JERNEJ DERMOTA NASTANEK IN RAZVOJ TOVARNE »NIKO« V ŽELEZNIKIH Pred vojno Železniki niso imeli kakega večjega obrata, kjer bi prebi valci imeli možnost stalnega zaslužka. Obstajali sta usnjarni v kraju samem in na bližnji Cešnjici. Tu je bUa tudi lesnopredelovalna zadjuga. Vsi obrati skupaj so zapos.lovaii le malo prebivalcev, vsi drugi pa so bili odvisni od priložnostnih del, ali pa so morali iskati kruha izven domačega kraja. Zato so Železnikarji po osvoboditvi najprej mislili na to, kako bi si doma ustvarili ustrezne pogoje, da jim ne bo' več treba po svetu s trebuhom za kruhom. Že od prednikov podedovano nagnjenje je spravilo Železnikarje na »visel, da se v Železnikih ponovno oživi kovinarstvo, čeprav ne več v obliki fužinarstva. Misel se je predla v možganih, besede so misel izkristalizirale in padla je odločitev, da se ustanovi zadruga kovinarjev z imenom Nova industrija kovinarjev — NIKO. Predmet poslovanja naj bi bila proizvodnja kovinskih izdelkov za pisairne. Kot rojstni dan je v zadružni register vpisan 27. april 1946. Osnove so bile postavljene. Ker pa je za zadrugo zanimanje zelo raslo in so stalno pristopali novi člani, so začetni prostori kmalu postali pretesni. Treba je bilo misliti na večje. Krajevni ljudski odbor Železniki je zadrugi na prošnjo dodelil v upravljanje bivši hlev in staro vodno elektrarno. To vse je bilo seveda treba preurediti, da je lahko služilo svojemu namenu. Vsa ta dela so zadružniki z mislijo, kako doseči postavljeni cilj in zaposliti čim več prebivalstva, z velikimi napori in osebnimi žrtvami tudi opravili. V večjih in prikladnejših proizvodnih prostorih se je proizvodnja lažje razvijala, čeprav so bile zadruge v času administrativnega gospodarstva pri razdeljevanju surovin zapostavljene. Zadružniki so si pomagali na vse na čine. Ce ni bilo kurantnih surovin, so predelovali najrazličnejše materiale in tudi iz odpadkov so nastajali uporabni predmeti. Vse te težave pa so bile šola za nadaljnjo iznajdljivost ljudi. Iz začetnih, popolnoma enostavnih proizvodo\' so razvijali nove in nove. Z uvedbo proizvodnje preciznih šestil. preciznih tehtnic in najrazličnejše laboratorijske opreme si je zadruga pri dobila y državi že velik ugled. S temi predmeti je namreč zmanjševala uvoz in nmrsikateri izdelek je bil prodan že na tujih tržiščih. V tem času je bil obseg proizvodnje že tolikšen in zaposlenih je bilo že toliko ljudi, da je l>ilo treba misliti na prehod od obrtnega na industrijski način organizacije dela. celotni razvoj pa je pokazal tudi potrebo za prehod iz zadružne oblike v industrijsko pK>djetje splošnega družbenega tipa. Dne 30. oktobra 1954 je bilo v register gospodarskih organizacij vpisano podjetje NTKO<. tovarna kovinskih in elektroniehaiiskih izdelkov v Železnikih. Celotni razvoj, od začetka do tedaj, je podjetje doseglo skoraj .samo z lastnimi sredstvi. Vseh sedem let obstoja je dobilo le za 9,068.000 din posojil "* 163 za osnovna sredstva. Stremljenje po nadaljnjem razvoju, ki zaradi pre majhnih in zastarelih kapacitet ni bil več možen, je kolektivu dalo misliti o najetju posojila za rekons-trukcijo. Leta 1957 je podjetju uspelo dol>iti potrebna investicijska posojila. In leta 1958 je že delno, leta 1959 pa že v celoti proizvajalo v rekonstruiranih prostorih. Svojo proizvodnjo je vedno bolj usmerjalo v proizvodnjo električnih izdelkov. V tem času pa so nastopile težave. Prva se je pojavila že takoj po obno vitvi obrata. Podjetje je imelo v investicijskem elaboratu zajet kot glavni Delajl iz Železnikov, ki prifa o fužiuarski obrtni tradiciji, predhodnici današnje kovinske industrije. (Kototeka Loškega ninzeja. foto Tone Mlakar.) proizvod vžigalni magnet. Proces dela za ta izdelek je bil že raziskan ter bi proizvodnja lahko stekla na serijski način. Med časom rekonstrukcije pa so ta proizvod osvojila druga podjetja, ki so na tržišču prehitela tovarno »NIKO«. Tako je le-ta z novimi kai>acitetami. prirejenimi predvsem za tovrstno proizvodnjo, ostala brez osnovnega proizvoda. Na hitro je bilo treba poiskati izdelek, ki bi };a tržišče lahko absorbiralo v \elikiii količinah in bi za njegovo proizvodnjo že instalirana oprema najbolj ustrezala. Po razisika- vah je p>odjetje dobilo pionudbo neke firme iz ZDA za izdelavo motorčkov za .šivalne stroje. S tem je bila pot v tujino odprta, žal pa kapacitete niso bile najbolj primerne za takšno proizvajanje, prav tako pa tudi kader ni bil izurjen za hitro osvojitev takšne proizvodnje. Kratek rok za dobavo je zahteval čimprejšnji prehod na velikoserijsko izdelavo. Zaradi neuteče- nosti se je pojavljal prekomerni izmet, normirani čas pa je bil daleč pre koračen, kar je zviševalo lastno ceno in izdelek tako podražilo, da je bil v začetku prodajan z izgubo. Tovarna zaradi tega ni ustvarjala dovolj či stega dohodka za odplače\'anjc ob\eznosti od posojil, katera je zaradi takratnih instrumentov delitve dohodka dobila na zelo kratke odplačilne roke. Investicijska banka je tedaj zahtevala od Ol.O Kranj kot garanta 164 plačilo zapadlih anuitet. Počasna proizvodnja je povzročila nara.ščanje zalog, kar je imelo za posledico prepočasno obračanje obratnih sredstev in zato l)omanjkanje le-teh. Temu se je pridružilo še splošno omejevanje obratnih sredstev, tako tudi kupci svojih računov niso plačevali pra^•očasno. Tovarna je postala nelikvidna,in je dne 8. novembra 1%I zaradi sanacije prišla pod prisilno upravo. Z rešitvijo prošnje o podaljšanju plačilnih roko\ za posojila in z uredbo o kompenzaciji terjatev in obveznosti so bili odpravljeni objektivni vzroiki za problematično stanje to\ arne. Z delno dopolnjeno opremo, ki prej. kot Makoid iiovcsa ubruta za cli-ktroiiK-haiiiko hnariic kuviiiskih izdelkov J\IK.O< V Železnikih Že omenjeno, ni bila prirejena za proizvodnjo motorčkov, se je proizvodnja toliko povečala in utekla, da se je izmet zmanjšal na minimum, čas proiz- v(Klnje pa se je približal normiranemu. Kvaliteta se je močno dvignila in tako je razmeroma majhen kolektiv' osvojil zelo zahtevno ameriško tržišče. S tem je bilo rešeno tudi doseganje primernega čistega dohodka, da je tovarna postala sposobna, pokrivati svoje obveznosti. Dne 28. junija 1%2 je ObLO Škofja Loka prekinil prisilno upravo, izvoljeni so bili samoupravni organi in kolektiv se je \ spoznanju, da imajo zlasti na zunanjih tržiščih perspektive le potljetja. ki so sposobna močne konkurence, (Klločil za pri pojitev k podjetju Iskra« iz Kranja. Danes se tovarna specializira za proizvodnjo malih motorčkov. Povpra ševanje pK> njih je veliko, tako doma kakor v tujini. Zato je za povečanje proizvodnje v okviru potljetja »Iskra« stopila ponovno v rekonstrukcijo, s katero bo pridobila novih kapacilfet za zadovoljitev tržišča. Ta kratek pregled na.stanka in razvoja podjetja prikazuje, kaj in koliko so ljudje z združenimi močmi sposobni ustvariti tako rekoč iz nič in kljub vsem zaprekam, ki se jim postavljajo nasproti. 165 R e s u m e L'0RIG1NE ET LE DEVELOPPEMENT DE L'US1NE J NIKO« A ŽELEZNIKI L'auteur parle dahord de la situation ecirnoniique a Železniki avant la deuxieine guerre niondiale. 11 decrit ensuite brievesnient la creation de la cooperative des metalkirgistes »NIKO« (27 avril 1946), basee sur des traditions datant du moyen age, il evoque ses difficultes et ses succes, et il decrit ses produits et son developpe- ment. En 1954 la cooperative fut reorganisee et elle devint Tusine des produits metallurgiques et electro-mecaniques »NIKO« qui enimenagea en 1959 dans ses nouveaux locanx Lndustriels. En 1962 Pusine fut incoi-poree comnie unite economique autonome a 1'industrie »Iskra« de Kranj. Depuis ce teinps-la, elle se specialise pour la production de petits electromoteiurs. 166