Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „ K meto valeč" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 pld na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zarafunjajo po nastopri ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/a strani 8 gld., na '/« strani 5 gld, in na >/6 stranj 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Diužabnikcm izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3. St. 3. V Ljubljani, 15. februvarija 1898, Leto XV. Otoseg-s Pokončevanje poljskih mišij. — Trtna škropilnica. — Novi davčni zakon. Dalje.) — Novi civilno postopni zakoni. (Dalje) — Iz podružnic. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske diužbe kianjske — Listnica uredništva. — Tržne cene. Pokončevanje poljskih mišij. Tudi letos morajo kmetovalci po mnogih krajih mnogo pretrpeti vsled poljskih mišij. Kmetijski listi pišejo o tej nadlogi in kmetovalci poročajo o nji ter povprašujejo po sredstvih, s kterimi bi se uprli temu sovražniku. Da ustrežemo. kolikor je mogoče, kmetovalcem, objavljamo ta spis, kterega smo posreli po razpravi, ktero je Spiegler priobčil v »Dunajskem kmetijskem listu". Skoda se posebno pozna po ržeh, pa tudi oves, pesa, turščica, krompir, detelja in travniki niso bili manj poškodovani. Težko je misliti, da bi proti mišim skupno deloval po ves okiaj, kajti manjši posestniki se navadno ne menijo dosti za pokončevanje. V nekem okraju celo zapoved ni dosti izdala, da naj miši ptbijajo za plugom, sicer bodo nebiižni gospodarji plačevali kazen po 5 gld.; in še danes se ne menijo za to, čeprav so jim miši ozi-mino večinoma popolnoma pokončale. Čeprav je bilo torej dvomljivo, da bi take naredbe kaj izdale, če bi se po-končevanja ne udeležilo vse okrožje, vender so vsem posestnikom dotičnega okraja zapovedali, naj gredo nad te glodavke z vsemi mogočimi sredstvi. Na tisoče mišij so potolkli za plugom, potem pri odvažanju sladkorne pese iz malih podpisalnic in pri raznih drugih prilikah. Poskus z Leflerjevo (Loffler) mišjo kužnino se, žal, ni obnesel, čeprav sem si zelo prizadeval, da bi vse tako storil, kakor zahteva navodilo bakterijološkega zavoda. Vremenske razmere so bile ugodne; bilo je oblačno, deževalo pa nj, in v luknje smo polagali koščeke tako, kakor se je zahtevalo, toda v nekterih dneh je bilo polje zopet vse razrito. Tako se godi, ako je človek pri takih poskusih osamljen in mu posestniki sosednjega polja ne pomagajo. To se pozna posebno na takih parcelah, ktere I | meje na tuje njive ali so ob cestnih in železniških nasipih. Poskusi z Vasmutovim (Wasmuth) hamburškim po-strihninjenim ovsom so pokazali toliko uspeha, da smo kakih 5 do 6 ur potem, ko smo oves potrosili, dobili mrtvih mišij, in ko smo zopet potresli ovsa, se je poznalo, da je bilo mišij manj. Na njivo, kjer sem poskušal Leflerjevo mišjo kužnino, sem pozneje trikrat potresel po-strihnirjenega ovsa in sem v 15 dr.eh dosegel ugoden uspeh, nikakor pa ne tako ugodrega, kakor ga obeta Vatmut; cn namreč pravi, da so uspehi s tem ovsom velikanski, da se miši popolnoma uničijo, tako da ni duha ne sluha več po njih. Po nasvetu nižjeavstrijskega deželnega živinozdrav-nika sem dal naloviti nekaj poljskih mišij, da sem v sobi poskusil, koliko zin postrihninjenega ovsa morajo pojesti, da jih umori. Poskušal pa sem hamburški postrihninjen oves Vasmutov in pa postrihninjen oves, kterega pripravlja c. kr. kmetijska družba meravska v Brnu. Te poskušnje so pokazale, da nektere miši povžijejo več zrn, kakor druge, in so bolj žilave, da pa je brnski oves prav tako dober, kakor hamburški, poleg tega pa kilogram za 30 kr. cenejši. Tudi so bili poljski poskusi z brnskim postrihninjenim ovsom ugodni, kajti na nekem deteljišču smo 4—5 ur po potrosenju dobili nad 100 mrtvih mišij, Toliko je gotovo, da je treba v eno luknjo potresti 25—30 zrn, ker so dorastle, starejše miši jako trdne, posebno samci. Pri svojih poskusih v sobi sem opazoval dve stari miši, ki sta pojedli po kakih 30 zrn in jih je že vilo, kakor bi bili v zadnjih izdihih, pa sta si zopet opomogli in jima je jed iznova dišala. Kolikor mišij sem opazoval, vse so najprej začele hitro dihati, potem jih je začelo trgati in naposled hudo viti. Kakor sem prepričan o porabnosti hamburškega postrihninjenega ovsa, seveda, če je v njem zadosti strihnina in če ga miši zadosti dobe, vender mislim, da nam postrihninjenega ovsa ni treba naročati iz Hamburga, ker prav tako dobrega, pa cenejšega dobimo pri c. kr. kmetijski družbi moravski v Brnu. Sicer pa, čeprav bi ne bil tako pora-ben, imamo v Avstriji dosti zavodov, ki bi ga lahko pripravljali. Priporoča pa se, da bi bil ves tak oves tako močen, da bi umoril najmočnejšo miš. Kadar potresam postrihninjen oves s potresalko (s pripravo za potresanje strupenega ovsa), ravnam tako-le: Dan, predno potresam oves, dam pohoditi vse mišje luknje; prihodnji dan so iznova odprte le one, v kterih so res miši, in v te pride postrihninjen oves. S takim ravnanjem si prihranim ovsa in vem, da bodo vsega po- | Škropilnična brenta je narejena iz bakrene pločevine, 0 55 mm debele, in ima na vrhu 2 skoraj enako veliki odprtini. V eni je sitce — skozi.to se vliva tekočina v brento — v dru^o pa se obesi vetrenik z bri-zgalnico (pod. 8 ). Brizgalnica je iz medene cevi, vdelane v vetrenik iz močne medene pločevine, in po cevi se z vzvodom premika gumijev vložek. Vetrenik mira zato biti iz močne pločevine, ker mora prenesti precejšen zračni pritisk, sicer bi s škropilnico ne mogli daleč škropiti. Vse zaklopnice pri vetreniku, batov drog in vsi deli, kterih se dotika tekočina, so medeni. Brizgalnica z vetrenikom ni pritrjena k brenti, ampak se lahko vzame iz nje. Pri drugih škropilnicah so te priprave privarjene, privite ali vlite v brento, pri Podoba 9. Podoba 7. jedle miši, kar ga pride v luknje. Na ta način je tudi pregledovanje mnogo lažje. Da se prepričam, kolik uspeh je imel potreseni oves, dam čez pet ali šest dnij zopet pohoditi vse luknje, in prihodnji dan zopet dobim odprte le one luknje, v kterih so žive miši. Na nekem ržišču sem to trikrat ponovil in sem se prepričal, da je mnogo mišij poginilo. Trtna škropilnica. (Sestav 1898.) Rastlinske bolezni na polju, v vinogradu in v sadovnjaku vedno bolj zatirajo z raznimi tekočinami, uničujočimi glivice, odkar so poskušnje dokazale njih uspešni vpliv. Najnovejšo škropilnico (sestav 1898) za razprše-vanje takih tekočin kaže podoba 7. Te škropilnice izdeluje Ig. Heller na Dunaju (II./2. Praterstrasse 49). novi škropilnici pa brizgalnico držita dva vijaka na straneh ob brentini odprtini. Ako vijaka odvijemo, lahko izvlečemo brizgalnico in jo takoj izmenjamo, pa nam za to niti orodja ni treba. Škropilnični vzvod ni ob strani, ampak na vrhu (pod. 7.). Ta škropilnica stane 13 gld. Noša polne brente delavca tako ustrudi, da ne more dolgo škropiti; boleti ga začno pleča in hrbet, in nehati mora. Da bi temu odpomogel, izumil je Heller pas (patentovan), kterega kaže podoba 9. Pas ima na sredi ploščo iz pločevine, na kteri sta dva kavlja. Pas se opaše nad pleči tako, da je plošča zadaj, in kadar se oprta škropilnica, nasloni se železni obroč na kavlja. Na ta način si delavec razbremeni hrbet in se ne utrudi tako kmalu. Pa tudi škropilnica se varuje s tem pasom, ker leži trdno ob hrbtu in se ne premika sem in tja; vsled tega je tudi škropljenje enakomernejše. Rabo škro- Podoba 10. pilnega pasa kaže podoba 10 Pas stane pri Hellerju 2 gld. 50 kr. Novi davčni zakon. (Dalje.) Novi davčni zakon se v primeri s starim odlikuje zlasti v tem, da pridobnine ne odmerja vsakamu posebej davčna oblast, ampak je ta posel izročen davčnim zavezancem samim. Njih pravica je omejena le v tem, da jim ni dovoljeno skupni donesek tega davka poljubno znižati ali zvišati. Določena je namreč pridobninska glavna vsota, ktero morajo plačevati vse pridobnini podvržene osebe v naši državi. Za prvo priredbeno dobo, to je za leti 1898. in 1899.. znaša ta vsota 17 milijonov 732 tisoč goldinarjev, skoraj za 1/i manj, kakor pa so plačevali pri-dobninski zavezanci po starem zakonu. Omenjena glavna vsota se prihodnja leta še nekoliko zniža, ako bodo drugi osebni davki donašali toliko, kolikor je preračunjeno. Z naredbo, da zahteva država kot dohodek občne pridobnine že naprej določen znesek, osigurano je davkoplačevalcem, da jih ne bedo pritiskali z vedno višjim davkom, kajti državna blagajnica dobi svoj delež in nima nobene koristi ali škode od tega, ako plača kdo več ali manj. Davčnim oblastvom je naložena le skrb, da se davek pravično razdeli med posamezne udeležence. Ni pa mogoče, da bi se kar splošno določilo, koliko mora vsakdo prispevati k omenjeni glavni vsoti. Zatorej se priredba pridobnine, in sicer vsako drugo leto na novo, vrši na ta način: Naipoprej se razdele \si davčni zavezanci v štiri razrede. V prvi razred spadajo davčni zavezanci, kterim je predpisano več kakor 1000 gld.. v drugi razred tisti, kterim ni predpisano več kakor 1000 gld., pač pa več kakor 150 gld., v tretji razrod tisti, kterim ni predpisano več kakor 150 gld., pač pa več kakor 30 gld., v četrti razred pa tisti, kterim ni predpisano več kakor 30 gld. davka zadnje leto pred vsakočasno priredbo ali odmero pridobnine. Vsak razred je potem razdeljen v priredbene okraje. Te sestavljajo za prvi in drugi razred okraji trgovinskih zbornic, za tretji in četrti razred pa politični okraji in mesta z več kakor 20 000 prebivalci. Pripadniki vsakega pridobninskega razreda sestavljajo v vsakem priredbenem okraju davčno družbo. Pri nas na Kranjskem in na Koroškem na primer imamo torej za vsako deželo po eno davčno družbo prvega in drugega razreda, in v vsakem okrožju okrajnega glavarstva in v vsakem deželnem glavnem mestu po eno družbo tretjega in četrtega razreda. Za vsako družbo se izračuni po dosedanjem predpisu davka, koliko mora prispevati k pridobninski glavni vsoti. Na to se pokličejo izmed davčnih zavezancev samih voljeni in od finančnega ministra imanovani možje, na čelo se jim postavi od finančnega ministra imenovani predsednik, navadno davčni nadzornik, in ti skupaj tvorijo takoimenovano pridobninsko komisijo. Naloga komisije je. da pravično in po vesti porazdeli davčni družbi prisojeni davek na posamezne davčne zavezance. Polovico udov komisije, klerih število je določeno za vsako družbo po velikosti priredbenega okraja, volijo, kakor že omenjeno, družbeniki sami, in sicer v prvem in drugem razredu neposredno, v tretjem in četrtem razredu pa po volilnih mužeh izmed svoje srede, polovico pa jih imenuje finančni minister. Ravno toliko, kakor udov, izvoli in imenuje se tudi namestnikov. Kadar je kak ud zadržan priti k seji komisije, se pokliče njegov namestnik. Pridobninska komisija odkaže vsakemu davčnemu zavezancu znesek, kterega mora prispevati k glavni vsoti cele družbe. Ako je vsota po komisiji prisojenih davčnih postavkov večja kakor pa družbina glavna vsota, odbije se od vsakega postavka za toliko odstotkov, za kolikor je prva vsota večja; ako pa je nasprotno ista manjša, se posameznim postavkom prišteje še toliko v enakih odstotkih, da doseže družbino glavno vsoto. To zvišanje in znižanje davčnih postavkov imenujemo porazdelbeni pribitek, oziroma odbitek Podlogo za določitev davčnega zneska tvorijo pri-dobninske izjave ali napovedi, ktere morajo davčni zavezanci podati vsako drugo leto v določenem roku davčnim oblastvom, v kterih ozemlju se jim predpiše davek. Izjave se morajo podati na uradnih obrazcih (tiskovinah) po resnici in najboljši vednosti in vesti. Ako kdo ne zna tiskovine sam izpolniti, poda lahko tudi svojo izjavo ustmeno pri pristojnem davčnem oblastvu. Kdor napravi vedoma neresnično izjavo, zapade kazni v izmeri trojnega do deveterega zneska, za kterega je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšanja postavljen. Kadar davčni zavezanec ne poda dolžne izjave, odmeri mu komisija davek po svoji vednosti. Po komisiji odmerjeni davčni postavki se vpišejo v registre (vpisnike), kteri se razgrnejo pri davčnih obla-stvih in županstvih na vpogled davčnim zavezancem. Vsakdo ima pravico pritožiti se zoper odmero njemu odkazanega davka. Pritožbe rešuje pridobninska deželna komisija, ktera sestoja iz voljencev deželnega zbora in trgovinske zbornice ter iz udov, imenovanih po finančnem ministru. Vsako davku ?avezano novo pričeto podjetje ali opravilo se mora pred ali vsaj ob enem s pričetkoja zglasiti pri pristojnem davčnem oblas^u. Davčna dolžnost začne z začetkom tistega meseca, v kterem se je pričelo davku zavezano opravilo. Pridobnino za novo oglašene obrti odmeri davčnim zavezancem do njih uvrstitve v kako davčno družbo, kar se zgodi vsako drugo leto, davčno oblastvo. Izbris pridobnine se izvrši, kadar se obrt odpove in pa kadar se obrtovanje trajno popolnoma ustavi. Ako torej na primer kak gostilničar opusti svoj obrt, mu ni treba plačevati pridobnine, ako si še pridrži do-tično gostilničarsko pravico. Pridobnina se mora plačati za vsako četrtletje naprej 1. dne januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. odktobra vsakega leta. (Dalje prih ) Novi civilno-postopni zakoni. Piše Ivan Kav fini k, c. kr. sodni tajnik. (Dalje.) Važna je v novi sodni organizaciji tudi sodna pisarna, ktere doslej ni bilo. Mnogo je poslov, ki pravosodja samega ne tičejo. Doslej je izvečine moral vse take posle opravljati sodnik sam, sedaj pa jih prevzame sodna pisarna. A ne prevzame samo teh postranskih poslov, ampak tudi mnogi del sodnega uradovanja, ki spada v juridično poslovanje. Tako n. pr. sprejemanje tožb, izjav na zapisnik, predloge za eksekucijo i. t. d. Sodna pisarna pa se zopet deli v oddelke. Kolikor oddelkov sodnije"") je, toliko je oddelkov sodne pisarne. Vsak tak oddelek pisarne je prioleljen dotičnemu posameznemu sod *) V prvi štev. »Kmetovalca" smo v tem spisu pisali sodišče. Spisatelj pa nas je opozoril, da je po avtentičnem prevodu treba pisati s o dni j a. Zato bodemo v nastopnem rabili le-ta izraz. Opomnja uredništva. niku, oziroma senatu, in je podrejen temu, vrhu tega pa tudi vodji sodne pisarne in vodji sodnije. Prestopimo sedaj k vprašanju, pri kteri sodniji moraš svojo tožba vložiti. Tisto sodnijo, ki je v posamičnem slučaju poklicana v razsojo, imenujemo pristojno. Vodilo v prvi vrsti je, da moraš iti pred sodni dvor, če je stvar več vredna kakor 500 gld , če pa je manj vredna, pred okrajno sodnijo. Ali pred kteri sodni dvor in pred ktero okrajno sodnijo? Že v Rimcih je veljalo pravilo, da pred tisto sodnijo, v ktere okrožju prebiva nasprotnik. To je naravno, če mi dolžnik ne plača, moram potruditi se k njemu, da ga potirjam. To staro rimsko pravilo velja še sedaj. Tožiti moram torej pri tistem sodnem dvoru, oziroma pri tisti okrajni sodniji, v ktere okolišu prebiva moj nasprotnik. Zakon ima še mnogo potrebnih določeb v tem oziru Tako n. pr. velja bivališče moža tudi za ženo, če zakon ni sodno ločen ali razdrt, in za njegove mladoletne otroke. Glede tistega pa, kar si otroci, tudi če so mladoletni, sami pridobijo, se tožba sme vložiti pri sodniji njih bivališča. N. pr. mladoleten dijak na Dunaju, ki se sam preživlja, napravi dolgove pri krojačih, črevljarjih. Tožbe proti njemu smejo ti upniki vložiti pri dotični dunajski sodniji in ne več, kakor sedaj, pri tisti sodniji, pod ktero spada njegov oče. Prav to velja tudi za posle, rokodelske učence in pomočnike. Od občnega pravila, da je tožbo treba podati pri sodniji nasprotnikovega bivališča, pa je več izjem, in le najvažnejše in lahko umljive naj tu navedem: 1.) Spori glede nepremičnin, recimo: poslopij, polja, gozda, gredo pred tisto sodnijo, v ktere okrožju ležijo, če je nepremična stvar vredna več kakor 500 g!d., pred sodni dvor, sicer pa pred okrajno sodnijo. 2.) Za nižje stanove pa je posebno važna ta-le izjema. Dosedanji položaj je bil ta: Ako si naročil pri agentu kake tvrdke (firme) recimo na Dunaju blago, n. pr. poljedelski, šivalski stroj, dobil si s strojem vred tudi fakturo (račun), in v tem računu je bilo v zgornjem kotu, mnogokrat z majhnimi črkami, natisnjeno: „Plačuje se na Dunuju" (zahlbar in Wien). Ti kupnine nisi plačal in nakrat si dobil tožbo od sodnije na Dunaju s pozivom, da moraš ta in ta dan priti k razpravi k sodniji na Dunaju. Ti imaš proti tožbi morda pač ugovore, recimo, da so bili domenjeni daljši obroki, ali manjši zneski posameznih obrokov. Toda, kdo bode radi tega hodil na Dunaj ali pa najemal si dragega oivetnika! Ostal si doma, v kratkem pa si dobil kontumačno sodbo, s ktero si bil obsojen v plačilo cele kupnine tekom 14 ali 8 dnij. — To se sedaj proti tvoji volji ne bode moglo več zgoditi. Zakon namreč zapoveduje, da se pri sodniji, v kterem okolišu je spolniti pogodbo (plačilo kupnine je izpolnitev pogodbe), sme le tedaj tožiti, ako sta stranki s pismeno pogodbo sklenili, da se sme pri drugi sodniji tožiti kakor pri oni, v ktere okolišu prebivaš. Agent te bode torej moral vprašati, če si zadovoljen, da se tožba zaradi pogodbe sme vložiti pri sodniji, v ktere okolišu se nahaja tvrdka, ktero zastopa, in le tedaj, ako si zadovoljen in napravita o tem pismeno pogodbo, te bode smel ondi tožiti. Menim pa, da si bode vsak prej dobro premislil, preden bode tako pogodbo podpisal. Če nisi zadovoljen, potem te bode moral tožiti pred tvojo sodnijo, in tukaj bodeš brez težav lahko uveljavil svoje ugovore. Vladni načrt je imel določbo, da se mora v obče vseiej tak izrecen domenek ustanoviti, če hoče prodajalec tožiti kupca pri kaki drugi kakor pri sodniji njegovega bivališča. Tu pa so se oglasili trgovski krogi in kazali, da je s tem njih trgovina osobito na južno in vzhodno inozemstvo (Bosno, Hercegovino, Srbijo, Bolgarijo i. t. d) uničena, če se sprejmejo v zakon te določba. Prav zato pa je potem zakonodajski organ (permanentna komisija državne zbornice in takozvana vkupna komisija, ki je obstojala iz udov državne in gosposke zbornice) to določbo izpremenil in uzakonil, da zadošča, ako je kupovalec oseba, ki se peča s trgovskim obrtom (trgovski obrt v zmislu obrtnega zakona), če je kupovalec prejel fakturo, ki se glasi na to, da je plačati kupnino in tožiti na določenem drugem kraju kakor ondi, kjer prebiva kupa-valec. če imaš torej trgovino, bodisi še tako majhno, in si prejel tako fakturo, potem te sme trgovec prodajalec tožiti na tistem kraju, ki je v fakturi na povedani način oznamenjen. 3.) Stranki se tudi smeta dogovoriti, da se zaradi stvari, ki ie vredna več kakor 500 gld. vloži tožba pri okrajni sodniji namesto pri sodnem dvoru, nikdar pa ne narobe, da se stvar, ki spada pred okrajno sodnijo, spravi pred sodni dvor. Tak domene* pa se mora uitaioviti pismeno, in to listino je treba priložiti tožbi. 4.) Če kaka pravda nastane tekom eksekucije, n. pr. da tretja oseba trdi, da so re$i, ktere je upnik zarubil dolžniku, njegova last, in so te reči vredne več kakor 500 gld., — spada ta pravda pred sodnijo, ki vrši ek-sekucijo. Te določbe jurisdikcijskega pravilnika naj zadoščajo. Pač jih je še mnogo drugih, več ali manj zamotanih, ki so tudi važne ali za splošno znanje ne toliko potrebne. Prestopimo sedaj k pravdnemu postopniku samemu. (Dalje prihodnjič.) Iz podružnic. Iz Brezovice. Naša kmetijska podružnica, ktera se je nekako pred 2 letoma ustanovila ter je ob svoji ustanovitvi štela 31 udov, se je nekoliko okrepila in si je kupila med tem časom slamoreznico z vitlom ter čistilnik za žito z dvama valjerjema. Slamorezni stroj nam je že mnogo koristil. Tudi plevelnega žita ni bilo treba sejati nobenemu podružničnemu udu ter ga tudi nobeden sejal ni, ker si je lahko vsakdo zastonj žito očistil plevela. Še celo nekaj neudov je rado po nekoliko plačalo, da so si smeli žito osušiti z našim strojem. Pri nas torej plevel ne bode več toliko prostora zavzemal po naših njivah in jih ropal gnojnine, kakor doslej in, ako da Bog, da žito srečno doraste, ne bode treba z žitom vred žeti, mlatiti in mleti polovico plevela; in če bode kaj za prodaj, bode čisto žito. Ako bi pa sejali plevel, gotovo bi tudi plevel želi! Slamareznico s pristroji je kupila naša kmetijska podružnica pri K. Kavšeku v Ljubljani za 255 gld. D/e novi klinji, dve novi kolesi k pristroju, delavčeva zavarovalnina proti nezgodam in razne poprave in dostave (potrebni leseni deli k vitlu), vse to je veljalo do sedaj 19 gld. 55 kr Od slamoreznice je plačal vsak ud, ki jo je rabil lansko leto, 50 kr. za vsak dan, letos pa 1 gld. za celo leto, naj jo je rabil kolikor jo je potreboval. Slamorez-nica je do konca preteklega leta zaslužila 20 gld. 75 kr. Čistilnik za žito smo kupili naravnost od izdelo-vatelja teh strojev, Nik. Hajd a v Stekeravi, ter smo dali zanj 99 gld. 25 kr. Vsi troški za prevožnjo tega stroja in za odposlanje denarja znašajo 7 gld. 44 kr. Stroj čisti prav dobro. Kakor že rečeno udje kmet. podružnice od čistilnika ne plačujejo nič, neudje so pa do konca pret. leta plačali 6 gld. 40 kr. Troški za uradovanje zo znašali 1 gld. 97 kr. {znamke na pisma, popir in potnina k glavnemu zboru v L;ubljano). Iz podružničnih računov se razvidi, da je imela naša podružnica od svojega začetka pa do konca pret. leta vseh troškov 383 gld. 21 kr., ktere je vse poravnala ter ji je konci 1. 1897. še ostalo 12 gld. 21 kr. Da je pa podružnica mogla v tem času toliko plačati, se ima najprej zahvaliti c. kr. kmet. družbi, ktera ji je tekom 2 let podarila 170 gld. ter deželni hranilnici, ktera ji je darovala 80 gld. Obema dobrotnicama budi tem potom izrečena najtoplejša zahvala. Tudi udje so prvo leto pustili podružnici polovico udnine, t. j. 31 gld,, ter so še posebej prispevali udje in tudi neuije do vsote 87 gld. 30 kr. Na prošnjo podružnice nas je prišel poučevat o umnem kmetijstvu ravnatelj c. kr. kmet. družbe g. G. Pire. Poučeval nas je, iz kterih tvarin obstoje rastline in kako naj te gnojimo, da nam bodo uspešno rastle. Priporočal nam je tudi, da naj pridno prebiramo knjigo ..Poljedelstvo", ktero je spisal Viljem Robrman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu, in jo je začela izdajati družba sv. Mohorja preteklo leto. — Bog plačaj vsem dobrotnikom naše podružnice ter tudi obilno blagoslovi trud naših napredka željnih kmetovalcev! A. Remškar. Iz Tuhinja. Podružnica „Tuhinjska dolina" je imela 4. dne decembra 1897. 1 svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo 16 udov, ktere je mesto odsotnega načelnika, kakor tudi podnačelnika, ogovoril podružnični tajnik in blagajnik. Omenil je, da se je podružnični ustanovitelj, preč. gosp. Matej Kljun, kateri je podružnici načeloval skozi vsa leta njenega obstoja, preselil v Višnjo Goro. Za vzorno in požrtvovalno vodstvo bodi omenjenemu gospodu župniku izrečena tem potom in na tem mestu prisrčna zahvala! Naloga zborovalcev je danes, da si izvolijo novega načelnika. Na predlog govornikov je bil soglasno izvoljen podružničnim načelnikom novodošli župnik, preč. gosp. Janez Zabukovec. Sicer ne rad, a ker je uvidel, da je obča želja, je prevzel načelništvo, povdarjajoč, da hoče zastaviti vse svoje moči v procvit in povzdigo podružnice. Potem je blagajnik poročal o stanju podružnične imovine, ktera se more glede njenega kratkega obstanka smatrati za dokaj ugodno. Koncem 1. 1897. je imala podružnica 216 gold. gotovine in „trijer", ki je veljal 110 gold. — Omeniti se mora, da je čistilnik v preteklem letu zaslužil 8 gold., dasi so udje brezplačno čistili. Lepe obresti! Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je podružnica, sicer brez hrupa — ponižno, toda krepko napredovala, Z njenim posredovanjem se je ovčja reja neverjetno povzdignila. Odkar je jela naša slavna c. kr. kmetijska družba oddajati ovne bergamaške pasme, se je domače pleme toliko zboljšalo, da se mu je cena podvojila. Prav tako je napredovala prašičja reja. Poleg tega smo dobili uže na stotine sadnega drevja v dolino. Letos so nekteri udje kupili tudi umetnih gnojil. Lehko bi naštel še marsikaj, s čemer bi dokazal, da je podružnični odbor vedno in povsodi deloval na to, da se kmetijstvo v tuhinjski dolini povzdigne. V to po-mozi Bog! Potem so sledili razni predlogi posameznih udov. Med drugim je predlagal podružnični tajnik, ker želi večina udov, naj bi se nabavila travniška brana. Predlog je bil soglasno vzprejet s pripomnjo, da naj se brana omisli še to pomlad. Dalje je predlagal tajnik, da naj se kar najprej mogoče napravi drevesnica. Dolgo smo čakali in odlašali, to pa vsled tega, ker smo bili vsi mnenja, da bodi drevesnica če le možno blizu šole. Oblastva so jela siliti, da se mora staviti novo šolsko poslopje, ker je sedanje nedostatno. Ker pa nismo vedeli, kje bode ta šola stala, tudi za drevesnico nismo mogli prav ničesar ukreniti. A danes stoji stvar drugače. Kje bode šila stala, nam je znano. Šjlski sosed pa je voljan, zraven ležečo njivo prodati podružnici. Zato naj se vzprejme predlog: „Ča-stiti zbor naj pooblasti podružnični odbor, da še to leto vse uredi in ukrene, da bode vsaj drugo leto mogoče zasaditi prvi letnik". Ta predlog je bil z veseljem in soglasno vzprejet. Iz tega torej spoznamo, da tuhinjska podružnica ne spada med mlačne, temveč da od leta do leta napreduje ne le v besedi, temveč tudi v dejanju. Tuhinjski. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 19. Imam špargeljnik, nasajen in obdelan po francoskem načinu, kterega sem lansko jesen pognojil s sprhnelim kravjekom. Zaredilo se mi je pa silao veliko mišij. in bojim se, da oškodujejo špargljeve korenine. Tega se boje tudi sosedje, zato se nočejo poprijeti francoskega načina, pridelovati šparglje, dasi ima ta način drugače mnogo očitnih prednostij. Ali je torej z ozirom na miši morda bolje gnojiti špargljem še le spomladi ? (0 grof Ch v Gr.) Odgovor: če pridejo v špargeljnik miši, gotovo niso koristne, ker se lotijo korenin. Gorkota gnoja, podkopanega jeseni, seveda miši že privablja in gnoj jim daje prijetno pribežališče. Iz tega vzroka je spomladna gnojitev uaaestnejša, in sicer z dobro predelanim mešaneem. Znani veščak Grressent celo trdi, da šparglju mraz koristi, in on svetuje čez zimo ipargljeve korenine tako odkriti, da nosijo nad saboj le kakih 5 cm debelo plast zemlje. Dotika z zrakom ohrani koreaine zdrave. To se pa sme le tod storiti, koder ne zastaja voda, kajti če bi voda okoli korenin zmrznila v kepe, bi to bilo škodljivo. Priporočamo Vam torej spomladno gnojeDje z me-šancem. Jako dobro dejo šparglju umetna gnojila, in sicer kajnit ter kostni superfosfat, ki se potreseta jeseni po špar-geljniku. Ti dve gnojili dasta zemlji kalij in fosforovo kislino. Če hočete dati tudi dušika s pomočio umetnih gnojil, pa potrosite špargeljnik spomladi s čilskim solitrom. Zadnje gnojilo vpliva hitro in gnoji le eno leto. Vprašanje 20 Ali je korenstvo za pičo, kterosibodi, boljše surovo ali kuhano, in če je ktero boljše, zakaj? (Pr. I. v P.) Odgovor: Na to vprašanje ne moremo dati splošnega odgovora, ker prednost ali škodljivost pokladanja surovega ali kuhanega korenstva zavisi od njfga vrste (krompir, korenje, pesa, repa) in od živine, kteri se poblada. V obče velja pravilo, da se kuhano korenstvo lože prebavi in je žival bolj izkorišča, na drugi strani pa tako korenstvo želodec slabi in dela žival podvrženo raznim boleznim v prebavilih. Kuhanje nadalje naredi nektera korenstva okusnejša in jih zato živali raje jedo, dočim zopet druga naredi manj okusna. Živalim, ktere pitamo, bomo z večjim pridom pokladali kuhane korenstvo, ker z njim hitreje dosežemo namen in slabljenje želodca ne pride toliko v poštev. Plemeni živini je pa zopet bolje pokladati surovo korenstvo, ker krepi želodec Krompir je sploh boljši, surov, le brejim kravam proti koncu brejosti naj se kuha in pa prasičam, ki se pitajo. Vprašanje 21. Spomladi mislim sejati oves na dete-ijišče, ktero sem jeseni sprašil. S kakšnim umetnim gnojilom naj pognojim in kdaj? (V. P. v K.) pognoji s 100 kg žvfplenokislega kalija, z "250 kg kostnega su-pertosfata in s 300 kg čilskega solitra Ta gnojila potresite na razorano njivo, predno jo prebranate Vprašanje 22. Moje kokoši požro sproti vsa jajca. Od kod prihaja to in kako se odpomore? (A D v A) Odgovor: Če kokoši žro jajca, je to razvada, ktere se kckol nauči od kokoši Ta razvada prihaja od tod, ker kokoši nimajo zadosti sntzd, in sicer na mirnih mestih. Zato neso jajca po dvorišču in drugod, koder se pobijejo; kokoš jih pokusi, dobi slast ter tudi z drugimi tako ravna Edino sredstvo proti tej razvadi je naprava dovolj dobrih gnezd na mirnih, pristopnih krajih (po 1 gnezdo na 3 kokoši) V vsako gnezdo se da po eno jajce iz porcelana ter se vsak dan sproti pobero vsa sveže znesena jajca. Če tudi to ne pomaga, potem je pa edino sredstvo nož. Vprašanje 23. Ali se smejo ostrici konji, kttrim vzraste na zimo jako dolga dlaka? Taki konji se namreč mofno pote, pa tudi za ttžko ali hitro vožnjo niso, ker so precej vroči in se močno spote. (I S. v G. T ) Odgovor: Gotovo da Striženje konj je sploh koristno, ker s tem pospešujemo potiebno delovanje kože in zabranju-jemo bolezni, zlasti prehlajenje, kajti kosmat konj se močno poti in dolgo ne f osuši, zato se pa jako lahko prehladi Konja je treba ostrici, predno zimska dlaka popolnoma doraste. S tem preprečimo, da konj ne ostane potfm ntg, ker mu zimska dlaka še nekoliko poraste. Če pa konja ostrižemo, ko ima uže vso zimsko dlako, potem dobi novo gosto dlako še le spomladi. Pripomnimo, da je konja treba tako ostriči, da je ostala dlaka 2 cm dolga. Za striženje se rabijo posebne škarije, ktere se dado uravnati za po'jubno dolgo pristriganje dlake. Vprašanje 24. Vsako kravo, ktero kupim, prime kmalu, ko pride v moj hlev, kožni ovčič (t j. koža se je drži po hrbtu in je trda.) Imam velik, snažen in suh hlev, v kterem je po 12—14 goved, in krave dobro krmim Od kod prihaja to ? (A. U v A ) Odgovor: Kar Vi imenujete kožni ovčič, je trdokožnica. Trdokožnica je posledica večkratnega prehlajenja kože, vsled česar postane delovanje kože nepravilno; more biti pa tudi posledica motene hranitve, ki vpliva na delovanje kože Tako motenje povzroča na pr. pokladanje krmil, ki imajo v sebi prunalo redilnih snovij Svetujemo Vam obrniti se do kakega živinozdravnika. pred vsem pa svojo goved dobro krmiti ter jo pridno štriglati Vprašanje 25. V drugi številki letošnjega „Kmetovalca" je bilo v odgovoru na 14. vprašanje rečeno, da kmetu, ki zakolje goved za domačo porabo, ni treba dati ogledati jo od me-sogledca in tudi ne plačati kako pristojbino Pri nas sta pa uže 2 kmeta bila kaznovana, ker nista dala ogledati živine, ktero sta zaklala, in ker nista plačala mesogledcu po 15 kr. od glave Ker pri nas zakoljemo veliko buš za domačo porabo bi rad natančno vedel, kako je s to zadevo? (Fr. K. v S.) Odgovor: Dotični odgovor v zadnji številki „Kmeto-valca" ni bil točen, ker nas oseba, do ktere se smo obrnili, ni prav poučila Zakonska raredba glede ogledovanja mesa je naslednja: Mesogledee mora ogledati: 1.) vso živino, ki se pobije (govedo in konje), in vso živino, ki se pokolje (teleta, ovce. koze, prašiče), ako bo meso za splošno porabo. 2 ) živino, ki se pobije (govedo in konje), tudi, če bo meso za domačo porabo. 3) vso živino za pobitje in zaklanje, kadar se pobije ali zakolje v sili, če jo prime kaka boleztn. Iz tega sledi, da mora mesogledee ogledati goved, čeprav se ta pobije le za domačo porabo, ne pa prašiča, ki se zakolje za dom. Mesogledee mora izročiti stranki ogledni list brezplačno. Vprašanje 26. Ali na Koroškem tudi zadošča tretjina posestnikov, da se vsled njih zahteve zvrši raz-delba skupnega zemljišča? (J B. v P) Odgovor: Koroški dotični zakon gre še dlje, kajti pri Vas zadošča uže četrti del vseh upravičenih posestnikov, da morejo s jrošnjo zahtevati razdelbo skupnega zemljišča. To velja pa le za glavno razdelbo Za nadrobno razdelbo zemljišča kake občine med upravičence pa zadošča na Koroškem zahteva le desetine vseh k skupnemu užitku opravičenih posestnikov. Vprašanje 27. Pri nas je mnenje, da se kravam po otelitvi toliko časa ne sme dati vode, dokler se ne otre-bijo. Ker se pa krava navadno otrebi 2 — 4 ure po otelitvi, trpi med tem časom žejo, zato prosim za Vaše mnenje o tej reči. (J. S v S) Odgovor: Z napajanjam toliko časa čakati, da se krava otrebi, bi bilo napačno, ker to more trpeti tudi več dnij, ne da bi bilo kaj nevarnega. Redno se kra a res v 2 — 4 urah otrebi, in če bi bila ta čas brez vode, bi to ne bila nobena muka Kravi se more dati precej po porodu po malem tečne klaje, za pijačo pa mlačna voda, kteri se doda otrobov, ali še bolje kruha. Prvih 8 dnij naj krava dobiva sploh le prestano vodo. Vprašanje 28 Ali naj se krompir namaka razrezan, ali cel? Ali se dobi tudi bakrena galica pri Vas? (J. Z. v B ) Odgovor: Rtzanje krompirja za saditev je sploh napačno, celo pa, če se namaka, k-r je dotično močilo ostro in bi oškodovalo krompirjeve kali — Bakreno galico morete pač dobiti pri družbi, a majhnih množin ne pošiljamo in bi Vas tudi vožnja preveč stala, če pridete osebno ponjo dobite jo v vsaki množini, po železnici je pa ne pošljemo manj kakor 25 kg. Sicer pa dobite v Kranju pri M Pircu galico na drobno. Vprašanje 29. Kdaj se prične tako potrebna gospodinjska šola? (J. S. v S.) Odgovor: Glavni odbor je tako uredil, da se more šola pričeti s 1. oktobrom t. 1 , kakor je bilo nameravano. Otvoritev šole pa še zavisi od tega, če bo družba dobila potrebnih denarnih podpor od c. kr. kmetijskega ministerstva in od deželnega zbora, česar se za trdno nadejamo. V prihodnji številki objavimo nameravani ustroj te šole Vprašanje 30. V naši vasi je zadnji čas poginilo mnogo živine za metiljem v jetrih. 01 kod pride ta bolezen, ktere poprej še poznali nismo? (A. K. v S) Odgovor: Metilj, prav za prav metljaj v jetrih, je črv, ki se zareja v jetrih in more učiniti veliko škodo. Ta črv (distoma hepaticum), je drospolnik. t. j. on sam sebe oploja. Njegova jajca pridejo z živinskim blatom na dan in se morejo razviti le v vlagi, na pr na mokrih senožetih, v mlakah i. t d Tam se jako čudno preobrazujejo ter pridejo na paii ali pri napajanju v takih mlakah zopet v živino, oziroma v jetra Iz tega vzroka metljajeva bolezen močno nastopa v vlažnih letih Pri Vas utegnejo biti pa največ vzrok Vaša na-pajališča, ki niso drugo kakor velike posode same nesnage Ta bolezen more kužno nastopati ter povzročiti velikansko škodo, zato Vam svetujemo, pravočasno kaj ukreniti, da se ne razširi Skrbite pred vsem za čisto pitno vodo in stopite v dogovor z okrajnim živinozdravnikom Verjemite, da kdor ne uboga ga tepe nadloga. Gospodarske novice. * t Preč. gosp. Lovro Rozman, beneficijat v Hrastju, večleten ud naše družbe, ki je silno veliko pripomogel k razcvitu podružnice v Šenčurju pri Kranju ter jo je tudi gmotno podpiral, je umrl 14. dne januvarija t. 1. — Naj v miru počiva blagi pokojnik! — Umrli so tudi družbini udje gg.: Frančišek Suhadolnik, posestnik in župan v Borovnici 1. dne februvarija t. I.; Ivan Cvenkelj, posestnik v Ljubnem, 1. dne februvarija t I. in Lovrenc Vovk V Črnicah Naj počivajo v miru! * Podpora za vinogradništvo. Deželni odbor nas prosi objaviti, da se bode za 1 1898. dovoljeni kredit v znesku 1000 gld. porabil )e za subrencijoniraaje občinskih in podružničnih trtnic ter uzornih vinogradov posameznikov. Iz tega vzroka naj ne nadlegujejo deželni odbor posamezniki, ki pro sijo za podpore sploh, kajti take prošnje se ne morejo uslišati. Nasproti je pa deželni zbor za 1. 1898. vstavil v proračun veliko večjo vsoto za brezobrestna posojila * Cena deteljnemu semenu, ktero oddaja družba, se je napačuo postavila v inseratu, in sicer je cena za domačo, rdečo deteljo 50 kr za lucerno (nemško deteljo) pa 55 kr. za kilogram, ne pa narobe, kakor je bilo napačno tiskano.. * Semenskega krompirja, kterega bo družba oddajala to pomlad, bo stalo 100% z dvema vrečama vred 3 gld. 60 kr. Manj kakor 50 kg se ne odda. * Bakreno galico bo družba letos oddajala udom po 23 gld. 50 kr. 100fc obče, pitanih prašičev (z najmanj 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno tako, da se takoj pokoljejo. Te nove odredbe stopijo v veljavnost 10. dne februvarija 189 8. 1. ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnim razglasom s 6. dne decembra 1897. 1., št. 17915 , in so s tem razveljavljene,, razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž, zak. št. 51., odnosno po § 46. splošnega zakona o živinskih kugah in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 7. dne februvarija 1898. Listnica uredništva. J. B. na H. Steio čez Vaše zemljišče morete le tedaj odpraviti, če se z lepo dogovorite s tistimi, kteri imajo pravico do nje. F. W. v G. Vi imate pravico rabiti zasebno pot, ki gre čez posestvo Vašega soseda, a pot ni Vaša in zato tudi nimate pravice posipati jo, ako sosed tega ne dovoli. J. P. v Ž. Travniško brano dobite pri domači tvrdki Pehani, Lorber i dr. v Žalcu na Štajerskem. Čistilne stroje za žito izdeluje N. Heid v Stockerau pri Dunaju. J. M. v T. Če je vino tako slabo kakor pišete, polom je najbolje, da je tako hitro porabite, kakor sploh gre. Skusite z dodajo i litrov najboljšega špirita na 100 litrov vina. Več špirita ne smete vzeti, drugače dobi vino žgoč okus. Kadar dodaste špirit, pustite vino, naj leži, da izgubi oster okus. A. B. na B. Če niste imeli z rokodelcem nobenega obračuna, potem niste dolžni plačati zamudnih obrestij. Te obresti še le teko od dneva obračuna, oziroma od takrat, ko je prvič tirjal plačilo. J. P. na Z. Dobro urejeno mlekarno s stroji imamo pri mlekarski zadrugi v Postojni in v Trnovem pri II. Bistrici. Priporočamo Vam, da si ogledate eno teh mlekaren, kjer Vam bodo radi dali vsa renja^nila glede troškov i. t. d J. B. v A Če bo gostilna na drngo ime in bodete Vi imuli svoje vino, ki je za dom in za posle v drugi kleti, potem Vam tega vina ne sme nihče zadacati. J. K. v S. Samo ob sebi je umevno, da je za tako vožnjo trebi plačati cestnino. K. P. v S. Zakon, zadevajoč vodno pravo, morete naročiti v vsaki knjigotržnici — Seme fižola, ki je za jesti v ostročju, dobite v vsari semenski trgovini. A. K. v L. Če bi hoteli odgovoriti na Vaše vprašanje, bi komaj zadoščala polovica številke ..Kmetovalca" O vsem tem se morete dobro poučiti iz knjige „Umna živinoreja" od Dularja, ktero je izdala družba sv. Mohorja 1. 1594. — Drugo najdete med vprašanji in odgovori. J. B. v G. P. V knjigi „Novo vinogradništvo", ktero dobite pri družbi za 40 kr., so odgovorjena vsa Vaša vprašanja; vse drugo pa dobite v „Kmetovalcu" tekom Časa. N. H. v P. Zakaj se večina krav v Vašem kraju lansko leto ni hotela obrejiti, to bi določno mogel povedati le živino-zdravnik, ki bi na lici mesta upostevši vse razmere reč preiskal. J. Ž. na R. Cepljene trte vlagajte v mah, ne pa v žaganje. J. J. v S. Obrnite se pismeno ali ustno do c. kr. deželne komisije za agrarske operacije v Ljubljani. — čegav je dotični pašnik, to se more dognati po zemljiški knjigi, po listinah in po izpovedbah prič. Na vsak način bo najbolje, ako daste celo zadevo odvetniku v roke, da jo pravilno dožene. Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 15. februvarija 1898. (Izvirno poro6ilo.)| Semena: Domača detelja novo blago gld. 30.— kr. do gld. 35.— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 45,— kr. do gld. 56,— kr.; gorenjska repa gld. 25.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.26 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.26 kr. knminovo seme gld. 27,— kr. do gld. 27 50 kr. Fižol: Budeči ribniški gld. 7 50 kr.; urdeči Hrvat gl. 7.60kr., prepeličar (koks) gld. 9 — kr. (Vse cene semen in fižola veljajo sa 100 čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) 8mhe čeiplje: v dimu sušene gld. 18 — kr. do gld. 18.50 kr. „ „ brez dima sušene gld. 22.— kr. do gld. 26.— kr. Orehi domači: gld. 22.— kr. do gld. 24,— kr. Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 27 — kr. do gld. 28 — kr. Koie: Goveje, težke nad 40 kg po gld. 33,— kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40kg „ „ 27.— , „ , 28.— „ m . lahke „ „ 28.- „ „ , 29.- „ (Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po takojšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.) Telečje kože: 45 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 36 kr. za kg. Druge vrste 20 do 23 „ „ „ Kože lisic po gld. 4.— do 4.60 ) » . ■ » 9— » n— ' za par. „ dihurjev , , 2.60 „ 3.- P . vidr „ „ 9.- „ 10— j Kože zajcev po 14 do 16 gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 12. februvarija 1898. Pšenica gld. 13,— kr., rž gld. 9.60 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld. 7.— kr., ajda gld. 9,— kr., proso gld. 7.— kr., turšica gld. 6.60 kr., leča gld. 12 — kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 10.— kr., seno gld. 2.14 kr., dama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunajl, 14. februvarija 1898. Pšenica gld. 11.82 kr., rž gld. 886 kr., ječmen gld. 8.76 kr., oves gld., 6.86 kr., tnrfica (ld. 6.67 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Domača tvrdka Pehani, Lorber in dr. tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju izdeluje in prodaja po tovarniški ceni: Najboljše možnarje za streljanje proti toči. Novoiznajdene „brzostrelne in varnostne možnarje", kterih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hitrejše kot navadni možnarji. Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnlce z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple i. t. d i t. d. <4-3) Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v naj-temeljitejšo in cenejo popravo. Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. IV Tovarniško eene. "•S JOSIP LEUZ trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuje in predaja 2godnji rožni krompir; nadalje prodaja vsakovrstni semenski krompir kakor: pravi češki onejl-dovec, ogerski „lmperator" potem „Schneeflock", pravi ribniški in angleški rumeni krompir, kakor tudi izvrstno jedilno čebulo in mali okrogli čebulček za saditi. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah in pa črnoin belo čmeriko. (13—2) Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. BKmetovalfc" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. nčitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopri ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na 1/a strani 8 gld., na »/< strani 5 gld. in na »/» strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Št. 3. Y Ljubljani, 15. februvarija 1898. Leto XV. METOVALEC Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Razglas. Iz godne drevesnice v Bršlinu pri Rudolfovem se bode oddalo letos spomladi sledeče sadike: . 31etnih krepkih smrek; 400.000 400.000 120.000 15.000 10.000 2 2 2 2 inecesnov črnih borovcev; » jelš; ameriških borovcev; Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali železniško postajo in sicer: smreke, mecesni, črni borovci po 1 gld. 50 kr. črne jelše in ameriški borovci po 2 gld. za tisoč (1000) komadov. (25-1) Pismena ali ustmena naročila za te sadike sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju, podpisano c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfrvem in pa c kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju do konca marcija 1893 pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj plačati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem, dne 24. februvarija 1898. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtlčnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih (18 -2) oblastev. (22) Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an-gelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n i vrednejo ponaredbo Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajoči drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-Ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. (Kjr* "Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF THIERRT, lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Oddaja ruskega lanenega semena. Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo rusko laneno seme in sicer kilogram po 14 lir. Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo. (3—3) C. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni lcatar. kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (lo) (7—3) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje znance Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunaj i, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena znamka t. j slika bana Ni-kole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cenasteklenici stočnim o p i s o m j e 75 k r. — Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne >k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. Mestna hranilnica v Kranji plačuje ulagateljem tudi po novem letu 4°|0 obresti od njihovih ulog, torej brez odbitka novega rentnega davka, katerega bo hranilnica plačevala iz lastnega. (17-2) Št. 34. Razglas. V gozdni drevesnici v Gradišču pri L'ubljani se bode oddalo letošnjo pomlad okoli 3 milijone sadik dvoletnega črnega bora po 1 gld. 50 kr. — 280.000 sadik belega bora po 1 gld. 70 kr. — 450.000 triletnih smrekovih sadik po 1 gld. 90 kr. in 150.000 dvoletnih macesnovih sadik po 1 gld. 50 kr. za vsacih tisoč dre-vesec, pri čemur so všteti že troški za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in slamo, eventuvalno tudi v zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani. (26—1) Zglasila prejema do konca meseca svečana t. 1. c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani. Zglasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek. C. kr. deželno gozdno nadzornico za Kranjsko. V Ljubljani 23. januvarija 1898 Kuverte s firmo in vizitnice priporoča J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani. UST Detelj no seme. TBi Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega. Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 1 klgr. prave francoske lncerne (nemške ali večne detelje) stoji 55 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rndeče detelje stoji 50 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov. Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« semena novim letom v najem pod prav ugoinimi pogoji Leopold Dekleva, mlinar v Košani. (20) Par močnih konjev (pramov) 152 in 154 cm visokih, po 9 let starih proda ali pa zamenja za par volov, L-opold Dekleva, posestnik v Košani. (21) Zeljnato seme (kaps) pravo kašeljsko, prodaja po primerni ceni (žlica 40 kr.) J Mercina, posestnik v Kašlju, pošta Zalog pod Ljubljano. (23) Zaloga soli za živino. Na c. kr. državni železnici v Ljubljani (Šiška) oddaja se živinska sol, in sicer po naslednjih cenah: čez bOOkg a 100 po 6 gld. 82 kr, pod 500 kg a 100 kg po 5 gld. 88Vj kr., manj kot 50 kg se ne odda. (25) Živinsko sol, i. s. v vrečah po 50 kg prodaja 100 kg po 6 gld. 10 kr., 50 kg po 3 gld. 10 kr., na drobno pa po 7 kr. kilogram, A. Šarabon, trgovec v Ljubljani, St. Petra mitnica. (26) 10.000 hrastičev, pripravnih za saditev, ima na prodaj Mihael Glo-bočnik ml. posestnik v Vogljah, pošta Šenčur pri Kranju. (28) Psa, dobrega ponočnega varuha na verigi, proda Jos. Jezernik, posestnik in trgovec v Stobu pri Domžalah. Tudi ima naprodaj jako lepo pramasto žrebico 20 mesecev staro. (29) Vrtnarja, kteri se razuma tudi nekoliko v kočjažtvu sprejme pod ugodnimi pogoji grajščina Podvin, pošta Radoljica. (80) Bika, prave beljanske pasme, prejet od c. kr. kmetijske družbe spušča Jak. Ajdovec na Pivki pri Naklem (31) Dve lovski] psioi, izvrstni za lov, po 2 leti stari, proda po nizki ceni Jos. Čepar, posestnik na Barki, pošta Divača. (32) Tisoč smerekovih dreves od 12—22 eol debelih je na prodaj. Natančneje pove France Pire, posestnik v Žigmaricah, pošta So-dražica. (33) Vsakovrstna lanska in starejša naravna istrijanska vina, kakor tudi pristno vinsko in drugo žganje, špirit itd. ima vedno v zalogi po nizki ceni J. C. Roger, trgovec v Ljubljani. (34) Visokodebelna jabolčna drevesa, 3 do 4 letne od 30 do 40 kr. komad; potem pritlikovce jabolčne in hruškove, 3 do 5 letne v vsih oblikah vzrejene, po 30 do 60 kr. komad; divjake jabolčne 2 letne, presajene, 10<>0 kom. 15 gld ; hruškove divjake 2 letne, za okuliranje 1000 kom. 12 gld ; pritli-kavčne podlage 2 letne, 100 kom. 2 gld 50 kr Razun tega tudi (27—1) breskve najfineje nove vrste, komad 30 do 40 kr. priporoča Franc Podgoršek, posestnik drevesnice v Brežicah (Rami) na Štajerskem. r r r r r r Posojilnica v Radovljici naznanja, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1898 naprej po 4'|2 odstotkov, brez odbitka novega rentnega davka, na kar se slavno občinstvo opozarja. (24-d % o © G © O © © O © © O © © 0 © 1 Prostovoljno se proda najlepše posestvo y Dolnicah pošta Št. Vid nad Ljubljano z vsem novim gospodarskim poslopjem ter dobro zaraščenimi gozdi, lepimi njivami in dobrimi travniki, skupno krog 50 oralov; z vsim gospodarskim orodjem, živino i. t. d. Resni kupci oglasijo naj se pri (8—3) Tilu Kunovarju vulgo Gulbu v Dolnicah. ooooooooooooo o o o o oooooooooooo Jajca za valjenje ° od plemenitih kur (23—i) prodaja Ivan Kranj c, veleposestnik v Št. Ilju pošta Velenje na Štajerskem in sicer: Brahma eno po 10 kr., plymouth rocks po 15 kr., houdan po 20 kr., domači fazan po 25 kr., kokin-kina rumene po 25 kr., pegatke po 15 kr., domače štajerske kure po 10 kr. in dorking po 20 kr.] foooooooooooooooooooooooooooc* o o o 8 g o g