Leto XIII. ' E3 ° za plembi driaga. izdajal IT Clelju, dne 17 . novembra 1003 . 1. Štev. 90- •» 1 krono temeljne pristojbine t * ^ S8 tore ^.' n P e tek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuj« er o vsa e petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja- Upravništvu ..Domovine" v Celju. Preosnova deželnozborskega volilnega reda. Pred nekaj tedni smo pojasnili predlog po¬ sameznih strank našega deželnega zbora glede preosnove volilnega reda. Povedali smo takrat, da so Slovenci zahtevali skrčenje števila poslan¬ cev za veleposestvo, pomnožitev števila kmet¬ skih poslancev, vključenje vseh trgov (tudi manj šib) v skupino mest in trgov. Znano je nadalje, da so zahtevali Slovenci četrto kurijo, to je po delitev volilne pravice brez ozira na to, ali vo- lilec davek plača, in da so v sporazumu z nemškimi kmetskimi poslanci za to kurijo za htevali 11 glasov. Važna zahteva slovensk h kakor tudi nemških kmetskih poslancev je bila nepo¬ sredna ali direktna volitev (ne po volilnih možeh!) in pomnož te v volišč. Ko smo o tej zadevi pisali, omenili smo tudi, da ni prav nič upanja, da bi se ugodilo tem zahtevam, k večjemu to bi se utegnilo do seči, da se uvede neposredna volitev in da se uvede obča kurija tudi za deželni zbor; vpra¬ šanje, v kateri obliki in s kolikim številom po¬ slancev, seveda ni bilo razrešeno. Do tega za¬ ključka smo pa prišli z vpoštevanjem dejanskih razmer v deželnem zboru, kjer v škodo Sloven cev brezobzirno vlada nemškonacijonalna večina v zvezi z nemško navdahnjenimi veleposestniki, ki si hočejo zagotoviti gospodstvo za vse večne čase. Zdaj je pa deželni zbor zaključil svoje letošnje skoro osemtedensko zasedanje in po vseh nemških časopisih se trobenta v svet neko sijajno delo, katero je ta deželni zbor storil, sklenitev zakona namreč, s katerim se je dežel- nozborski volilni red deloma izpremenil. Mi v očigled tega sklepa deželnega zbora sicer no čemo trditi, da se je sklenilo kaj še slabeišega nego to, kar je bilo doslej. Toda z druge strani pa prav nič nimamo vzroka pridružiti se hvali nemškega časopisja glede izvrstnosti te volilne preosnove. Od vsega, kar so Slovenci zahtevali, se ni zgodilo, kakor smo že naprej povedali prav nič, samo neposrednost volitev v kmetskih ob¬ činah in nvedenjo obče kurije se je doseglo, kar je pa itak bilo le vprašanje časa. Zastarela pred pravica veleposestva je ostala, slovenski trgi se niso vključili v skupino mest in trgov, število kmetskih poslancev se ni pomnožilo. Kakšen pomen pa ima za nas uvedenje neposredne volitve v kmetskih občinah in uvedenje sploš¬ nega volilnega reda, tudi o tem poživljamo k resnemu razmišljevanju in — k delu, da tudi te pridobitve ne bodo nam — v škodo! Kar se neposrednih volitev tiče je bilo seveda sramotno, da je kmetsko ljudstvo doslej volilo s posredovanjem volilnih mož svoje po¬ slance. Re8 je, da bode zdaj, ko bode vsakdo lahko imenoval ime njemu všečnega poslanca naravnost, dana prilika, da pride ljudska volja lažje do veljave. Toda najboljši volilni red slabo deluje, ako ljudstvo s svojim duševnim obzorjem zanj ni dorastlo. Zato bodi prva skrb, v okrajih, kjer grozi v narodnem oziru nevarnost, naše ljudstvo dvigniti na popolnejšo stopnjo politične izobrazbe. V tem slučaju bodo neposredne — direktne volitve za nas ugodnejše nego dosedanje, kjer so odločevali le oni, ki so se za tok javnih zadev v večji meri zanimali nego njihovi nezavedni rojaki Dokler se pa mno¬ žice dajo tako lahko kakor doslej peljati na limanice različnih „Štajerčevcev“ ih drugih na¬ biralcev odpadnikov, dotlej ima neposrednost volitev v kmetskih občinah za nas dvomljivo ceno. Zatorej pozor! Kar smo povedali glede kmetskih mandatov, velja še v mnogo večji meri o splošnem volilnem razredu, kjer so pripuščeni k volitvi še enkrat volilci vseh dosedanjih volilnih skupin :n razven tega ostali državljani bre? ozira ali plačuje kaj davka Gotovo je zelo veselo, da so se pripustili k volitvi na ta način oni, ki dozdaj te pravice niso imeli. Toda izid volitev v tej skupini bode odvisen od enakomerne udeležitve z naše strani kakor s strani naših političnih in narodnih na¬ sprotnikov. Ker slednji spravijo zmiraj zadnjega moža na volišče, bode treba vsestranskega pouka naših ljudi, da na dan volitev ne bodo dremali, ampak storili svojo dolžnost. To jim bode tem icžje, ker se je število volišč pomnožilo m bode vsakdo lahko navadno kar v domači občini oddal svoj glas in bodo volitve tajne. Poslužimo se torej vsaj tega razširjenj * volilne pravice, vsled česar sta nam zagotovljeni če ne tri, pa vsaj dve novi poslanski mesti izmed osem novih mandatov, Malo ugodnega nam je torej prinesla vo¬ lilna preosnova, pa v danih razmerah več ni bilo pričakovati. Če bi se stranke manjšine ne bile požrešnosti nemškonacjonalne večine odločno po robu postavile, bi ista niti v to kislo jabolko ne bila vgrizla. Zdaj je pa privolila po pritisku volilcev vsaj v te malenkosti, dasiravno je svoje pobožne želje po novih mandatih za mesta in viriliste morala opustiti Toliko smo hoteli omeniti o naši revni de želnozborski volilni preosnovi. Urednik „Štajerca“ nagnan! Ptujska gora, dne 15 nov. 1903. Mrliči jezdijo jadrno — glasi se neki izrek slovečega moža. Tudi pri nas ali pravzaprav pri ptujskem Ornigu, ki je precej jezen nad porazom „Štajerčeve“ stranke pri občinskih volitvah, — jezdijo mrtveci jako hitro. V svojem zadnjem dopisu sem omenil, da je Ornig, krušni oče »Štajerca", prvega urednika tega najslabšega vseh slovenskih listov, pl. Kalchberga odpodil in ga potem vsled tožbe spravil v ječo; drugi urednik »Štajerca 0 je bil neki ponesrečeni trgovec iz Kranjske, torej oseba, ki je glede zaupanja in poštenosti iste veljave in vrednosti, kakor Ornig sam in drugi spodnještajarski nemčurji. Tega je ptujski pek Ornig odpodil in revež je brez za¬ služka ; hotel se je prikupiti slovenskim trgovcem in drugim veljakom katerim se je ponujal za ured¬ nika takemu listu, v katerem bi Orniga napadel — torej »Protištajerca 0 . Tomu je izpodletelo ob zna- čajnosti Slovencev, ki so v Ptuju in Celju mero¬ dajni. Naši krogi ne uporabljajo izdajic in ne- značajnežev kakor ptujski pek Ornig za dosego svojih namenov Kje je ta pomilovanja vredni »Štajerčev 0 urednik sedaj, ni znano. Rekel semjzadnjič: V tretje gre rado, ča kajmo kedaj zadene ljubega Drevenška ali kakor se piše Johann Drevenschegga, ki je rojen v Leskovcu v Halozah, usoda njegovih prednikov pri »Štajarcu 0 . Da ga zadene enkrat ta usoda, je bilo gotovo, Saj poznamo Orniga in njegov značaj. Lahko si častitam radi svojega prerokovanja; kajti Drevenschegg je že odslovljen. Zadnja številka »Štajerca" prinaša sledeči inserat; „Štajere“ išče zmožnega urednika. S tem je dokazano, 1 da je Johann Drevenschegg, ta bivši bogo- ! sloveč, bivši jurist, bivši železnični aspirant, ž bivši rezervni častnik, sedaj kot tretji urednik j »Štajerca 0 pokopan ali da vsaj na pravici “ \ t. j, na mrtvaškem odru laž'. Kdo bode zanj sv. 1 maše zadušnice opravil, ni znano. Menda postane I protestant. In vkljubu temu si še upa zadnji ij ., Štajercnapadati g. župana na Ptujski gori! ? In vkljub temu si še drzne znano revče v „Šta | jercu 0 napadati gospoda župnika na Ptujski gori ; in druge duhovnike, ki so se udeležili občinske I volitve!? In vkljub temu se upa , Štajerc 11 volilce iz Zapečje vasi blatiti v zadnji' številki, češ, da je Zapečja vas najbolj klerikalno gnezdo!? Le pomisli, ljubi Dreveeschegg, kje bode odslej tvoje gnezdo, ko si bodeš razun zgoraj na¬ vedenih štirih bivših naslovov pridejal lahko še petega, ki se glasi; bivši in najnenmnejši urednik „ Štajerca Ali ni to krasno ime, ljubi Ivan Drevenšek iz Leskovca v Halozah? Toda prav se ti zgodi; spomni se besed: Strela udri iz višine Izdajalca domovine. Samo ob sebi se umeje, da gorski župan g. Horvat stoji vzvišen nad vsemi „Štajerčevimi‘’ napadi; on kakor tudi drugi v zadnji številki ,, Štajerca 11 napadeni možje bi se le onečastili, če bi take oslarije upoštevali. Edino kar te be¬ darije zaslužijo, je — preziranje in smeh, k več¬ jemu pomilovanju „ Štajerčevih 1 dopisunov in urednikov, katerih bode itak kmalu zmanjkalo. Tako končava in mineva slava tega sveta! Tako „ Štajerc 11 crkava! K. Celjske in štajarske novice. |HP"* P. n. cenjenim naročnikom, ki so celoletno zaostali z naročnino in pa onim, ki nam dolgujejo še iz prejšnjega leta, poslali smo poštno povzetje in prosimo, da blagohotno predpisane vsote plačajo domačemu c. kr. poštnemu uradu, da ne bo pomot in neprelik. Dpravništvo »Domovine “. (Podporno društvo) za uboge učence c. kr. samost, n. slov, gimnazijskih razredov ima svoj občni zbor v soboto, dne 21, t. m. cb 2. uri po¬ poldne. (Šolske ulica št. 21, konferenčna soba). K obilni udeležbi vabi odbor. (Za družbo sv. Cirila in Metoda) se je nabralo pri zborovanju gornjegrajskega učitelj¬ skega društva 8. t. m. v Bočni 10 K namesto venca blagopokojnemu tovarišu gosp. Valentinu Jarcu, bivšemu nadučitelju v Braslovčah. Hvala darovalcem! (Poročilo o občnem zboru »Društva slo¬ venskih odvetniških in notarskih uradnikov") 524 priobčimo v prihodnji šievilki. Za danes naj samo nekoliko izpregovorimo o koncertu, ki se je vršil v nedeljo zvečer po občnem zboru. Z velikim zadovoljstvom smo konstatirali, da je naše ob¬ činstvo omenjenemu društvu zelo naklonjeno. Udeležencev je bilo toliko, da skoraj ni bilo več mogoče dobiti prostora; velika dvorana „Narod- nega doma“ je bila nabito polna. Pogrešali nismo niti ene izmed naših celjskih odličnih na rodnih rodbin, prišlo pa je tudi lepo - število zu¬ nanjih gostov. Petje mešanega in moškega zbora nas je vzlic temu, da je bilo za vaje jako malo časa določenega, prav popolnoma zadovoljilo. „Društvo“ sme biti pevovodji g. iur. Fašaleku ter pevkam in pevcem hvaležno za njihov trud. Z navdušenjem je pozdravilo občinstvo našega vrlega solista g. dr. Gvidona Serneca, ki je zapel dve pesmi. Imeli smo že večkrat priliko čuti njegov krasni bariton in želimo le, da bi se čim večkrat oglasil ob enakih prilikah. Svoj višek je dosegla zabava v igri „Dr. Hribar 0 , s katero je »Celjsko pevsko društvo 0 v letošnji sezoni prvič stopilo pred občinstvo. Igra je enodejanska, jako pri¬ merna za take slučaje, kakor je bil v nedeljo, polna pristnega humorja. Igralo se je, kakor vedno, izborno. Ženske uloge so bile v rokah gospodične Dobrškove, Kokoljeve in Šoteljnove Prvi dve ste znani našemu občinstvu kot pri znano rutinirani igralki, gca, Šoteljnova je sicer nastopila prvikrat, ali upamo, da je nismo vi¬ deli ob enem zadajikrat na našem odru. G. Salmič v ulogi »bolnika 11 Radiča je bil izboren in na¬ pačna" zdravnika gg. dr. Štiker in Meglič sta ga tudi pošteno zdravila. Tretjega Hribarja, g. Poharja, smo tudi prvič videli na našem odru, kateremu bo gotovo ostal zvest kot dobra moč. Vedno „zaspani ali pa lačni" France je bil j popolnoma kos svoji ulogi. — Pohvaliti moramo citraški kvartet (gci. Bovhova in Topolakova ter gg. Potočnik in Pohar). — Po predstavi smo ob čudovali glasbeni avtomat pod vodstvom g. Ko¬ delje. Prizor je vzbudil mnogo smeha. Nato se je še vršila loterija za ,, Martinovo gcs“. Šte vilke so se, hvala gospicam razprodajalkam, vse razprodale. Potem se je razvila prosta zabava in ples. Da bo poročilo popolno, naj ne poza¬ bimo narodne godbe, ki je do ranega jutra ne¬ utrudljivo izvrševala svojo nalogo. O gmotnem uspehu veselice bomo poročali prihodnjič. Mora- lični uspeh je bil res lep. .Društvu slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov ‘ smemo v resnici častitati na tej prireditvi. Zapleipo! (Še enkrat slovenski kurzi pri naših so¬ diščih.) Ni še dolgo temu, kar smo prinesli vest. da se ni na prošnje slovenskih pravnih prakti¬ kantov in avskultantov za vsprejem v takoime- novane slovenske kurze pri okrožnih sodiščih v Celju in v Mariboru vzlic zagotovilu, da so usta novljeni za vse brez razločka narodnosti, niti odgovorilo. Sedaj se nam pa zagotavlja, da je grof Gleispach na tozadevno vprašanje sloven¬ skih poslancev zadevo v toliko pojasnil, da je vstop v te kurze brezizjemno dovoljen vsem pravnim praktikantom in avskultantom v po¬ dročju graškega nadsodišča. Sicer se je našim poslancem že stoinstokrat kaj obljubilo, ali iz¬ polnilo pa seveda nikoli, toda v tem slučaju naj bi se vsaj takoj poskusilo, koliko resne volje je imel Gleispach, ko je govoril one besede. Po našem mnenju bi bilo pač najboljše, da se seda oglase vsi pravni praktikanti in avskultanti slo venske narodnosti v področju graškega sodišča za sprejem v omenjene kurze. S pohajanjem kurza je zvezana doklada 200 K, katero so dosedaj vživali edino le Nemci, katera bi pa, mislimo, tudi Slovencem ne bila odveč, saj je znano, da jo pošteno zaslužijo brez pohajanja kurza, ko morajo zraven svojega dela opravljati tudi delo svojih kurzovskib nemških kolegov, katerih nem¬ ški um pač le po polževo napreduje v priučenju slovenskega jezika. Da so pa kurzi tudi Slo vencem potrebni, je popolnoma lahko umljivo, saj mora človek precej dolgo študirati, predno razume c. kr. uradno slovenščino. Neverno ravno, ali bo naš predlog vsem všeč, toda mislimo, da ne bi škodovalo, ako bi se vsi slovenski pravni praktikanti in avskultanti, ali pa vsaj vsi šta- jarski in na Kranjsko pregnani, oglasili za kurz. j (Pozor vinski prekupoi) — zgaga se vam i dela. Pred nekaj dnevi so sedeli v neki gostilni j v Šmartnem v Rožn dolini trije imenitni go j spodje. Na steni je visela reklamna podoba j žalske pivovarne in niso se mogli zdižati, da ■ ne bi okusili „bindiš° pijače Ali vzlic temu, da j je bilo pivo popolnoma sveže, jim ni šlo v slast, j menda ker je slovensko. Pastili so polne čaše j in naročili vino, ali tudi to jim ni prijalo, kar je dalo gosp dr. Jaborneggu povod, da se je po¬ nudil za mešetarja, češ da bo on preskrbel go¬ stilni fino vince po 40 v, katero se sme potem njemu in drugom prodajati po 1 K 20 v. In res ga je naročil pri Pallosu. Honorarja, ali bolje re- ; čeno, mešetarine zato najbrž ni zahteval. Pa re cite, da ta gospod ni vsestran — mešetari z j volitvami, mešetari z vinom, mešetari sploh z vsem — res prava specijaliteta vsestranskega delavca. (Socijalna študija iz Celja) Gostilničar celjskega nemškega kazina pride s potovanja in hoče v svojo sobo. Zaprto je in zato potrka. Od znotraj se sliši glas njegove žene: »Besetzt! 0 (soba ni zanj prosta!) Jezen vsled take nezve¬ stobe kazinski gostilničar vlomi s silo v svojo sobo, a njegova žena in natakar, ki ji je delal druščino, planeta iz sobe na cesto in zdaj jima ni duha ne slu^a. To je značilna črtica iz soci- jalnega življenja celjskih Nemcev. (Vojaški invalidi) naj se zglase do 17. t. m. pri okrajnem glavarstvu v Celju ali pa v Konji cah, ker se bo podelila enemu izmed njih usta¬ nova Jakoba Šelenburga v znesku letnih 259 K 76 vin. (Železnica Grobelno-Rogatec) še ni dode¬ lana in se zato promet na njej še ne more za četi 18. t. m., kakor je bilo nameravano! (Napisi železniške proge Grobelno-Roga¬ tec.) Vendar se je bilo od železniškega ministra doseglo, da se je bilo odredilo napraviti ob ti železnici, ki bode tekla vseskozi čisto slovenske pokrajine, dvojezične, to je poleg nemških tudi slovenske napise. Pa nemški listi so dvignili krik, da mora biti vse nemško in železniški upravi je, kakor se nam dozdeva, res že srce v hlače padlo. Napravil se je pač napis na postaji Grobelno, ki se k sreči v nemškem jeziku doslej ne imenuje drugače nego v slovenskem, a na- daljne napise napraviti se je pleskarju prepove dalo, Zakaj? Babje bojazljiva avstrijska vlada pl. Korberja si brez privoljenja nemških kriča¬ čev ne upa ukreniti ničesar. (Dobrna pri Celju) Dobrnski nemškutarji divjajo. Politični shod jim je zmešal še tisto malo mcžgan, ki so jih podedovali po svojih slovenskih starših. Čakali smo, da jih jezica mine, a zastonj. Da s shodom niso zadovoljni, nismo krivi mi. Saj gotovo tudi nihče ni priča¬ koval, da bodo nemčurji shod hvalili. Ko bi vam pri B fajerberkarski komediji 0 ne bili prišli na pomoč tujci, bi se sami kje pri kakem sodčeku kislo držali. Mi smo bili pa domači in naše nav¬ dušenje ni bilo v gostilni in ne pri plačanem pivu. Najhujše jih pa peče, da so jih zastopniki, kateri so bili na shodu, tako osmešili. Sicer pa ima vsakdo pravico osmešiti se. Le mirni bodite nemčurčki, saj vidite da vaša jezica nikomur ne škoduje. Spomnimo vas pa tudi na resnico da jeza in neumnost še nista nikomur kaj pa¬ metnega svetovala. Zato pa vsi vaši sklepi in naklepi ne bodo izdali ničesar. Škoda za trud- obrnite ga za kaj boljžega. Govornik gotovo niti slutil ni, da ste tako zaljubljeni v »Snopa 8 , zato pa ne smete zameriti, da je tako imenitno udaril po — pijancih. Nas le veseli, da so besede za¬ dele v živo. Upamo, da se boste še spametovali in nemčurjem pokazali hrbet. Noben pameten človek na Dobrni namreč ne more razumeti, zakaj s tolikim ognjem zagovarjate nemškutarijo. Nemci niste bili in ne morete postati nikdar, če se vam pa ime »nemškutar 0 tako dopade, dobro, pa ga imejte. Ob enem se pa spominjamo, da se je marsikateremu boljše godilo, dokler je jedel svoj slovenski kruh, kakor zdaj, ko je za plačan šnops in plačano pivo nemčurski hajlovec. Le povejte naravnost: pijača nas veže na nemšku¬ tarijo. Ko bi pa celo stvar enkrat pomislili, stavimo ne vemo kaj, da bi prišli do prepričanja, kako velika bedarija je: potegovati se za gnjilo nemčurstvo na Dobrni. Saj za nobenega nem- čurja nihče niti vinarja noče dati. Opomnimo pa, da o poštenih Nemcih tukaj ne govorimo, saj hi bili tudi po pravici razžaljeni, če bi jib da- vali v en koš s šnopsarskimi nemčurji. Take tovaršije jih je vendar sram. Tistim zapeljancem, kateri še niso popolnoma zapili svoje pameti in in svojega posestva, bi svetovali, da se naj otresejo še o pravem času enih nemčurskih pri¬ ganjačev, iz katerih govori nemčurski šnops. Veliko večje spoštovanje bodo uživali med svo¬ jimi rojaki, kakor sedaj v družbi nemčurskih podrepnikov. Ti so v svoji zaslepljenosti začeli groziti s tepežem in Bog ve s čim drugim. S tem so pa podali samo dokaz, da so s svojo pametjo pri kraju. Pa dokažite, da ni res, kar se je go¬ vorilo na shodu in gotovo so vsi govorniki pri¬ pravljeni prositi vas odpuščanja! Torej le lepo mirni, nič se ne razburjajte, to je nevarno za slabe glave! Sicer si pa nekaj jeze in žolča pri¬ hranite za prihodnjost. Prišla bo namreč še pri ložnost, ko bo treba jeze in hudo bi b.lo, če bi vam zmanjkalo žolča. Da bodete pa imeli o čem ! premišljevati, povemo vam naprej, da se bomo kmalu menili o onem, ki bi bil sedaj rad pastir vseh nemčurjev na Dobrni, pa je pre pre okoren. Nadalje pa bodite pripravljeni na naslov: Dam¬ ski nemčurji in pasji hlev! (V Konjicah) je zborovalo dne 12. nov. 1.1. tamošnje učiteljsko društvo. Po presledku dobrih treh mesecev so se zopet zbrali tovariši, da se po končanih počitnicah na novo okrepčani zopet podvzbudijo k novemu trudu, k novemu delu, V obče je bila udeležba zadovoljna; nekaternike in nekaternice bi seveda rajši večkrat videli. Upajmo, da prihodnjič ne bode manjkal nihče. Prav zanimiva in sedanjemu metodiškemu po- kretu času primerna je bila 2 točka vsporeda, namreč podavanje g. Jos. Čeha o ulomkih. Kon¬ stituiral se je tudi novi odbor, kateremu bode sedaj predsedoval g Mirko Kožuh, učitelj v Ko¬ njicah. Gojimo trdno upanje, da bodemo tudi v sedanjem šolskemu letu v društvenih zborovanjih mnogo storili v prospeh našegs narodnega šolstva, pa tudi v zboljšanje naših socijalnih odnošajev. Tovariši, v slogi je moč! Le celokupnost nam zamore izdatno pomagati, le v edinosti je naša zaslomba; posameznik se peha zastonj! i Zatorej pristopajte k društvu, bodite mu zvesti I delavni člani in lahko ste uverjeni, da uspeh j ne bode izostal! (Iz Slovenjega gradca) nam poročajo na ravnost gorostasne stvari o sovraštvu ondotnih posilinemcev proti slovenskim ljudem. Napove¬ dali so naravnost bojkot slovenskim obrtnikom in trgovcem. Ni še dolgo temu, kar so ti „nemški“ ničvredneži z najmilejšimi glasovi prosjačili po slovenskih zemljah, ko jim je ogenj uničil nji¬ hovo imetje; kako so takrat hitro pozabili svoje sovraštvo do Slovencev in brez ugovora spreje¬ mali darove iz zaničevane slovenske roke! In zdaj? Pač vedno moledujejo okrog slovenskega ljudstva, katerega je v slovenjegraškem okraju 99 odstotkov, da naj zahaja v njihove trgovine, v njihove delavnice, slovenskega denarja so vedno lačni, seveda, ker drugače bi morali po¬ giniti kakor pes na cesti, a sicer bi pa najrajši vtopili zadnjega Slovenca v žlici vode In kdo so ti možje, kateri tako sovražijo vse, kar je slovenskega razun denarja? Slovenci slovenje¬ graškega okraja, zapomnite si jih dobro, da se bodete znali izogibati njihovega praga, kajti isto 625 pr8 „co imate vi, kakor oni. Ako Pungarschegg Reitter m Wmkler prepovedujejo svojim usiuž^ bencem celo zunaj trgovine slovenski govoriti 8 ko pode svoje ljudi iz službe, ker so tupatam stopili v slovenske gostilne, ali nimate vi iste pravica, prepovedati svojim ljudem zahajati v njihove trgovine? Gotovo! Kakor oni Slovencem tako Slovenci njim. Vračajte jim, in videli bo’ dete, kako se jim bo kmalu povesil njih previ soko zrasti, germanski nos, Ako jim ne bo prav pa naj gredo k vragu, odkoder so prišli, Slovenci ne bomo za njimi točili solza. S cer pa imate Slovenci v Slovenjemgradcu slovenske trgovine slovenske obrtnike in Slovenec je Slovencu go¬ tovo najbližji! (Žiče) Poroča se nam o tamošnjem učitelju narodne šole Srabotniku. da na vso silo vlači popolnoma neopravičeno nemščino v šolo'. Uči otroke baje celo očenaš v nemščini in je baje otrokom sph h naznanil, da se bodo odslej učili vse bolj nemško nego doslej. To je vendar po¬ polnoma v nasprotju z zdravo pametjo, da bi se šolski deci vtepala nemščina in celo nemški očenaš rajši nego da bi se učilo potrebne stvari. Deca se naj vzgaja v materinem jeziku, nem¬ ščini se ne sme posvetiti toliko prostora, da bi trpelo napredovanje otrok v prepotrebnih drugih predmetih. (Osebna vest.) Kot načelnik železniške po¬ staje je premeščen v Rajhenburg gosp. Srečko Rainer, dosedaj žel- uradnik na Zidanemmostu. (Na Ritoznoju) pri Slov. Bistrici se je ; 10. t. m. na dražbi prodalo cerkveno vino, rdeč¬ kasto po 26 kr, bela po 37 do 41 kr, liter, kar je nenavadno visoka cena Kapljica je letos pač dobra, le škoda, da je bilo za tretjino manj ko lani. Iz Bizeljskega se nam poroča, da je tam živahna kupčija in da je že prišlo mnogo kupcev, posebno iz Kranjskega. Cena 17 do 25 kr. (Izgubil je stavo.) Pri pijači se zgodi mar- sikaka neumnost, ki ima včasih hude posledice. Tako se je zgodilo tudi posestniku Janezu Pa pežu na Spodnji Polskavi. Stavil je, da bo izpil v četrt ure sedem četrtink žganja Izpl ga je res, toda zavžiti alkohol ga je ugonobil, kajti kmalu po dobljeni stavi je umri. (Slovensko gledališče v Mariboru) se ima vedno boriti z velikimi težavami. Seveda peče gospode okrog „marburgerce“ in po c. kr. uradih, da so prostori „Narodnega doma“ pri vsaki pred¬ stavi do zadnjega kotička napolnjeni, med tem ko se mestno gledališče, ali bolje rečeno oni trhli kazinski prostori odlikujejo po vsestranski praznoti. „Marburgerca“ kar tuli, da mora okrajno glavarstvo prepovedati slovenske pred stave v »Narodnem domu", češ da Slovenci nimajo koncesije zanje, toda ta jeza je popol¬ noma zastonj: Slovenci se pač malo zmenijo za »marburgerčne" budalosti — čim večja nemška jeza, tem večja slovenska zabava! (Iz Ptuja) Dne 11. t. m. v narodni čital¬ nici prirejen »Martinov večer" se je tudi letos jako dobro obnesel. Vsi piostori bili so zasedeni. Hajdinski tamburaši — vrli kmetski fantje — pod spretnim vodstvom g. Pagcujca, učitelja v Hajdini, so kaj marljivo udarjali po milodonečih strunah ter prepevali slov. in hrv. pesmi. Lep napredek! Presenetil nas je tokrat domači me¬ šani zbor, pevovodja g. Zuoančič. V3e je umolk¬ nilo in z vidnim zanimanjem poslušalo krasne slovenske pesmi. Vsaki točki je sledilo burno ploskanie. Prehitro so potekle ure veselja. (»Slovensko pevsko društvo v Ptuju") je imelo svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. novembra 1.1. Društvo je imelo v tekočem letu sledeče dohodke: društvenina iz Maribora 39 95 K, iz Celja 20-95 K, iz Ptuja 36 K in Polenšak 1 K. Vsem gg. poverjenikom izreka odbor zahvalo. Predsednikom bil je zopet izvoljen g. Zupančič, v odbor pa č. g. o. Lenart Vaupotič, gg. Kaukler, Muršec in Kajnih; namestnikom pa gg. Ozmec in Slavinec. Vnanjimi odborniki so bili volieni gg. dr. Janko Bezjak, prof Fr. Orožen, dr. Juro Hrašovec in Fr. Zacherl; namestnikom pa gg. Fr. Podobnik in Ant Porekar. Revizorji so bili voljeni gg. prof. Zelenik, Babič in Skuhala. Ker v tekočem letu ni bilo mogoče prirediti koncerta, je sklenil odbor da se priredi v prihodnjem Mu velik pevski koncert v začetku meseca avgusta v Mariboru. (Ormožka čitalnica) uprizori dne 22. t. m. na svojem odru znano štiridejansko ljudsko igro s petjem »Brat Martin". S to igro, ki se je igrala na velikih odrih že neštevilnokrat in z največjim uspehom stopa ormožka čitalnica v novo dobo svojega razvoja. Želeti je, da najde krepke za¬ slombe, v tamošnjem tako narodno - zavednem prebivalstvu. — Vodstvo igre leži v veščih rokah našemu celjskemu občinstvu iz svojega tukaj¬ šnjega delovanja znanega g. Mijo Korošca. Deko¬ racije izvršuje celjski narodni slikar g Ferdinand Sikošek. — Podrobnosti predstave priobčimo pravočasno (Dobrotnik šolejin šolskeuuladine ) Gospod S mo Strenkl, ki je po mnogoletnem plodonosnem delovanju kot učitelj, v Središču lani stopil v pokoj ter se je naselil v svojem rojstnem kraju na svojih posestvih na Tinskem nad Zibiko, je biagovolil plačati za zibiško šolo dosmrtno ud- nino za Mohorsko družbo, to jesen je pa obda¬ roval nad trideset ubogih otrok z obleko. Bog mu plati ter ohrani hvaležnim Zibčanom tega blagega dobrotnika še mnogo let. Druge slovenske novice. (Samonemšbi napisi v Ljubljani in »Slo- venec".) „Siovenec“ prinaša v zadnji sobotni številki samonemške napise ljubljanskih trgovcev ter obeta, da bo te seznamke nadaljeval. Obenem poživlja občinstvo, da naj si te seznamke dobro zapamti pri nakupu svojih potrebščin. Koliko posla bi mi imeli tu na Štajarskem, predno bi si napravili naši slovenski trgovci vsaj dvo¬ jezične napise. (Ubili so) v soboto teden v Trzinu na Kranjskem mesarja Bernarda Lukana. Sprl se je z mesarjem Francetom Kcelom, ki ga je nato udaril*z burkljami po glavi, da je drugi dan umrl. (Električno razBvefjavo) dobita mesto Kamnik in trg Mengeš. (Štiri leta ni nihče umrl) v Sopotnici, vasi loškega okraja na Gorenjskem. Vas šteje 120 prebivalcev. Če prav ni število prebivalcev ravno veliko, ali tudi pri tem številu je to že jako redek slučaj. (Cela družina se zadušila) Na Savi na Gorenjskem, se je v noči med prošlim petkom in soboto zadušila cela družina Koširjeva, ki je štela pet oseb. (C. kr pravica na Koroškem.) Celovško deželno sodišče je potrdilo sklep sodišča v Ro- žeku, da mora dr. Brejc plačati stroške prelo¬ žitve obravnave zaradi sodnikovega neznanja slovenščine. — V soboto se je dogodil zopet sledeči kričeči slučaj. Vršili ste se dve kazenski razpravi (tajnik Schwab). V obeh slučajih ste bili toženki trdi Slovenki. Dr. Benkovič je pred¬ lagal, da se razpravi vršite slovenski in v ta namen izročite slovenskega jezika zmožnemu sodniku, oz preložite Zrper poklicanje t lmača je dr. Benkovič vnaprej protestiral Sodnik je sklenil, da se obe razpravi višite nemški, ker je dosedaj bilo to pri celovškem okr. sodišču običajno (iiblich) in da se pokliče tolmač. Druzega raz¬ loga ni navel. Ko je hotel dr. Benkovič nato v pričo tolmača slovenski pledirati, prekini) ga je sodnik večkrat ter ga nazadnje pozval, da go vori nemški, in tudi na njtgovo zahtevanje storil formelni sklep v tem smislu, zopet le iz razloga, češ da on ne zna slovenski, dr. Benkovič pa zna nemški in mora pod izogibom znanih po sledic nemški govoriti. Tolmač, je rekel, je za obtožence, ne za dr. Benkoviča. Niti informiranja s stranko in popraševanja prič v slovenskem jeziku sodnik dr. Benkoviču ni dopustil. Dr. Ben kovič je pri obeh sklepih prijavil ničnost. To je c. kr. pravica! (Stroj raztrgal delavca) V papirnici v Rebercah na Koroškem je po nesreči prišel neki delavec preblizu velikega stroja, ki ga je poteg¬ nil v se in ga popolnoma raztrgal. B 1 je seveda takoj mrtev. (Trst — dika Avstrije) Naša vlada, ne vemo, ali je tako kratkovidna ali kaj, da ne more, ali pa noče izprevideti, kakega gada si redi na svojih prsih, ko vedno in vedno podpira tižaške irredentovce. Lapi uspehi tega vladinega pokroviteljstva se kažejo tako očitno, da bi končno tudi slepec moral kaj opaziti, seveda naša vlada je še več kot slepa. Eden tak uspeh naj zabeležimo tudi mi: Prošli četrtek je stal pred tržaškim sodiščem radi žaljenja veličanstva neki Menotti Cesca, star — dvanajst let S tem je pač dovolj povedano. (Slovenec v gor iški trgovski in obrtni zbornici.) Dosedaj je bil ta zastop vedno v ita lijanskih rokah in sicer popolnoma, da Slovenci niso imeli niti enega glasu, Prošli teden je bila volitev enega zborničnega člana in izvoljen je bil Slovenec g. Anton Juretič, ki je potemtakem prvi Slovenec v goriški trgovski in obrtni zbornici. (»Slavisches Echo“.) Pred seboj imamo 1. številko tega, v nemškem jeziku izhajajočega glasila za politiko, gospodarstvo, znanstvo in umetnost. L ; st priporočamo vsakomur, kdor se zanima za slovansko politiko. Letos izidejo samo še tri številke, ki stanejo 1 K. S prihodnjim letom bo list izhajal po dvakrat na mesec in bo stal za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. (Resnici na iast) popravljamo iz prostega nagiba obrekovanja, katero je v našem listu pred nekaj meseci zakrivil brezvesten poroče¬ valec, katerega smo smatrali dotlej za resnico¬ ljubnega Pisalo se nam je o pomožnem učitelju Francu Kakerju, da se je sleparski poročil, po¬ neveril doto svoje neveste in pobegnil v Ameriko. Iz Milvvanke v Ameriki nam je zdaj gospod Kaker celo stvar zanesljivo pojasnil v tem smislu, da je ono poročilo zakrivil njegov oseben sov¬ ražnik iz maščevalnosti. Gospod Kaker je šel v Ameriko, da si zboljša gmotno stanje in je to storil v sporazumu s svojo ženo, ki sama pojde za njim, poneveril pa ženi dote ni, ker je še sploh ni dobil. — Žal nam je, da se nam je neresnica poročala in zato smo to rade volje popravili. Politični pregled. (Štajarski deželni zbor) je torej zaključen. Najvažnejše vprašanje, ki se je obravnavalo v tem zesedanju, je bila pač volilna reforma, o kateri smo povedali na drugem mestu svoje mnenje. DotiČni zakonski zaključek deželnega zbora prinesemo v prihodnji številki, govor na šega posl. g. dr. Hrušovca pa takoj, ko dobimo stenografični zapisnik. (Istrski deželni zbor) se je zaključil prošli petek. V zadnji seji je posl. dr, Laginja temeljito govoril o nemški nevarnosti, ki preti avstrij skemu Primorju in mestu Trstu vobče. Skoraj vse državne službe so v rokah Nemcev, nemški živelj vsled brezbrižnosti zato poklicanih uči ! teljev vedno bolj napreduje, kar ni nikakor čudno, ako se pomisli, da vladajoča italijanska stranka ne misli na nič drugega, kakor na za tiranje slovenskega življa in pri tem svojem delu ne vidi, kako za njenim hrbtom lezejo Nemci na površje, Ta govor je vzbudil veliko senzacijo med italijanskimi zastopniki, zmešal jih je popolnoma. Morda bodo končno vendarle enkrat izprevideli, da se brez Slovanov ne da na Primorskem pošteno gospodariti. (Državni zbor) se Je danes zopet sešel. Razni politični proroki mu ne prorokujejo dol¬ gega življenja. Nadejati se je burnih obstrukcij- skih debat, kajti Čehi, vse tri stranke združene, ne bedo nikakor odnehale od svoje zahteve po češkem vseučilišču na Moravskem. Prepričani smo tudi, da bodo naši slovenski poslanci šli isto pot s svojimi češkimi tovariši, kajti na Slovenskem se je v času oportunizma naših po¬ slancev nabralo toliko grehov slavne vlade in njenih predstaviteljev, da jih ta dejstva silijo z neovrgljivo silo v najstrožjo opozicijo, oziroma v obstrukcijo. Počenjanje grofa Gleispacha presega že vse meje in naši poslanci naj rajši takoj odlože svoje mandate, ako bi jim palo na um podpirati vlado, ki vzdržuje take ljudi na takih vplivnih mestih. Krivica, ki se godi našemu narodu na Koroškem je naravnost vnebovpijoča, in noini- nistrski predsednik Korber naj se le pr pravi Da stvari, ki bodo prišle — ugajale mu ne bodo. i Ta bi b.la lepa, da bi že zadnji paglavec, če je \ v c. kr. službi, smel zatirati pravice celega na¬ roda! Zstorej, kakor smo že rekli, najstrož a 526 opozicija, ali pa tudi obstrukcija nasproti vladi, ki sama ne spoštuje onih zakonov, kateri bi morali vedno in vedno ostati nedotaknjeni. Mogoče, da vlada potem razpusti ali pa vsaj odgodi državni zbor in si pomaga z onim § 14, ali moglo bi se tudi zgoditi, da gre Korber s svojimi kolegi vred rakom žvižgat, kar bi nam ne prizadejalo bogve kakih bolečin, saj bi bil ta korak edini, za ka terega bi mu bili Slovani hvaležni. (Za nove topove) bo zahteval vojni mini ster 38 milijonov kron. Nabavili jih bodo okrog 3000 Delo se bo zazun cevi izročilo privatnim tvrdkam. Vse se bo zgotovilo v tuzemstvu. To je vsaj nekaj, da naši davki ne bodo romali v inozemske žepe, ah tudi tu bo imela le velika industrija svoj dobiček Osemintrideset milijonov je lep denar, in koliko boljše bi bilo, da se na¬ kloni narodnemu gospodarstvu, kakor pa za vo¬ jaške namene. Kolikim posestnikom bi se ne bilo treba izseljevati v daljno Ameriko, ako bi jim naklonila država podporo, mesto da skrbi za nepotrebne topove (V ogrski državni zbornici) se bo mini¬ strskemu predsedniku grofu Tiszi najbrž posre¬ čilo. v kratkem rešiti rekrutno predlogo. Seveda se bodo takoj po sprejetju predloge začeli nabori, na kar opozarjamo pri nas živeče onostranske državljane. O sprejetju predloge in razpisu na¬ borov bomo pravočasno poročali. (Glasovi o odstopu srbskega kralja Petra) na korist svojemu sinu, so popolnoma izmišljeni, kakor je povdarjal sedanji srbski poslanik na dunajskem dvoru dr. Vuj c. Razmere se v Srbiji popolnoma pravilno razvijajo, in z odstopom kralja Petra na korist svojemu mladoletnemu sinu, bi nastal ravno takšen položaj, kakor je bil po odstopu kralja Milana na korist Alek¬ sandra, kar gotovo ni bilo in ne bi bilo na korist Srbiji. Kralj Peter je v narodu zelo pri¬ ljubljen in nima niti najmanjšega povoda, da bi se odpovedal prestolu. (Bolgarsko sobranje) se je 15. t. m s pre¬ stolnim govorom kneza Ferdinanda otvorilo. Knez je povdarjal, da so se volitve izvršile v popolnem miru in redu, kar kaže, da se je narod povzpel | do splošne politične izobraženosti. Prestolni govor obeta, da se bo vlada tr&dila vzdržavati prija teljsko razmerje z Rusijo, veliko osvoboditeljico Bolgarjev, in tudi z drugimi državami. Nadalje naznanja celo vrsto zakonov, tičočih se narod¬ nega gospodarstva Kneza Ferdinanda so v zbor niči in na ulici živahno pozdravljali. (Turčija) še sedaj ni sprejela reformnih predlog, dasiravno so poslaniki zagotovili turško vlado, da nekatere velevlasti nameravajo zahte¬ vati še obširnejši predloge, kar je naredilo viden vtis na turške vladne kroge. Belgijski častniki, ka tere je turška vlada sprejela v svojo službo; da organizujejo orožništvo, so že prisegli in odidejo kmalu v svoje določene okraje, (Nemški cesar) je že toliko ozdravel po operaciji, da so mu zdravniki dovolili tiho go¬ voriti. Kakor se čuje, bo prišel po končnem ozdravljenju za nekaj časa na Južno Tirolsko. (Volitve v pruski deželni zbor.) Volitve so skoraj končane. Med dosedaj izvoljenimi po slanci je 22 Poljakov. Loterijske številke. Trst. 14. novembra 1903: 11, 27, 14, 52 36 Lice, „ a * 20, 80, 28, 87, 49 Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Št. 683. (460) 2-1 Oddaja stavbe. Odda se po minuendo-licitaciji stavba no¬ vega enonadstropnega šolskega poslopja v Lučah, sodnijski okraj Gornjigrad, obstoječa iz dveh učnih sob, konferenčne sebe, obenem sobe za učila in šolsko pisarno, stanovanja za naduči telja, ene sobe s pnpadki za učitelja. Licitacija se vrši v ponedeljek, dne 30. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne (želez čas) v šolskem po¬ slopju v Lučah. Stavba se odda le skupnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 35 800 K. Stavbeni operat obsezajoč načrte, stavbeno dovoljenje, proračun in stavbene pogoje, vpogleda se lahko v šoli v Lučah pri šolskem vodji in pri okrajnem šolskem svetu (uradno poslopje c kr. okraj glavarstva v Celju). Vsak licitant mora, preden se dražbe ude¬ leži, polož ti vadij po 3.580 K. Predsednik: APFALTRERN. Suha bukova drva so naprodaj pri grajščinskem oskrbništvu v Jurkloštru, 1 voz 10000 kg stane 110 K, 1 seženj 24 K, franko kolodvor Celje. — Naročila izvolijo naj se vposlati na podpisano grajščinsko oskrbništvo v Jurkloštru, (461) 2-1 pošta Laški trg. Vajenca ki ima zmožnost in veselje do risanja ter zna slovensko in nekoliko nemško, sprejme takoj Viljem PicK lastnik fotograf, atelje-ja ,Apolon' (,pri Kroni') v Celju, prej asistent c. in kr. dvor. fotografa C. Pietznerja. (443) 5 Ženitna ponudba. Mladenič, star 27 let, ki ima 1000 K premoženja, doma na Spodnjem Štajarskem, Slovenec, stanuje sedaj na ^Vestfalskem v NemCiji, želi vzeti v zakon gospodično od 17 do 19 let staro, s primernim premoženjem. Ponudbe s sliko naj se pošiljajo na naslov: -A~