tan« Midi
$2—
naroetu ft prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
119 West IS Street New York City
Ekspresna Služba
v EVROPO
preko Hamburga na naših modernih pamikih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLIN NEW YORK
Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naših znanih ^abinskih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali B
Hamburg-American Line h
39 Broadway + + + New York