VPRAŠA! Ja II ODGOVORI ZA SOSBRSKI IZPIT.

Vsebina:

Judenburg' - Liechtenstein 1946.

S & 0

r

9

lo MO

TOPNO VOZILO

1. Kaj Je automobll?

Autamobil Je vozilo n-\ motorni pogon.

2. Iz katerih glavnih delov sestoji automobll?

Motor sestoji iz sledečih glavnih delov:
a/ motor,

h/ ogrodje /šasija/,

c/ ohišje za tovor /karoserija/.

3. Kakšen motor Je v automobilu?

V avtomobilu je eksplozijrl:i motor /motor z notranjim iz¬
gorevanjem - nemško? Verbrenungsmotor/«. "

4 .  Katere glavne grupe eksplozijskih motorjev poznamo?

Poznamo štiritaktne in dvotaktne motorje.

5* Katere vrste motorjev poznamo z  ozirom na pogonsko snov?

Poznano bencinske, dizlove /Diesel/ in motorja s mlinskim
generatorjem /Gassgonorator/„

6 . Katere glavne dole ima. štiritaktni motor?

Štiritaktni motor ima sledečo glavne dele: a/ oilinder,-
b/ bat /IColben/, - o/ ročica bata /Ploue Is tange/, - d/
glavna gred /Kurbolv/olle/, - e/ ventili, - f/ odmična
gred /NockonvrelJLe/ f  - g/ ohišje motorja z oljno banjo /Mo¬
to rgehause mit 01wanno - Karter/,

?. Kateri deli so nahajajo na batu?

Na batu ■ se nahajajo batni krožki /Kolbenringo/, mazalni
krožki /Sohmiorringo/ in batni čep /Kolbonbolzon/.

Slika št,l

Štiritaktni motor in njogovo delovanje.

VT

e

BSBOPAKJE STIEITAKgHIE &OTCRJET*

Cilinder ▼ štirih taktih,

8* Katere takte upravlja štiritaktni motor?

Š tiri taktni motor upravlja naslednje štiri takte: bo  sol¬
ni, kompresijski, eksplozijski in izpušni takt«

9. Ka,1 pomeni en takt?

En taki pomeni enkratni premik tata od zgornje mrtvo točke
do spodnje mrtve točka ali obratno,

10* Kaj Jo mrtva točka?

Mrtva točka Je najvišji ali najnižji položaj bata v ci¬
lindru, v njej so spremeni smer premikanja bata.

III* DS l OVJff JE T)7a' TAK TNIH MO TORJEV*

11. Kakšna razlika Je med štiritaktnim in dvotaktnim motorjem?

Razlika Jo v tora, čLa so v štiritaktnem motorju vrši se¬
sanje, komprlmiraajevžig, 'izpuh le v kompresijskom
prostora t*j»  med zgornjo ploskve bata in cllindrovo
glavo- »doČim pri dvotaktnem motorju sluzi za to tudi
ohišja glavne gredi /Kurta.Iga hausa - Karter/.

12* Kaj ima dvotaktni motor namesto

ventilov?

D vo talctni motor ima namesto ventile v kanale, kateri se
nahajajo v cilindru ter se odpirajo in zapirajo s pomočjo
bata*

13« Kakršno jo delo obeh taktov?

1* takti Bat je dosegal gornjo mrtvo točko in tedaj sla¬
di vžig* Bat sa pomika roli eksplozija od.
nje mrtve točka proti spodnji mrtvi točki 'in •
odpre odprtino za izpuh, Izgorela zreš s gre n p.
prosto, nato .bat odpre tudi pretočni knnnl /tfber-
stromkanal/ in potiska iz ohišja glavne gredi

- 3 -

preko pretočnega kanala novo zmes v kompresijski
prostor /glej sliko št.3o/.

takti Bat se premika od spodnje proti gornji mrtvi točki
in s tem začne komprimirati zmes v kompre si jakem
prostoru. Pod batom pa istočasno prihaja nova -  zmes
skozi dotočno odprtino v ohišje giavne gredi./Glej
sliko št.3b/.

Slika 3*

Belovanjo dvotaktnega motorja.

14. Pri katerih motornih vozilih uporabljamo dvotaktno motorje?

Dvotaktne motorje uporabljamo pri malih eutomobilih /Tatra/
in motociklih.

15. koliko obratov napravi glavna gred v obeh taktih?

Glavna gred napravi v obeh tnktih en obrat /360°/, dočim
napravi pri štiritaktnem motorju v vseh štirih taktih dva obra¬
ta.

IV. VEIT TIL 1»

16. Koliko in katere ventile ima štiritaktni cilinder?

Štiritaktni cilinder ima dva ventila in sicer sesalnega in
izpušnega.

17. Kedaj se ventili odpirajo in zapirajo?

Ventili se odpirajo in zapirajo pri sesanju zmesi In izpuhu
zgorele zmesi«

18. Katere vrste ventilov poznamo?

Poznamo viseče in stoječe ventile.

19* Kako delujejo ventili?

„ 4 ~

Stopoči ventili se dvigajo s pomočjo nosu na odmični
gredi /Hockonwclle/. Viseči ventili se odpirajo s po¬
močjo vzvodno ročice /Eiphobel/ ali pa s pomočjo vrh.
cilindrov lezoče odmične gredi, katera pritiska ventile
navzdolo S pomočjo peres se ventili vračajo na svole
sedeže.

?.G. Kako morajo hiti nastavljeni podstavki ventilov?

Podstavki ventilov morajo biti nastavljeni tako, da osta¬
ne med ventilom in podstavkom od 0 # 1 do 0®12 mm zraka«

Slika št® 4

X,

a in b sta viseča, c pa je stoječi ventil.

21* Zakaj mora biti določeni zrak med ventilom in njegovim pod¬
stavkom /Ventils to s sl/?

Določeni zrak mod ventilom in njegovim podstavkom
mora biti za to, kor se vsaka kovina pri segrevanju
čiri. Zaradi izgorevanja zmesi v cilindru se segreva¬
jo vsi deli motorja* Ako ne bi bile določenega presled¬
ka med ventilom in podstavkom bi se ventil zaradi raz¬
tezanja ne zaprl več dobro«, Posledice?

V k  SKLOPKA /K up lung/ f

22« Zakaj uporabljamo sklopko?

Sklopko uporabljamo za odlclopljenjo motorja od menjal¬
nika /Weehselgetriebs/ in za sklop istih,

23,  Kedaj se uporablja sklopka?

Sklopka se uporablja pri startanju, menjanju brzino med
vožnjo in ustavljanju«,

24, Katere vrsto sklopk poznamo?

- 5 -

Poznamo stožčasto /Ke ge IkugjLung/, enoploščno in več-
plošeno sklopko 5 /Mnscheiben unč. MehrsoheibenlnrssLung/.

25. Zakaj v današ^-fem času stožčasta sklopka ni več priporočljiva?

Stožčasto, sklopka v današnjem času ni več priporočljiva
zato, ker je premasivna in sta zato ostali dve vrsti
mnogo "bolj uporabljivi«

26. Iz kakšnih delov sestoji enoploščna sklopka?

Enoploščna sklopka sestoji iz slodočih delov: jeklene
plošče, ki je z oteli štreni obložen-, s "Ferrodo" maso,
peresa, ki pritiska to jekleno ploščo na zamašnjak /3ohw~
ungrad/in troh ročic, ki so v zvezi s premičnim ležajem
in vzvodom« Razen tega se nahajajo na sklopki še peresa,
ki imajo namen ublažiti naenkratni sunek v času sklopa
zamašnjaka s sklopko.

27. Katere vrste večploščnlh sklopk poznano?

Poznamo dve vrsti večploščnlh sklopk in sicer sklopko,
ki ima jeklene ploščice obložene s tI Ferrodo n  maso in
sklopko, ki ima ploščice iz bakreno-brozove kovine /ICu-
pferbrons/.

26-. Kakšna razlika je med torna dvema vrstama večploščnih op k?

Razlika je v tem, da pri sklopki, ki ima ploščice oblo¬
žene s ''Ferrodo 1 ' maso mora vse delovati v popolnoma suhem
stanju, ločim mora biti ohišje sklopko, ki ima ploščico
iz b okrono-b ronz o ve kovine napolnjeno z oljem /ICupplungs-
o l/c

29.^ Pvi-katorih motornih vozilih uporabljamo večplošeno sklopko?

Tečploščno sklopko uporabljamo pri malih automobilih in
motociklih in sloor zato, ker so zgrajene v manjši obliki
in tako zavzamejo manj prostora.

Slika št.5

Delovanje sklopke.

30. Kako se pravilno sklaplja?

Pravilno se sklapl j a. tako, da pom&nii

- 5 -

11  izklopi ti” = vodno hitro pritisniti na vzvod

sklopke s

17 virij vpiti' 1  ^ počasno popuščanje vzvod.”. sklopke,
Ravno pri* začetnikih dela pravilno skln.pl j m j e vedno
velike težko5o zato je treta posebno paziti na gornje
navodilo«. Maenkratni popust tega nožnega vzvoda povzroči
oster sune k f  kateri pri Malem dobivanju plina, motor ali
zaduši ali pa pogonskim napravam jako škodi - in preveli¬
kem dobivanju plina lahko dovede do nevarnih posledic.,,

VI. j-^lfJAZJfIK  /Weeh selg et riebe/.

Slika št.6

Zakaj je potreben menjalnik ?

31 - Čemu služi menjalnik?

Menjalnik nam služi zu menjanje brzine, n.pr* pri pre¬
miku vozila z mesta* pri vzponih i^t e d s

33* Kje se nahaja menjalnik in s cim je njegovo ohišje napol¬
njeno?

menjalnik se nahaja med sklopko in diferencialom v men¬
jalnem ohišju, katero jo z posebno mastjo ali z gostim
oljem napolnjeno /Getriebcbl/.

35« Koliko hodov ima lahko menjalnik?

Menjalnik ima navadno tri ali štiri hode naprej in ene¬
ga nazaj, kakor tudi prosti hod /Leergang/.

34. Kako so pravilno menja brzine?

7

Brzine. so pravilno menja takele: ako hočemo motorno vo¬
zilo premakniti iz mesta vključ im o najprej vžigalno na¬
pravo ;  nato pritisnemo na kontakt, ki vključi žaganjač
/Startor/ tako, da so&aj motor toče v proštom teloi z
majhnim številom obratov« Sedaj pritisnemo na vzvod sklop¬
ko. da tako ločimo menjalnik od znmašnjaka, stavimo monjal-
n j k v prvo brzino, popustimo ročno zavoro, zvišamo števi¬
lo obratov motorje, s pomočjo pritiskanja na plinski vzvod,
šele nato začnemo počasi popuščati vzvod sklopite, da s
tem ublažimo naenkratni sunek oziroma, da so število ob¬
ratov motorja počasi izenači z pogonsko gredjo /Kardan-
-vvelleA Hotomo vozilo se bo na ta način počasi začelo
prc-mikati z mesta* Da vklopimo v naslednje višje brzine
moramo pospešiti brzino vozila s tenu da s pritiskom na
plinski vzvod /Gasspedal/ damo motorju nekoliko voč plina
ter izklopimo prejšnjo brzino P  nakar odvzamemo motorju
ves plin, da teče le s pomočjo mašilke prostega toka /IiO-er-
laufdiiso/, nato šolo prestavimo v naslednjo brzino* Bnak
postopek sledi za nadaljne brzino, Ako hočemo staviti tok
vozila iz večjo brzine v manjšo moramo hitro pritisniti
sklopko ter brez zadržka v prostem teku staviti vzvod
menjalnika v nižjo brzino. Svetuje so, da so drži vozilo
na nevarnih križiščih in nevarnih točkah v nižji brzini,
da so ga ima na ta način bolj v oblasti.

Slika št,7

Menjalni!' v položaju troh brzin nuproj in ono nazaj.

8  -

-35* kdaj so- pri rao.njaa.1ti brsin uporablja -vaša sni plin /Suisehengas/?

Im sni  plin uporabi 5-amo pri menjanju krzino iz tretje
•v drugo pri uoelitopsa Re^jslniku* da se izenači šte¬
vilo obratov, onih dveh zobatih koleš isenjnlnlka, hi
sc imata zvezati v naslednji naželjoni nižji "brzici*

36.!» ICakšon je postopek menjanj a Tbrziiu z -varanim plinom?

Postopa se takole: pritisk na sklopko, staviti vzvod
menjalnika iz trstje hrsine v prosti tek, spustiti
vzvod sklopke. dodati plin, pritisniti na sklopko,
staviti vzvod menjalnika v drugo "brzinc in sklopko
počasi popuščati« Ha isti način sc izvrši preklopljen-
je Iz druge "brzinc v prvo,

Slika št s 8

Poslužcvalne napravo v automobilu.

a/ ICrmi3.no kolo /S to nor rad/
b/ Signalni gumb /Hupo/
c/ Stikalo za luč in vži-

galni ključ /Melitsohaltor
n* Zun. 0 . s oh 1 c s a /

d/ Stikalo kazalcev smeri /Wiu3ccr/
e/ Stikalo z,a zasenčenje luči /At—
b 1 e nd s c hal to r/

f/ Vzvod sklopko /ICuplungs-
hc-bol/

g/ Ho zna zavora /Pussbremse/
h/ Plinski vzvod/G-ushe bol/
i/ Vzvod menjalnika
/S okultnebo1/

]:/ Stikalo zaganjaš a /An-
lasserloiopi'/

1/ Kočna zavora /Handbrcmse/,

VUtk EE BBairni at.

37, Čemu služi diferencial?

Diferencial služi za prenos pogonske sile od pogonsko
esi /ICard anwe Ho/ preko polosi na kolesa.

Slika št,9

Delovanje diferenciala.

38» Comu šo služi diferencial?

Diferencial nam služi tudi zato, da na ovinkih zviša
število obratov zunanjega kolesa, ki mora napraviti
daljšo pot s pomočjo izravnalnih kolesc ali tafcozva-
nih satelitov,

39. Katere dele ima diferencial?

Diferencial ima naslednjo delo: stožčasto kolo /Kogol-
rad/, krožnieno kolo /Tcllerrad/, štiri izravnalna
kolesca ali satelite /Ausgleichgctriebe/, dve polosi
/Halb&ehsor/ 1  okvir izravnalnih kolose /Ausgloichgo-
triohorahmen/ in ohišjo diferenciala saraoga /Diferen¬
cial gohauso/,

40, S čim jc napolnjeno ohišje diferenciala?

Ohišje diferenciala je napolnjeno z oljem ali mastjo,
ki jc določeno samo za diferencial /Diforoncialol
oder Diferenci alfe tt/i

VI II,  H LiPILKIK /ICuhlor/c

41, Katero načine hlajenja poznamo?

Poznamo: ...zračno j tormosifonsko in hlajenje s pomočjo
črpalko o

42, Pri katerih motorjih se uporablja zračno hlajenje?

Zračno hlajenje se uporablja navadno pri malih mo¬
torjih /Tatro/ in motociklih,

43, Kako delujo tormosifonsko hlnjonjo?

- 10  -

Termo sifonsko hlajenje deluje takole: segreta /oda se
dviga, ohlajena voda pada*. S te* nastane vodno kroženje
v hladilni napravi*

44, Kako deluje hlajenje s pomočjo črpalke?

S pomočjo vodne črpalko kroži veda od Motorja do hladil¬
nika in nazaj«

< 5« S čim se šo pospeši hlajenje hladilnika?

Hlajenje hladilnika se pospeši z ventilatorjem.

46* Kakšna toplota vodo jc pri vezenju normalna?

Normalna toplota vode za časa vožnje je okrog 80°C.

Slika št.10

Termesifonsko hlajenje,

47 1  Kaj napravimo, če vsloa premajhne količino vodo voda začno vre¬
ti?

6o vsled premajhne količine vodo voda zavre, moramo takoj
ustaviti motor^ pustiti ga ohladiti in zelo počasi doli¬
vati mlačno  vodo,

48, Zakaj se v segret hladilnik ne smo dolivati mrzla voda?

V  sogret hladilnik so mrzla voda ne smo dolivati, kor hi
vslod toga napokale stene cilindra in vodnega plašča /Wa-

- 11  -

ssormantol/»

49. Na kaj moramo pozimi paziti pri hladilniku?

Pozimi moramo dodati vodi glicerina ali špirita, kor talca
mošomica zmrzno pri proooj nižji tomporaturi kot voda.

Ako pustimo pozimi motor stati v mrzlem prostoru za krajši
čas, ga moramo pokriti, čo pa ga pustimo stati dolj časa,
Jo priporočljivo, da so hladilnik izprazni.

XX. VPLINJAČ /Vorgasor/.

60. Zakaj nam služi vplinjač?

Vplinjač služi zato, da sc. v njem napravi iz bencina in
zraka pravilna racšanioa, kakršno motor zahtova v različ¬
nih brzinah.

Sl. Iz katorih glavnih dolov sostoji vplinjač?

Glavni doli vplinjača so: ohišjo plavača /Schwimmo rgoh&use /,
plavač /Sohwimmc r/ , prostor tvorjenja mešanico /liischkam-
mor/, šobo /kliše/ in zaklopka /krosselklappc/. Nekateri
vplinJaČi imajo tudi zračno zaklopko /Luftklappe/.

v \

58. Comu sl*ži glavač?

Plavač služi zato, da omojujo dotok bencina v vplinjač.

53. Žalca J Jo potrobna zaklopka /krossolklappo/?

Zaklopka Jo potrebna zato, da upravlja zračni tok, ki do-
lujo na šobe /kliso/ in do s  toro dovaja več ali manj
moštmice v motor.

54, ICrOcšno razmorje Ima normalna mo Sanica?

Normalna mošanica ima 15 dolov zraka in 1 dol boncina*

Slika št. 11

O J- XiC^

št. 12

1, Razpršiloo /Zorstanker ~

£„ Ust jo šnm ./Dusonmtshdraig/

3 c Sesalni vod‘ ;  /Sangle i tung/

4 n Zakl opica /D r o s s-3 Iklapp G/

5 e  Izravnalna naprava

/a  usgle iohvorriclitmag/

6 * 'SxC'8&.&hčZ '. S /Z 3 rlatrfieitfcag/

7 o .Izravnalna _ zo1>a /Ausglciohdtiso/
0 t  Zračno upravljanje za prosti tole

/Lut tre gnile rang £ur Lcorlauf/

9« Do tole bencina /Kraftsioff-
zulaurV

10» Dotok zraka za izravnalno
napravo /Lufiznfuhr flir
Ansglo i ehvo rriehtuag/

11 6  Ohišje plavaea /Schwiinmor-
gehauso/

12 0  Do tek zraka za sesalni ved
/luftzufnhr tir Saugleitung/

13, Slavno, šol-a /EaeptčliUo/

14. Plavač /Ochvkanor/.

55, Kako so opazi preslaba mešanica?

Preslaba mešanica so opazi, če se slišijo v vplinjara
poki ali pljuvanja*

56, Kako opazimo premočno mešanico^'

Premočno mešanico opazimo takrat* ee prihaja is izpuha
črni dim, ali pa ee so sveče sajasta s  Takšen. motor po¬
rabi mno^> bencina c

57, Katere motnje se največkrat pojavijo na vplinjaču?

Kaj pogoste j še je zamašen je šoh 3  igla plavača obvisi, da

tako no more pri tokati bencin In preluknjan.]'o plavaea-
ki se vsiccl toga napolni z bencinom in pade na dno»

5.8« Ha katere načine dobivamo bsnein v vplinjae?

Benom pritoka v vplinjae na tri načine t a/ na p rul  is
višje ležečega bencinskega rezervarja, V nefpodpri¬
tisk /Vacma/iz bane inske ga reze ar/ar j a k enemu manjšemu
rszervarju pod motorjeva kapo od koder- pada na vpiinjač*
Ta način dandanes ni več v rabi, c/ potom be ncinske

- 13 -

Č rpalk e /Membrnnpumpo/«,

59 3 Iz  katerih delov sa ato ji 1)611011182:0. črpalka?

Bo no In sl: a črpalka ima sledeče dele? častilec /filter/,
ki ima n ni o go očistiti bencin, prodno ta priteče v vplinjač,
mmo?mp. 9  ki se sestoji iz impregniranega platna, 1:1 bo  v
bencinu ne r&stopi ir. ima nalogo vleči bencin iz rozervarja
ter ga potiskati v vplinj&o, dva venti la od katerih eden
odpira odprtino za vsosevanje , drogi pa odprtino za odva¬
janje bencina, pero . Iti pritisne vsakokratni dvig mem¬
brano zopet nazaj.

60, Katero napako povzroče, da so vplinjaS vname?

Vplinjae so lahko vname z .-radi slabo zaprtih ventilov,
zaradi slabo stisnjenih dovodnih bencinskih cevi, fta-
rndi slabotno mešanice in zaradi napačnega vžiga /de
Iskra preskoči pri sesalnem taktu/«

61, Katore glavne šobe imajo današnji vpliajači?

Današnji vplinjaei imajo glavno šobo /Hauptdlise/, šobo
prostega teka /Leerlaufdtise/ in zračno šobo /luftdUse/#

6?. a  Kako obratuje glavna šoba /Hnuptdtise ali ArbeitdUse/?

Pri naraščajočih obratih motorja narašča tudi dotok ben¬
cina v cilinder* Da bi glavna šoba oddajala tudi dovolj
bencina pri nižjih obratih je pri tem potrebna takozvana
izravnalna šoba /Ausgle ichdU.se/«

63,, Kako deluje' šoba prostega teka?

Šoba prostega teka se nahaja v posebnem vodu in dovaja
motorju toliko bencina, kolikor je- motorju v prostem toku
potrebno«

64, Kako deluje zračna šoba ali razpršilec /LuftdUse oder Zorstauber/?

7sled zožitve sesalnega voda nastane na tem mestu zračni
prepih znatno večji. Iz tega razloga se nahaja tu ustje
glavna sebe,

65, Čemu služi zračna zaklopka?

Zračna zaklopka /L'uf tlel app o oder Starte rklappe/ za nas¬
lednje: ona je nameščena-v sesalnem vodu vpiinjaČn. Po¬
tom nje se lahko dajo močnejša mešanica pri premiku vo¬
zilo. z mesta /st ort ar ju/» Ona se zapre, oe potegnemo
zn starini gumb v kabini, odpre se  pa, čo porinemo startni
gumb nazaj»

66, Zakaj uporabljamo pospeševalno črpalko? /Besehleunlguagspumpe/.

Pospeševalno črpalko rabimo pri " o: :.Kr- ' : on odpiranju
zaklopko /Drossel3:lappe/ tor s tem pospešimo pritisk
bencina do glavne Šobe«

67o Katere glavna vrste vplinjačev poznamo?

Glavno vrste vplinjačev so: hori con ta lni  /vodoravni s
,: l’alas" vplinjač/j vertikal ni /navpični « »Zanith" in
: --Solex :r /:. vrlin j ač s  n"adaj~oTim tokom, ‘fa, zadnji je zelo
priljubljen j ker je višjo* monViratTod motorja, zračni


točo oi zgoraj navzdol ter zaradi tega ni potrebno

14 -

npravlJ ati bencina navzgor« Renoir, so dovaja s črpalko,

. 68. Hi so smo v zaprtem prostoru staviti motor v pogon?

7 zaprtem prostori! sa nikakor no sne puščati motorja v
pogon, kor so izpušni plini jako strupeni, Troba je proje
odpreti vrata in okna.

^ HAZAUčTA Kl.PP.lY A /geHvipryorriehtung/ g

69. Kako kontrolirano stanje olj&l

Stanje olja kontroliramo z moro, ki se nahaja na ohišju
glavno gredi s katero so lahko mori višino olja.

70, Zakaj je potrebno mazanje?

liazohje jo potrebno zaradi trenja vseh premičnih oziroma
gibajočih se delov na autcaobiluo

■71* ICakšno so posledice napačnega mazanja?

a/ če jo preveč olja: mastne sveče ter radi tega iskra no

preskoči, olje naseda na površino
bata tor tam izgoreva in napravi
nekako žerjavico na površini bata,
kar ima za posledico samovžig, To
nepravilnost spoznamo pc modrem dimu
is izpuha*

V es je promalo olja; segretje motorja, zaglavljonje ba¬
ta, zašgauje ležajev i.t.d*

72» Koliko vrst mazanja poznamo?

Poznano sledeče vrsto mazanja* a/ s pritiskom o ljno č rpal¬
ka  /dlptcspe/, b/ zajemala.o mazanje « ki deluje tako^ da
ima ležaj batove ročico nos ali lopatico s katoro zajema
olje iz ohišja /Karterja/ in ga meče v obliki meglo na
steno cilindra, c/ mešano mazan jo , ki se uporablja navadno
pri dvotaktnih motorjih"tTj* da še bencin šo v rezervoarju
zmeša s oljem v raaserju enega dola olja s 15 do 20 doli
bencina /1:15 do 1:20/.

XI o 53KCIH51CA Ci&A ZKk  /Monhrc ai ggmpg/,

rvn ti T r?

v vpxinjaci

% w« N  ~~ v  iz ra zo rvar j a

/Opis delovanja to črpalko glej na strani IS/

- 15 -

XIX, K HM I MA N APRAVA / Leritamgf.

Sl lica at, 14

teiIna napra va,

Glavni deliš 1 0  Krmilno kola  /lonkcad/

2, Krmilni  drog in navoj-
na p ali e a Z  prevlečenim
Krmilnim polžem in
zobati sogmbnt /lonk-
saule und Leaksplndol
mir gekapselior lonk-
sohno^k© nad Znhnseg-
mont v

3 C  Palieasti vzvod Krmi¬
la /lenkstoelchebol/

4, Krmilna polisa /Lenk-
s tango/

5 o Krmilni vzvod /Lorik-
hcbol/

6 e  Vzvod  pročne palico
/Sp tir s tangonhobe 1/

7c Prečna palica /Q.uor-
b tango/.

73« Kako Jo krmilo pravilno nastavljeno?

Krmilo je prat lino nastaviJono takrat, kadar nima provoč

al i prom alo mrtve ga ho da»/ 2o tongaag/ P

74, Kolik jo normalni mrtvi hod krmila?

Normalni mrtvi hod krmila je oa 20° /polni krog jo 360°/ „

75, Katora jo največ j a dopustna mora mrtvega hoda krmila?

Največ ja dopustna nora mrtvega hoda krmila jo 36° t* j a
ona desetina, kroga«. Večji mrtvi hod pa so žo policijsko
kaznuje o

76,  Katere vrste krni! Še poznane?

Poznana sc no .krnila z  gibajočo so končne osjo /Aohson-
schenke Ilonkrmg/, in v posebnih slučajih vsekalosno

krm i 3. o /Al r. .13. e  mlur g/ 0

Slika §t*15

llehnnizea krmilne napravo.

XI II« HA2ST3SLJ^Ti SgA H IRAVA /Bole uchtu ng/,

??» Odkod dobivajo svetilna telesa t-tfk sa razsvetljavo?

Co 5® trota uporabljati svetilna telesa v času, ko vo¬
zilo stoji in noter ne obratuje ?  prihaja tek iz akumu¬
latorske baterijo f  ko pa se ko tor stavi v obrat to na¬
logo prevzame dinamo*.

78* Kakšno napetost ima akumulatorska baterija?

.Akumulatorsko baterijo za motoma vozila imajo navadno
napetost 6 ali 12 Voltov,

79« Kakšno napo to st oddaja dinamo?

Sinemo, katerega vrti motor,oddaja datoteko normalno
obratno napetost 6 ali 12 Voltov« Za autobuso so upo¬
rabi Ja jo tudi ?A  Voltu! dinami«

00 ,

p T

O

Katar! pol akumulatorja oz« dinama jo zvezan k  maso vejila?

formalno jo minus /~/ pol akumulatorja oz« dinamo sjvozas
z maso vosix£L«

Pa kakšen način so dovaja svetilnim telesom pozitivni /+/  pol
akumulatorja oz, dinama?

Pozitivni /plus */ pol akumulatorja os« dinama m
svetilnim telesom potom izoliranih kablov«

Zakaj nam služijo varovalka«, nameščeno v začetku-električno
napol j avb vozilu?

Varovalke so nujno potrebne zato, da valujejo akumulator
oso dinamo pred kratki® stikom, ki vsak eae lahke nasta¬
ne v napeljavi ali prod preehtožbo« iko bi v slučaju

dovaja

83, Kdaj

dalj časa trajajočega kratkega stika t napeljavi, ne
imeli nmo  ščonih i r..,\ ih ali sploh ne imeli varovalk,
hi so uničil akumulator os« bi tuljave dinama zgorelo«
'Zato jo troha polagati veliko pažnjo r.a varovalko«

sno a.n.o  polniti tCona-alators&o baterijo?

Dinamo jo zir-ožon polniti akumulatorsko baterijo takrat,
'ho m  motor zviša obrate in lahko oddaja več toka kot
ga potrebujejo potrošniki vozila*

XIV, ZAVORt /Brorason /g

84, Kolike* vrst zavor poznamo?

Predvsem poznamo tri vrsto zavor in sicer: a/ zavoro z
j ekleno vrvjo , o/  hidravlično za voro  /oljni pritisk/ in
e/ zračne zavore  /zračni pritisk/ a

85,  Katerc vrsto zavor poznamo z ozirom na izgradnje?

Z ozirom na izgradnjo so znane fivvoro z zunaj namešče¬
nimi zavo rn imi  v lož ki in zavore, z znotraj  mon tiran ini
zavorn i m i vložki e

86, Koliko zavor Ima vsako motorno vozilo?

Ysafco motorno vozilo ima nožno in ročno zavoro,

87, ICdaj uporabljamo ročno zavore 7

Ročno zavoro uporabljamo v slučaju, če so ostalo odpo¬
vedalo in kadar pustimo vozile stati na mestu.

Slika št, 16

5

1 ,

3 ,

4 ,

Zavora z notranjimi zuv

Zavorna palica /Bromsstungo/
Zavorna roeiea /Bremshebel/
Zavorni vložki /Bromsbacken/
Zavorni eroontor /Br-emsnocken/

mirni vložki /Innenbackonbromse/,

p- - ;f7oma obloga - n Forrodc”
/* l Perrodo n -breBisbolagf
6, Peresa /Fe dem/

7o Zavorna kotva /Bromsanker/

8, Zavorni obroč /Bromctroaaaol/

18  -

88. Inko delujejo zavoro ?

Z zunaj nameščenimi zavornimi vložki /Aussehbackanbrerasen/
pritegnemo zavorno vložke to eno 3: zavornemu obroču, kadar
pa spustimo zavorni vzvod pa potisne pero zavorne vložko
zopot v prvotni položaj t.j* narazen.

Pri znotraj nameščenih zavornih vložkih pa potisno
zavorni oxconter /Bromsnookon/,vložko narazon rm zavorni
obroč, ko pa spustimo zavorni vzvod pa potegnejo zavorna pere.
sa vi c žico skupaj*

Pri zavori v ohliki traku /Bandbromso/ loži elastični
jekleni trak z zavornimi vložki zunaj zavornega obroča ali
na zunanji strani osi. En leonoo jo pritrjen nepremakljivo*
drugi so pa pri zaviranju pritogne, tako da so zavorni vlož¬
ki pritisnjeni 3c obroču«

^887~Eaka morajo biti nastavljeno zavoro na vsa štiri leolosa ?

To morajo biti nastavljeno tako, kot jo predpisala tovarna
vozila v priložonom uporabnem navodilu; v'nobenem slučaju
pa ne smo j o delovati zavore na prednjih kolesih .močneje leot
na zadnjih, 3cor se lahko zgodi nesreča, da se voz prevrne,

90. kako izglodajo zavoro z notranjimi zavornimi vložlci ?

Ta zavora sestoji iz dveh polkrožnih vložkov, 3:i so oblože¬
ni s &sbestom ali forrodo. Ha spodnji štreni sta spojena
na osi, mod zgornjima koneoma viožlcov so nahaja cncoonior.

Ta ima ročioo, ki jo zvezana z joklono vrvjo. Kadar pri¬
tegnemo jolclono vrv so oxoentor obmo in potisno zavorne
vi o žico na obroč. Kad m pa zavoro popustimo so exoento-r
c orno v prvotno lego, peresu, montirana mod vložlci pa
pri to gnoj o vložko sirupa j«

-9TrKuko so nastavljajo zavore ?

Jeklona vrv ima na oboh koncih navojni nato zalo e, ki je
zataknjen skozi ročico zavorno osi. Go na ta način a po¬
močjo nato zal o a skrajšamo vrv, bodo ob pritisku na nožni
vzvod vložki preje pritisnili na steno zavornega obroča.

Knk© delujejo zavoro na oljni pritisk ?

kri toh loži, in sioor pri zavorah z znotraj nameščenimi
zavornimi vložki, mod koncema zavornih vložkov namesto
exoontra »ali cilinder z dvema batoma, katera pritiskata
zavorno vložko na steno obroča*

Zavorni vzvod jo z  batno palico v zvozi z batom
glavnega cilindra, ki je napolnjen z posebnim oljem za
zavore« Od tega cilindra pelje cevovod k zavorni napravi
vsakega kolesa.

Ako pritisne vozač na zavorni nožni vzvod, potisne
bat glavnega cilindra olje v oljni cevovod, ki je sam že
itak napolnjen z oljem, se s tem pritisk na bat zavornega
oilindra poveča teko, da ta potisne zavorni vložek na
steno zavornega obroča in s tem povzroči zaviranje*

Če potem vozač popusti nožni zavorni vzvod,potegne
pero bat glavnega cilindra spet nazaj, olje teče nazaj v cilin¬
der, pritisk se zmanjša, zavorni vložki se s pomočjo peres
o dm n jene jo od stene zavornega obroča in zaviranje preneha.

93. Ali se smejo zavore mazati ?

kri zavornh se mažejo somo ležaji zavorne osi in ležaj

19

orccentrn. Ostali deli ss pri čiščenju samo operejo s ten-
činom®

94® .0.1 moremo mssn z  zavorami le na drug način zavirati ?

Kanem z zavorami ^oreiao zavirati os s motorjem« Z motorjem
zaviramo tako, d^fcd?:lopiwo vžigpJLf-i naprave, menjalnik pa
starino v one izmed 'brzin la sicer :*.ia večja zaviranje ja
potre mo v tem manjšo 'brair.o je tre ca prestaviti«

25» Saka j zarir« notar pri nizki prestavi močneje kot pri visoki ?

2 at o, ker je pri nizki prestavi število obratov motorja vi¬
šje® -

96» Kako vozimo po nepoznanem lirikovi te n ozemlju nc.vzc.ol ?

Pa nepoznanem hribovitem ozemlju vezimo navzdol vedno z
vklopljeno brzlno in sicer s tisto, s katero smo vozili
navzgor« Voziti navzdol v prostem teku jo zelo nevarno $ ker
so j če ki motor ek stal, potom težko preklopilo v kako prši¬
mo in tako no ki mogli z motorjem zavirati,

97* Kaj moramo napraviti, da ssavarojomo vozilo, da ne zdrkne navzdol

STajprej moramo pritegniti ročno zavoro in izvleci vžigalni
ključi* Potem ss mora podložiti pod kolesa kamenje ali le¬
sena kruna in končno staviti menjalnik v prvo brzino, če
le dolina spredaj vozila, čs pa je zadaj, moreno menjalnik
staviti v kod nazaj /Bdckgang/*

vi-1G-4Xff A ITA PEATA /^-. -i-Vo rrieht miff/.

--Kf* ' . . .

98* Kako ee vžge kompromirana mešanica v cilindru ?

Kompr-oisirana ne sanica se vžge potom iskre na svečici*

99, Katere vrsto vžigaš, ja poznajo ?

Poznamo magnetno in baterijsko vžigonjo*

100» ičako opišemo magnat in njegove delovanje ?

— j" P . "... V*.-- ve"'.' • •

Mrgnet sestoji Iz magneta v .obliki podkve, ki Ima na vsakem
koncu pritrjen polov nasvavuju* ..od tema dvoma poloma' sc
vrti kotva iz selil®ga '?•«leza* ki ima: odliko dvojnega :, l : k
Ka kotvi so naviti dosoli primarni in tanki sekundarni nave-
•)i a  Ob vrtanju kotve mod magnetnima poloma se inducira /na¬
stane/ t  primarnen navoju nizko napetostni primerni tok
/majkim volt »Ja/ la tok t-oce /skozi kondenzator/ k prekinja-
cn /Unterbr-echer/j ki go. prokino.e Taleči toga nastane v se¬
kundarnem navit ju visokonapetostni sekundarni tole /do 15*000
Tol to v/ e  Od sekssn&arae. tuljave k se že, visokonapetostni tok
preko kabla na razdelile c /Verteiior/, sd tem pa spot po
kablu na kontakt svoeico? Odtod preskoči tok v obliki iskre
na maso in po n j o j nazaj k Magnetu*

101, Kako izgloda, prokiujač ?

Prekinjaš ima na prckinjalnik ploščicah na osi kotvo pri¬
trjen eri stalni in en gibljivi platinast kontakt /kladivce
in’nakovalce/* Keproinakljivi kontakt jo zvezan z  rimami«

navojem kotve , Vijak soja, kakor nepremaklj Ivi kontakt sta
od plošče Izolirana* Gibljivi Jcontrifct sedi na makaki ko-
lonasti roelci, katera s pomočjo peresa pritiska na ne-
premakljivi kontakt in ss a pomočjo vrtečega so cxeentra
oči njega  zoper, odtrga« Tako nastane prekinjanje.. Kontakta
sta pri prekinitvi oddaljena eden od drugega največ 0*4 mm»
OJOE^^nJra^^aluži kondenzator ?

Kondenzator služi za shranjevanje toka so proden pride
prekini tov in da ubrani škodljive iskro na platinastih
kontaktih, ki 'bi so ob preveliki iskri raztopili«

Slika sto 1.7

Kagno tno vz  igan ,1 o»

1 - ohišje magnetno ga vžigalnika ali masa,

Z ~  primarni navoj /Primdrvdcklung/,

5 - sekundarni navoj /Sokvaidarv/ioklung/,

4 - prekinjaš /Kntorbrcene r / ;

5 - prekinjala! nos caicoatcr /Noekon/,

6 - razdelilec /Vortciior/,

7  - vžigalna sveča /Zdndkcrse f  »

10?., Sako^iagle da razdelilo e ?

Rasdelileo ima ploščo os 0  pokrov is trdoga gumija /Hart-
gumai/ v katerem bodo kovinastl kontakti, ki so med seboj
izolirani« Na teh drsi oglje na ščetka razdeliloovega ka¬
zalen« Na vsak cilinder prida on tal: leentaki, ki jo potom
kabla zvezan s svečico do tičim; ga cilindra« Magneti ono ali
dvocii tudorskih motorjev nimajo razdelilen, pri enooil tudor¬
skih motorjih gre tok cd drsalnega obroča potom kabla na¬
ravnost k vžigala! svečici ?  pri dvooilindorakih motorjih
jo drsalni obroč sioao polovičnega obsega, ki ima dva od¬
vajalen toka« Kabel polje od c&vajaicov direktno k svečam.

21  -

104 c  Zakaj Je potnima Tamosfea pat iskro ?

Varnostna pot iskro jo potrebna zato, da vsled visokenapo«
tostucga teka no ti pregorela sekundarna tuljava, ec ti
vslc-tt »skvarjeno svnse tok 210  si imel drugo odtočno peti*

Ti varnost-ao islerlaeo sestoji, is dveh dobro prc-vodnih pa¬
ličic, ki  sta s konicassi oddaljeni druga od  drugo 7  do 10 m& 9
Sna paličica je zvezami  s kablom, ki  polje na razdelilo o,
draga pa z maso 0

10 S o Zakaj sekane ami tok ne preskoči vodno po varnostni poti iskro 7

Sekundami tok nato 20  preskoči vodno po varnostni peti
iskro, ker ista bližjo pot na aaso preko svožieo t  katera
Ssa elektrodi o udrl jeni drago od druge lo naj vos* do il sz a,

'Lo v alueajug če je svečica pokvarjena /če sta elektrodi
pooljoni, olje namreč izolira/, ali So jo kabel od raz&oliica
do svečico prekinjen si poišče tok pot preko varnostno ga
iskrisča*

K baterijskem vžigrdiju spadajo s

dinama /istočasne dinama za luč/,
vžigazna tuljava /Zitadspulo/,.

prekinjaš s kondenzator jo® /TJrtarbreolier mit Kondenzator/,
razdelilo e /Torte ilčr/ ?
ukisnul at orska n  ate rij 4*.

stikalna omarica s kabelsko zvezo /Sehalikasion / 3
ključ za priklapljanje is odklapljajo vžigalncga toka#

Dinamo je stroj za proizvajanje toka in sicer istoase snagi
toka- On sestoji is cilindričnega ohišja polov, na katerih
bo navoji lice o Če pustimo teči električni tok skozi te
navoje iagnoinfh. polov, to3c mm  dajo akumulator. postanejo
poli'aagnotiesio Kotva’c navoji, ki sc nahaja ned e.ui psi
oc rale d n "♦starka mogne tne ga pola zazre vero ir s

105* Kako izgloda varnostna pot iskro ?

107, Kateri doli spadajo le baterijske® vžigaš ju ?

108* Koko deluje dinamo ?

slika št e  ia

Baterijsko
vžiganje*

109« Koko izgloda vžigolnu tuljava ?

Tžignlaa tul j ara sestoji iz  nohko železno ga jedra, ki  jo sli¬
čen kot pri maghotni kotvi® Kanj so naviti doljoli primarni
in tanki soVanidas-ni navoji žico«

n,n.konce primarnega navoja jo zvezan z vžigalnim ključem
in akumulator jem, drugi konce pa a preklnjačenu

Sekundarni navoj jo na onem koncu zvezan z mase, na drugem
pa s kazaloom razdeliloa«

110o Kaj voao povedati o akumulatorju ?

Akumulator sestoji iz ve5 členov ali elementov, 3ci so vdelani
v stekleni posodi in napolnjeni s kislino« Vsak člen ima
pozitivno in negativno ploščo, obe pa morata stati popolnoma
v kislini toda izolirani od tal« Pokrov steklemu posodo jo
zalit z gutaporšo in ima vdelana dva priključna kontakta
/eden. +,  drugi -/ in odprtino za nalivanje kislino*

Posamezni olomonti so med soloj zvezani s sponkami« Cel
akumulator jo navadno vložen v losuno omarico« Od prvo pozi¬
tivne /•*/ sponke polje kabel v stikalno omarico in fc zaganja-
5u /Anlassor ali Star tor/, od zadnjega negativnega kontakta
akruiml;',torja /-/ pa polje on kabel na maso» Zamašek; na od¬
prtini pokrova mora dobro zapirati, da kislina prehitro no
izhlapi* Prodno pričnemo akumulator električno polniti, mera
imeti kislina gostoto 28° Boeč- ja, So pa jo. gostejša,ji
moramo prilivati dostilir mio vodo toliko časa, da dobimo
navedeno gostoto« Kislina mera v stekleni posodi segati 1 cm
coz svinčeno plošče«

lil« 11',:,o dolnje baterijske, vžignnjo ?

Ko -vtaknemo vžigalni ki 4 .n 0  v stikalno napravo mo  s tem na¬
pravili zvezo ms d vžtgaino tuljavo-, akumulatorjem in dinamo 0
Tok teče sedaj' iz akumulatorja preko primarnegs. navoja vži¬
gata© tuljave k masi oz,, k minus polu akumulatorja« V mo-
aantu, Jcp pa prekinjaš prekine to pot, nastane v sekundarnem
navit ju visoke napetostni tok, ki teže po kablu k razda lilou 3
od tam po; na sveče«

11So Iz  katorih dolov ss-stoji vžigala?. sveča ?

Tžigalna sveča sestoji iz porcelansko izolacije, svež ne ga
ohišja in elektrode 0  llokiroda je- oddaljena od kovin&stega
ohišja'svečico 4  ki sluzi kot masa /minus pol/, navadno le
C u '3 do f?°4. mm«,

.113« Kaj razumemo ped *predvžlg r:  in "kasni vžig« ? /Ter tu Saohztindnng/

Predvžig - je trlva-t, ko iskra na svečici preskoči, čeprav bat
v kemprosijakom taktu šo ni popolnoma desogel gornje mrtvo
točke * kasni vžig pa jo tokrat, 60  preskoči iskra na svetlici
v letos, trenutku, ko je bat do sc gol gornjo mrtvo točko v
kompro s i j sko-m tak tu*

114o Kateri, defekti so najpogostejši pri vzdgalnih napravah. ?

Fava&ao 30  obrabijo platinasti kontakti prekinjaša &ld jo
odst o j tbh dveh/ kontaktov pr-o-Volilc ali pa premajhen« večkrat
. sc zlomi pore ali pa pride veda v prekinjaš in zaradi tega
k.  a st rano kratek stika največkrat pa to pripeti, da jo kabel
slabo pritrjen tor saraai Kakega-.slabega kontakte izostane
iskra. no. s'v o o.

j

XVI o OS  STgfO POLICIJSKI PREDPISI,

iuyco no ivirv.  viaflati. vsakdo, iti' jo prisoten no,  javnem cestnem
prosotu ?

Tsru-to.c*.. 2ci j c prisoten na Javne s oo sinom  prometa so
aoro. tj  ahati tako. da no obstoji nevarnost koga ožko&o-
Tati ali spioli premoi zadrževati«

126c Katero vozilo  ima prožnost- v vožnji ?

Rabiloo glavno cesto ina vežno prožnost t  vožnji na
križiščih in r ustjih ec st« Državne cesto so zaznamovano
s raaamiai ščiti in s okroglic ščitom /Enakem/« Slavne«
prometne rtaste sc zaznamovane > trikotnikom, stoječim
ne. špici® Pri ist-erarrsdnib. cestna ima prednost v
vožnji dotičnij, M prihaja z desno strani« ilie-r hoče
spremeniti ggter na isti. oosti, mora dati prednost vse a?

. nasproti prihajaj ožita vozilom,

117 o Kakšen predpis .velja za vožnjo v koloni 7

Kolono vozil izven mosta ne smo j o biti daljšo od 50  a,
razdalja med njimi mora biti enaka«

118 c  Kaj jo predpisane sa stari«* jo in ustavljanje i

tJ  I>ofo? mora ustavljati vozile tako, da ostali promet
ni oviran ali v nevarnosti«

b/ Ustavljati se sao some na desni strni cesto',.. \ f  slu-
cajn® an go  tračnica .položeno na desni, bo  smo ustav¬
ljati tudi ».a levi strani cesto«
o/ lu\  enosmernih'-costah sc sme ustavljati na lovi in na
do sni strani Goste«

13.9» Kaj nor.rtmo napraviti , kadar vozi&o  is hišnega .-dvorišča na ulieo 7

Kačar vozimo is dvorišč n ne, ulloo 8  moramo postaviti
Slovake, na tisto mo sto, Ici jo razgledno na oho strani.,

. da nam dajo znaku» da-li je cesta prosta, obenem opo-
snrja poŠcc nr. prihod našega vozila«

ISO« Kakšen predpis obstoja za natovarjanje in raztovarjanje na cesti

D ogovarjanje in raz te vari.-nje n.-> nuto in Iz njega ja
dovoljeno samo v takem slučaju, kjer- ni možnosti ali -
T-rostom, da bi sc auto umaknil s ec sto,, Vendar delo
Tei  sme ovirati o stal o ga prometu*

121, Katera uradne listina mora šotor vodno imeti pri peli ?

g fJ for mora pri Vsaki vožnji imeti pri o-;bi ovoje- šofer-
oko izkaznico v  fiopusinioo in davčno karto v slučaju« da
sa vozilo ni troha plačati davita.,

123, Koliko ose d  so ■ srno  vzeti na tovorni atfto ?

B'e tovorni auto bo  mo  vzeti do ostis oseb« Stati na to-
vorhen vozilu jo jropavudaao«

123, Kii kaj nora Solon So pobiti /r

Bolov mora p  mo .it 5, nn to f  da Iffia v kabini to lijev proste-
rn,, urv « lahkoto upravlja vozilo.

- 24 -

124 o Kaj jo predpisano glede tovora t

Vsako vozilo mora biti natovorjeno tako s  da no dola tožkoč
ostalemu prometu* Ako scge tovor zadaj iz  karoserijo sc
mera as. njegov skrajni kana e obesiti r-de$a zastava v vs-
likcsti najmanj SO x 20 ea ?  če pa jo to ponoči obesimo
Ha tiste -mo sto rdečo svetilko toda .ne višja kot 125 era od
tal p Dolžina tovora suo znašati največ 22 s, višina pa 4 n.

125. Ktedaj sms šofer vozilo zapustiti ?

Šofer sme vozilo zapustiti Sele takrat*, ko io izvlekel
kentakttni ključ, pritegnil roe.no zavore in vozilo odn.
kabino vozila zaklenil»

125. Katere važne predpise poznane z ozirom na razsvetljavo vozila ?,

Vsako motorno vozilo /motocikli niso upoštevani/ mora imeti
dva naprej obrnjena žarometa, ki morata biti enobarvna*
la dva žarometa morata biti tako urejena, da sedmere ta
od Šoferjevega sedeža vsak trenutek zasenčiti«, žarnico
ton žarometov kisajo imeti do S5 Wnttov učinka« 'Sc.  dva
žarometa morata biti cd sredino vo 2 ila enako oddaljena
ter v enaki višini od tal-; nikakor pa no ves kot 1 si cd
tal. Kejnc svetilki vozila sc lahko vdelane v glavno, eo
te niso c 4d.nl j e no od zunanje strani vozila ve e kot 4-? em.
Pa stransko mejne svetilke imajo 10 ffattov učinka. Kotor-
na  vozilo ima lahke spredaj montiran 2a on gibljivi žaro¬
met s  ki sc uporablja za ovinke la nogic vendar njegova
žarnica na smo imeti vc6 kot 35 Hattov učinka.

127.  Kakšna mora biti sada j a svetilka ?

Zadnja svetilka mora biti rdečo barve ia montirana na lo¬
vi polovici vozila.

128. Katero svetilko mora še imeti vozilo ?

Vozilo mora imeti ec zadaj montirano svetilko, ki posveti
ob ustavljanju vozila /Stoplnjapo/. Ta je montirana ravno
trko na lovi polovici ves ti a in ji ruasnordače barve. Tudi
kazalci smeri morajo Imeti rumoncrdoČo barvo«

129.  Ua kakšno razdaljo morajo svetiti žarometi ?

Žarometi morajo svetiti pri hitrosti vožnjo Ses 20 km na
uro najmanj ICO n  daleč , ped SO kn na ure pa 25 a o

130. Ko&aj moramo zasenčiti sprednje žarometu 7

Spro&ngc žaromete moramo zasenčiti vsnkikrat, kad?•d' nam
prihaja nasproti vozilo, ki nore razviti vos jo hitrost,
kot jo hitrost pešca.

131.  Ali sc smo ovinke prečkati ?

Ovinkov sc nikdar no srna prečkati, pač pa vodno voziti pc
skrajni dosni 3

132 . Ali smemo cestne železnico prehitevati desno ?

Casino žoleznioo smemo prehitevati *vezu?, čo jo njen tir
položen po sredi ali na lovi stremi costo.

132. Kdaj mormo zmanjšati brzino na križiščih ?

K a križiščih mornso zmanjšati brzino na minimum prodno
pripeljemo do začetka pločnika dotično oosto, ki jo imamo

£5  -

nrine a uro čkat i fc

135* Kako moramo pravilno prehitevati ?

rrapi::o ^ prc-hit-cvnno ir-ko, 4a Začnemo voziti ha lavo ppcouj
T ,ro - vos ij. osi j. ki  ga iaejno namen prehiteti in šolo precej po
t ,u f  smo srov.il o prehiteli sapo 1,11 at* zrn. skrajno 4or.tio s trosi
~ ,}  T ,: t du bi £ usodi prehitevati tik zn vozilom  in ko s&o prehi¬
teli sapo 15 ni 2  tik prog. vršilca ar. d., sne*

134. Ali saussc prehitevati kot tretji v

Kot trat ji n,> smemo  nikdar prehitevati, Trohi to vati so sme sa¬
mo ono vosi!o naenkrat no pa dva ali več*

155o Ali so smo na ovinkih prehitevati ?

Ha ovinkih in nepreglednih cestah sc nikdar tu  smo prehitevati
Ravno tako rte v tunelih ali na salonih Costah*

135, Ali so  smo prod "bolnicami ali sanatoriji hupati ?

Oh vožnji mino "bolnic ali sanatorijev sc no smo hupati®

155, Ali sc smo na enosmernih cestah c orač ati ?

K ^enosmernih cestah sc no sme obračati«

135 5  ICjp sc smo in kje se ne sme parkirati ?

Parkirati sc sme na zate določenih me stih s  nikdar pa ne na
tračnicah cestno železnico, na zoženi cesti ali pred voznim
vhodom hišnih glavnih vrat« nikdar so no ene parkirati na
ovinkih pač pa najmanj 10 n prod začetkom ali po končanem
ovinku* Ponoči ne smerne parkirati v temi* pač pa ped svetilko*

13?, Kdo ima izredne prednost na cesti v vsakem primeru?"

Izrodim prodne st na cesti ima, v vsakem primeru reševalni in
gasilski aurc,

P rometni znaki*

Zavaroval’ že- Tfozavarovan že¬
lezniški prehod* la miški prehod.

Prepovedane za Uvoz v ulico iz

motoma vozilo ta smeri propo¬
rcu h. Trst« ve dan *

O £

M 40 ~

/

/ /-

/ zia

S n rrvt on obilo Za motocikle
prepovedan prepovedan

promet« prcnot«

\

A

USk))

. --' /

Prepovedan pr omot z s, autoniohile
in motocikle ob nedeljah in praznih
kih«,

fr


((

fKol.^ \

v x* ot

J

A/

((Sl)

\ 'S*,. ■S** /

Sama sa kole- prepovedano Prepovedano za
surje. zn vcailn a te-* vozila 8ez dolo-

žo preko 5*5 t. čono Širino«

/V\

/ /f$P\ \

l \*jL®) J

** »'

Prepovedano za

vozila coz določeno
višino«

/ '"N

/ ; ‘'V,


d

• ( •! bi !

\VC>7

Prepovedana
•bralna preko
SO te na uro*

\T357

včt>'

Po sta.lan je

prepovedano.


Pr« povedano
za  au torno bi¬
le in motooi*

Ide«

terkiranjo pr©*
povedano«

Predpisano smeri vožnjo i


jIBn o srna ran ž >

L — u 'j~~   " ,

Enosmerna cesta«

.'•'T'-"-*'-.,.

// \
ir;

v V~

Pesno zaviti« Pesno zaviti ali

Stoj« pazi« prednost jo Prostor za  taksije
na glavni sesti« in kočijaze.

Prostor sa parkiranje*

£nak: za previdne-st. Prva pomni. Znak za glavno Zna': sa poX-

promstno oosto. stransko zaprtje.

Bar vasto av oii lks na križiš č ih <■

Ka o®sinih Križiščih veiemst urejajo prossi barvaste svetO.ho,

ki so obešene nad sredino križišča v primerni višini, Sa urejevanje
prometa na ta način pomenijo barve svetilk*

a/ kadar se prižge rdsSa loč pomeni: 3 Stej :i  «• vsa vozila,
ki so obrnjena proti rdeči luči morajo pred križiščem
obstati,

b/ kadar so prižge rumena luč in rdeča ugasne pomeni? n So»
di pripravljen za vožnjo« - vsa vozila, ki so obrnjena
proti rumeni luči se morajo pripraviti, da vsak Čas
lahko nadaljujejo s vožnjo.,.

o/ kadar sc prižge selena luč in rumena ugasne pomeni %
»Vozi« - vsa vozila, ki so obrnjena preti zeleni luči,
morajo nadaljevati z vožnjo.

158„ Kakšna je razlika med bencinskim /Otto/ motorjem in Plese! mo~
torjem ?

Razlika je tale i

1. Bencinski motor kcmpriisira že do¬
vršena mešanica zraka, in bencina, dočisi kompriaira M-
v  -ssel samo čisti zrak?

r^sasrje kompritrdranja od 1 s 6 do 1 s S, pri Pie selu
pa 1 ■ 12 do 1 j 40 /pri automobilu največ 1 3  '20/»

2«-, Pri tene inskem motorju se mešani o a
vžge potom električne iskre na svečici, pri Picselu je
pa samovžig /stisnjeni zrak da temperaturo do 500° g/.

4. Pri bencinskem motorju se tvori
mešanica araka in bencina v- posebni napravi /vpliajaču/
iuvoa cilindra« pri Pie slu pa so meša zrak z gorivom v
cilindru samba. Zaradi tega Pislu ni potreben vplinjač.

POPATSIC?

Razlika med Otto motorjem in Pio se-1  mot orjem .

3» Pri bencinskem motorju jo najvišje

139. Koko svišofeo obrate pri Piesel motorju ?

Pri Pio sol motorju je dotok zraka vedno enak, regulira
se pa dotok goriva.

i

28

140. kakšno ventile ima Dimici motor ?

Diesel motor ima samo visečo vontilo.

141. S Irakšnim pritiskom delajo erpnlJsu za vbrizgavanje ?

Črpalka za vbrizgu viui Jo ima 80 ao 350 Atm.

142. Uoliko vrst vbrizgavanja poznamo pri Diosol motorja ?

Pri Diesel motorja Imamo Štiri vrsto vbrizgavanja in
sioors

1. direktno vbrizgavanje,

2* vbrizgavanje v predprostoru /Vorkemmorvorfah.ron/,
3» airo3ctno vbrizgavanja v cilinder, ki ima zračni
rozorvar /Lu^tspolohor/,

4, vbrizgavanjo v prostor s  3ti pospsšujo vrtinčasto
mešanje goriva z zrakom /Wirbol3cammorvorfahron/’»

143. Ali ima Diesel motor vž igalno svočioo ?

Diosol motor nima vžigalnik svočio, pač pa ima v cilindru
Spiralni groloo, ki dobiva tole iz akumulatorja in ga jo
troba izklopiti takoj, 3co motor začno obratovati. Ta
groloo Jo potrobon zato, da pri zagonu motorja sogre Jo
zrak do temperature, hi jo za vžig potrebna.

144 0  kako ustavimo Divi sol motor ?

Diosol motor ustavimo na ta nač in, da z vzvodom proteino¬
ma delovanje orpa!3:c za vbrizgavanje.

+ 4 , 4*4 ,, t'+ ++4 , 4‘4 ,  + 4 , 4'

i

3? o p r a v 3: 1 :

Ka strani 1«, vprašanje 84.8 bi so odgovor moral pravilno glasiti}
"Automobil sestoji" - no pnmotor sestoji.,, I

Ha strani 7., vrsta 17 bi so vmesni stavale moral pravilno glasiti:
"... da točo lo s pomočjo Šobo.«." - no pas da točo le s pomočjo
mašikko... !

+ + 4* + + + •{• 4- 4> *t- ++ 4 .

V Judenburga, dne 14 0 maja 1946«

\

Izdaja in tls3c tiskamo "ČOB" Lioehtonstoin-Judenburg.

4