Posamezna stevllka 40 vinarjev. ST, 40.____________ W CELJU, SOBOTA 26. APRILAJ9I9 LETO 1. Izhaja vsak forek, detrtek in •Obof o. -Cenai Za cclo leto 36 K, za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 rnesec 3 krone. Posamezna etcvilka ©lane 30 vinarjeva Na pismene naročbe brez pošiljatve tienarja se no morenio ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštiij nakaznici. Rcklamdcije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemaio Na dopise brez podpisa se ne ozira! flaan! VbuHh aaaav aaaVB ¦aaaaaflB flan aaaaal HaaV aaaaaf aaaaS faaaal dHH VHh bbbV aaaaS UredniöCvo in upravniöfvo se nahaja v Zvczni iiskarni v Celju, Schillerjeva cesia ätev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne ogiase po 30 f od 1 mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 65. IZQAJAlN TISKA 2WEZBSA TBS&&RBSA V CELJU. 0DG0V0RNI UREÖNBK VEK0SLAV SPINDLER. Naša zahf eva po samoupravi v okrožjiii- sr^zih (okrajih) in ohčinalt. Poslanec dr. V. Kukovec je v Narodnem predstavniStvu v Beogradu vložil na vlado interpelacijo glede uved- be samouprave v okrožjih, okrajih in občinah v Sloveniji. Kerbo to vprašanje v bližnjem času postalo aktualno in bo najbrže tudi precej časa na dnevnem redu nasega državnega političnega življenja, je nujno potrepno, da se z njJrn vsakteri izmed naših somišljeni- kov čim najbolj podrobno seznani. Orijentacija nas demokratov mora »ti dosledno v smeri samoupravCj sa- moodločevanja Ijudstva: narod vladajl Samouprava v okrožjih, okrajih in ob- cinan je eden izmed prvih korakov k terau. V boju za uvedbo samouprave v tem smislu si bo stalo nasproti dvoje taborov: tu centralisti kot zagovorniki enotne zakonodaje in enotne vlade ter samoupravne organizacije okrožij, okrajev in občin, tarn pokrajinski in Plemenskiavtonomistialiprovincijalisti. V Prvem taboru, ki obsega vse drza- votvorne eiemente, ki so resno za dr- žavno edinstvenost, bo našla velika doba nas demokrate, v drugem taboru pa bomo videli najbrze slovenskö Ijiid- sko stranko in pa socijaliste. Na ka- ten strani b<> končni uspeh, o tem anes skoro ni dvoma. Zmagala bo Postena misel državne edinstvenosti er misel Yladanja liudstva v samou- Pravnih korporacijah. Podajemo v naslednjem najvažnej- še, odlomke h dl, KukovLeve inter- pelacije: V obsegu kraljevine Srbije so že urejena okrožja in srezi z zakonom z dne 13. marca 1905 in po poznejših dopolnitvah in izpremembah tega za- kona- V Hrvatski in Slavoniji uživajo vehke županije istotako vsaj nekaj Pravic samouprave in je v ti obliki pnmerno urejena tudi decentralizacija %t OblastL Nil trpela, saj je hi)? prisiljena občinska uprava zanemarjati svoj pravi delokrog in se je pod pri- tiskom avstrijske vlade le zlorabljala v vojne svrhe. Tudi občinske finance so prišle v teh razmerah v obupen položaj zlasti vsled najetja vojnih posoiil. Skrajni čas je, da se samouprava, če ne že obenem v celi državi, pa vsaj v imenovanih delih države takoj uvede in obenem decentralizira javna uprava. Brez težav je mogoče na podlagi že ob- stoječih razmer kratkim potorn ustva- riti primerna upravna okrožja in nprav- ne male okraje, ki bi odgovarjala okru- gom in srezom v smislu zakona 18. marca 1905. Za obseg obstoječih okrož- nih sodišč s prebivalstvom okoli 200.000 du5 in okrajnih sodišč s prebivalstvom okoli 30.000 duš naj se ustvarijo nova upravna okrožja in upravni okraji in si- cer na sedežih imenovanih sodišč, ki so naravna središča okrožij in malih okrajev. V omenjenih obmeinih pokraji- nah naj se torej nemudoma ustvarijo upravna okrožja in sicer okrožje s se- dežem okrožnega načelnika v Mariboru, v Celju, v Ljubljani in v Novem mestu in na Koroškem. Svoječasno se nai pri- družijo okrožja za Primorje in Prek- murje. Za obseg okrajnih sodišč naj se (primerno srezkemu načelniku srbske- mu) postavi okrajni načelnik. Uvedejo naJ se na podlagi volitev okrožne in °krajne skupščine in izvolijo okrožni in °' arnpak sam Feuerwehr in jersiT >>GUt SchIauch<<- Nam na Šta" gasj]ern ^re zasluga preobrata, kajti pod n°čdruštvo v žalcu Je leta 1888 in PoadnlS,tvoni raJnega Hausenbihlerja tov. 3ircnaCelstvom riaše^a starejšine valni jezikVPeJial° slovenski Povelje-^ sestavljen č, Pa še takrat ni bil slovenski vežbenik, se tudi slovenska društva niso mogla širiti. To dejstvo je Širca dobro poznal in se podvrgel težavnemu delu sestave slov. vežbenika. Seveda je bil primoran vporabljati nemške vežbenike in je bil njegov pravzaprav samo prestava nemškega, toda slovenski popis vaj nam je dal poleg slovenskega povelja in začetek je bil storjen. Že okrog l. 1900 najdemo toliko društev, da je rajni Kač že mislil na širjo slovensko organizacijo, na zvezo. Le-ta se je ustanovila leta 1902 in si je izvolila za načelnika tov. Širco, kateri je vodil zvezo do 1.1911, od takrat ji načelujem jaz. Gospoda! Ali ste že kedaj premiš- Ijevali, kaj ie gasilstvo in kakega narodnega pomena je? Jaz pravim: ne! Kajti drugače si ne morem tolma- čiti dejstva, da je v naših vrstah tako malo inteligence, da ta skoraj popol- noma zgine. Kaj pa je nasejüelo? Vsak dan in vsako noč bližnjemu v pomoč, kakor pravi naše geslo. Da, vedho smo na razpolago, ne moti nas noč, ne vihar, ne blisk in ne grom, nesreča nas kliče, in zapustivši dom in svojce hitimo, da rešimo, kar še ni uničeno. Ali ne rešimo s tem dosti narodnega premoženja, katero bi sicer razpadlo v dim in pepel? Ali ne podpiramo s tem tudi države, da ji rešimo toliko in toliko imetja davkoplačevalcev in s tern tudi njej dohodek? Pa ne samo pri požarih smo na delu, tudi druge elementarne katastrofe nam dajo povod, delati po našem lepem geslu. In ko- nečno še naši rešilni oddelki. Koliko bolečin in trpljenja je zmanjšala krepka in izvežbana roka naših gasilcev. Na drugi strani pa delamo za narod, zbi- ramo v naših društvih dostikrat na- rodne mlačneže in omahljivce, katere bi nemški fajerber v kratki dobi spre- menil v pristne hajlovce. Tako smo rešili v marsikaterem kraju narodu ljudi, naše nemške trdnjave pa smo obkolili s slovenskimi društvi, na pr. Gaberje in Levee, Hajdir: pri Ptuju, Orehovavas pri Mariboru, Pišece itd. Naša majka Jugoslavia čisti že na vseh koncih in krajih, na »fajerber« se še ni nihče spomnil. Mi smo to vprašanje že čestokrat razmotrivali, pri- šli smo pa vsakokrat do zaključka, da nimamo zadosti moči, da odstranirr.o ta madež in zadnje spomine na kri- vično nam Avstrijo, na rajni militari- zem in nje^ovo nemško povelje, ka- terega imajo nernška društva vsaj pri svojih redovnih vajah. Toraj gospoda, v naše vrste, v vrste slovenskega gasilstva, dela je za vsakega dovolj. Mi rabimo inteligenta za organizacijo, mi rabimo kmeta in rokodelca, delavca ravno tako kakor gospodarja, vsak pa mora imeti resno voljo tudi delati, za parado ne rabimo nobenega. Pridite vsi, kateri ste voljni resno delati, narod in domovina vas rabita in vam kličeta: »Na pomoč!« Zadnja poracila Nemci napadajo. LDU Ljubljana 25. aprila. (Dopol- ^ne, iz uradnega vira). Včeraj zvečer je nemško topništvo obstreljevalo različne naže posadke ter oddalo tudi nekaj strelov na kolodvor v Sinčivasi. Naše topništvo je odgovarjalo. Pri Dobrovi sni° zavrnili. sovražne patrole. s'ovesni sprejem zemeljskin ostan- kov Zrinjskega in Frankopana v Mariboru. LDU Ljubljana, 25. apr. Deželna vlada v Ljubljani odpošlje kot svojega zastopnika k sprejemu zemeljskih ostankov Zrinjskega in Frankopana v Mariboru poverjenika dr. Verstovška, ki spremlja na to vlak do Zagreba, kjer se bo kot vladni zastopnik udeležil vseh slavesnosti. Lahom ušel. Ljubljana, 24. aprila. „Slov. Nar." se iz, Žirov poroča, da je iz laškega ujetništva ušel in prišel tja ravnatelj idrijske realke Baebler. Lahi so ga ho- teli internirati v Afriki. Wilson odklonil italijanske zahteve glede Reke in Dalmacije? Ljubljana, 25. aprila. „Jugoslavia" poroča iz Lucerna, da je Wilson v posebni noti odklonil italijanske za- hteve glede Reke in Dalmacije. Lahi so baje zapustili Pariz. Italijanska delegacija zapustila Pariz. LDU Dunaj 25. aprila. (DKU) Do- zdaj äe uradno ne potrjene vesti iz Pariza javljajo, da je italijanska dele- gacija prišla v položaj, da ji ni več mogoče, se udeleževati konference in da zapušča Pariz. Posledica tega bi bila, da bi se mirovna pogodba ne sklenila kolektivno, ampak bo Itaüja s svojimi protivniki sklenila separatno mirovno pogodbo. Nemški delegati gredo v Pariz. LDU Berlin, 25. aprila. Doznava se, da odpotujejo nemški delegati v pondeljek v Pariz. Poljaki pričeli z ofenzivo. LDU Amsterdam, 25. apr. (DKU) Po Reuterjevem poročilu je poljska vojska na Litvi na fronti 150 km pričela z ofenzivo in prodira. Dobila je že veliko plena. Z bogom! LDU Dunaj, 25. apr. (DKU) Bivši nadvojvoda Evgen je včeraj zapustil Dunaj in odpotoval v Švico. Tudi bivša nadvojvodinja Mari ja Terezija odpotuje te dnk v inozemstvo. Drobne novice. LDU Ljubljana, 15. apr. Iz Ham- burga porcčajo: Orjai5ki parnik ,Impe- rator' bodo dvignili, popravili in bo kmalu zapustil pristanišče. — Iz Mo- nakovega: Po ulicah notranjega mesta so rdeči gardisti brez vzroka nastopili proti občinstvu s strojnicami in ročni- mi granatarni. Več žensk in otrok je ubitih. — Iz Dunaja: Semkaj so dospeli sinoči člani medzavezniške komisije za živila, ki je delovaladozdaj vTrstu. — Včeraj opoldne je dospelo sem 12 italijanskih aeroplanov pod vodstvom stotnika Cesarinija iz Padove. Spustili so se na tla na IetaliSču v Aspernu. Razdaljo Padova—Dunaj so preleteli v 2 urah. D0PISI. Redni občni zbor »Knjižnice v St. Jurju ob J. ž.« se vrši v nedeljo 4. maja ob 3. uri pop. v gostilni g. F. Klanjšeka po slcdečem sporedu: 1. Po- ročilo predsednika odnosno namestnika. 2. Poročilo tajnika in knjižničarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Nasveti in predlogi. 6. Kratko pre- davanje g. Lešničarja iz Celja o aktu- alnih dnevnih vpraSanjih v pogledu naše države. Pristop imajo vsi, ki se za to zanimajo. Savinski Sokol v Mozirju priredi svoj prvi letoSnji spomladanski izlet dne 27. tm. v Gornjigrad. Odhod iz Mozirja ob 10. uri dopoldne. V čital- ničnih /prostorih se vrši predavanje, koncert in prosta zabava. Bralno društvo na Loznici pri Žalcu uprizori v nedeljo, 27. tm. v dvorani g. Robleka v Žalcu gledališko predstavo »Naša kri«. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Braslovški »Sokol« uprizori na Belo nedeljo dne 27. tm. ob 4. uri pop. šaloigri „Če sta dva ..." in „V medenih dneh". Na Muti priredi Ciril-Metodova po- družnica za Vuzenico, Muto in'okolico dne 27. t. m. ob 2. uri pop. v poslopju Ciril-Metodove družbe veselico s pouč- nim govorom, deklamacijami in igro. To bode nekak zaključek družbine sole, ki je sedaj prenehala, ker se posloveni javna sola. Loka pri Žusmu. Vlada je končno tudi našo kopitarno postavila pod dr- žavno nadzorstvo. Škoda, da se to ni zgodilo že poprej, ko so se med tovar- niškim blagom izvažala živilav Nemško Avstrijo. Šmartno pri Celju. Na Veliki petek je nastal požar pri posestniku V. Gobcu p.d. Strgar. Vpepelil je hišo in gospo- darsko poslopje. Škoda je ogromna. Nesreča se je zgodila pri peki kruha zaradi pokvarjenega dimnika. Iz Špilja. (Nemci napadali vlak Špilje—Radgona.) Dne 19. in 20. tm. so Nemci pri Črnišinah s kamenjem ob- metavali ambulančni voz vlaka, ki je vozil proti Radgoni. Dne 21. tm. pa so vlak celo obstreljevali. Ker je vsled tega ogrožena osebna varnost poštnega osobja in se to brani delati službo, je štajersko obmejno poveljstvo začasno ustavilo promet na progi Špilje-Radgona. Podpisujfe prvo državisio posojilo! TRGOVINA OBRT, IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Obrtni vestnlk. Izšla je 2. St. gla- sila slovenskega obrtniätva. Izhaja mesečno 2 krat. Stane celoletno 12 K. Naroči se pri upravi „O. V." v Ljub- ljani, Dunajska cesta 20. Avstro-ogrsko bosansko banko v Sarajevem je prevzela srbska banka pod imenom „Kreditna banka". ^ Za gozdarsko šolo v Slov. Gradcu se zavzema dr. Fr. Kotnik v „Straži". Goeposlična, pisarniöka mbL(zrnožna slovenskega in nemškega jezika, strojepisja in tesnopisja, išče službe v Celju ali v bli- 2ini. Ponudbe na upr. pod »Pridnost«. 602 1 RAZPIS. Južna železnica razpisuje s 1. ju- nijem t.). službo žeiezniškega zdraunika v Poljčanah. Kompetenti, ki morajo biti doktorji vsega zdravilstva in fizično sposobni za službovanje, naj v proš- njah navedejo, ako imajo že kako stalno mesto ter podajo izjavo, da bi v bodoče poleg železniške službe spre- jeli kako drugo stalno mesto le s pri- voljenjem južne železnice; priložiti je treba krstni list, domovinski list, cur- riculum vitae s spričevali o študijah in dosedanjem službovanju. Nasloviti se morajo prošnje na administrativno rav- nateljstvo na Dunaju ter oddati ozir. poslati do 5. maja tl. personalnemu od- delku obratnega nadzorništva južne železnice v Liubljani (Vojaška ulica). Sanitetni okoliš železniškega zdravnika v Poljčanah obsega progo od čuvajnice št. 462 do čuvajnice št. 479. Letna plača znaša 636 K. Obratno nadzorništvo v Ljubljani daje vsa nadaljna pojasnila. Obratno nadzorništvo j. ž. v Ljubljanl. Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. Podriižnica Ljubljanske kreditne knke v Celju Delnižka glavnica 15,000.000 krori. - CENTRALA V LJUBUANI - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Rexerwnt fondi nad 4,000.000 kvon. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ppoti ugodnemu ofeerestow&nju- Kupuje In ppodaje vse vrste vrednostnih papii*jev9 f inancira vsako wpsftne d© Ska we in dovogjuje aprovizacijske kredite, 266 Sfaobena in galant. itlEpQFsiiaaiipf A. Josta nam. pranjo flnlzan 243 104-33 Celje, Graska c. 8 (nasppoti „beSega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Fran STRÜPI Celje ZaBoga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih sip Ps*evzefj@ ste- klarskih del Gr-aska cesta 91-93 292 Mourstno mineralüo vodo razpečava tvrdfca Ivan Rfluniliar 167 104-36 Lfj||ß trgovina s špecei*ijskim blagonij; barvami in de- žeinimi pridelki. VelefPQOoina in razpožiljalno R. Sfermechit Celje priporoča popolnoma sortiratio zalogo manu- fakturnega blaga za ženskeinmoškeobleke, raznekonfekcije,čevlje( modnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na željo vsakemu cenike in vzorce zastonj. ^ 214 52—16 . Odvetnik Dr. GustavRosina je otvoril odvetniško pisarno v Brežicah 2—2 na Glavnem trgu v nekdanji Mrazovi hiši št. 11. Električne naprave za mesta, trge, občine? inline in žage ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje ^Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave VOJNOVIC & Cie., Ljubljana^ Dunajska cesta 22. Vse elektrotelmične potrebščine 8_5 v zaiogi. Proračuni na zalitevo. ^— —' pošlna postaja, telefon, brzojav. B I NOV Zdravillškt hotel. Elektr.razsvetljava! I I Staroznano, radioaktivno zdraviliSče z žveplom -\- 58° C. fl I prrotioro2eno pyotitm» revmatiznm, istasia ud. I I Zdravljenje z pitno vodo pri bolehnih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu B I in črevesnih boleznih. ¦ I Elekfte«. niasaža. Blaine.ogBjičffAokiseleinsoInčnckopeBi | I 12—1 Odprto celo leto. — Krasna okolica. H I Moderna oprema. PrGSpekti brezplačtio! Zdraviliški zdravnik: I Odvetnik dr. Josip Zdolšek je otvoril svojo pisarno v Brežicah 577 2-2 Žaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno 264 Luksus-avto do 18 HP dobro ohranjen, ter pneumatika se kupi« Ponudbe na Ljubljana 1 poštni predal'26. 558 3—2 Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—5 iMmrn Qbrt Priporočam se slav. obcinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča dela. — Rolseh Mopfln, Epasfta cesta. Delo solidno! Dnevne cene! RESTAVRACUA NARODNIDOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104—33 Lastna fneoar»SJLi. Restavrater FPOHC fa^M, Gostilna Plevčak Gaberje priporoča svojo izupstno toplo in mrzlo buhinjo ter I najboljša, ij prlstno domaca vina. ' 240 52-16 NÄZNÄNILO. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" TB* ^1 I ^I4v ^^v* ^1 ^1 I ^l^^ Ih ^1 ^^^ ^B^& I ^1 ^^^A H ^h I ^H II AN 111 1 ¦¦I- |P|| ^lll izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavl Najrazličnejše tiskovine za sole, šolska vodstva, za občinske in župnijske urade, za dmstva korporaci/'e, trgovce in obrtnike, zascbnike itd. Računske zakljiičke za denarne zavode. aim m 11 Štev. 40 Siv. .: DOFISI. Iz Št. Jurja pod Rifnlkom. Ne- davno ste priobčili popravek glede poročila o nekem godovanju. Tu se pa splošno govori, da je prvo poročilo bilo sicer kratko, pa precej točno. Ka- ko smo vendar »rehki, če Se gre za naše nemčurje. Saj smo tudi takrat ko so l-1914.najhujena§e]jmiipreganiali, lepo prijazno z njimi občevali in še celo nemški. Eden izmed naših nem- «ur,ev Pa ge od takrat bojkotira svo- iega najbližjega soro^dnika. Mi drugi smo pa seveda srečni, da še nas ne bojkotira. Ko je slov. uradnik le s te- žavo našel borno sobico in pičlo hrano, ko ie slov. učitelj za drag denar stra- hl ob „gostoljubnem" krompirju, tak- rat so „narodne" gostilnekartekmovale, kdo spoštljiveje pozdravi in boljše po- gosti vsakega tujca s purani, buteljka- mi, cigarami ifd. Le spomnimo se sa- mo Faschinga! Je že tako! Prelevi se pod kopitom nemčurske boljSe polovice iz "~ šeka v — schema, pošiji sina v nemško šolo — samo da imaš dobro ilahto, pa je vse v redu in en edini, človek v celem našem trgu bo imel toliko ponosa in zavednosti, da bo s teboj dosledno slovensko govoril, vse /irugo pa se ti po stari slovenski na- vadi suženjsko klanja. —• Tu je tudi »iša, kjer se je javno hajlalo in liujs- kaio in se goji strupeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovensko; pač zato, ker se dobro živi od slovenskih grošev. Ženšče — sicer neznatno — ie smelo izjaviti, da Jugoslavije „ne Pnznava" in še vedn\> straši v Št Jurju s svoio nemško kulturo. Pa ne mislite,•¦ aa jo zatako prcdrznost družabno in Kospodarsko bojkotiramo. Se iščemo o m ona se nas - izOgiblje. Qnilobe je Pn nas toliko, da smrdi. Zavedni smo vs,5 najbolj po - polnoči! Soštanj. Upeljan ie 8-mni delav- "7 l0da vodJa naSih soc. demokratov, ^sled vojnih dobičkov posestnik hiS ^emljišč ler -- kakor se san: imenuje »hutfabrikant" pusti svoje delavce Sarati od 5. ure zjutraj do 8. ure zveč. ep vodja socijalistov to! Pri tern pa racuna za zlikanje klobuka 40 in več • Naša tovarna za usnje ima velikanske 2aioge usnja, pa prodaja ga sam° tujim židom po 40 in 62 1< za k& d°maČe ljudstvo pa hodi boso okrog, ker čevljarji ne dobs usnja. Če se pomisli, da kupuje tovarna kože po K kilo, je cena usnja naravnost biazna. — Iruamo titdi odredbo, da se mora v vseh podjetjlh v Jugoslaviji slovenski uradovati, a v tovarni za usnje so Se vedno sami pristni germani nastavljeni. Kaj odredbe ne veljajo nič? Znano je tudi, da je tovarna izvozila velikanske trmožine živil v vagonih v Nemško Avstriio — 7 ^iu j . . 1J0- ^ odhodom vodse fin. straže B. Martina Petanciča smo izgubil. zavednega narodnjaka. Breži- čanom cestitamo na pridobitvi Dobje pri Planini. Na cvetno ne- deljo smo si ustsnovili knieWsk« n družnico.PristoPnojenad60^n°or Loka pri žusmu. Na5i orožn,H so pred dobrimi 14 diievi Ä večjo tatinsko družbo v Lekmarjihp Sv. Stefanu, ko so iskali ubijtiCa očeta iz Dramelj. Zaprli so 4 osebe, nied njimi Verka iz Zibike, ki so ga že dolgo iskali. V koči, kjer so jih izsledilj, so našli tudi več ukradenih stvri. Tätovi So že dolgo časa opravljali svoj nečedni Posel po celi okolici. Hvaležni^smo na^im orožnikom, da so nas rešili te golazni, in upanio, da bodo kmalu po- . Iovi"" še druge tlčke. RadgQna. Tu je začel izhajati nov casopis »Murska Straža«. — One 14. • ni- je bila tu francoska komisija v Premstvu generala Maistra. Zagotovila dne 0St^ne Radsona "a5*. - Istega Se Je Predstavila francoski komi- siji v Ljutomeru deputacija prekmur- skih Slovencev. Francozi so obljubili deputaciji skorajšnjo pomoč. — Polo- žaj Prekmurcev je obupnejsi od dne do dne. Madžarski boljševiki požigajo in plenijo, da je strašno. Ormož. V našem okraju so se začele v nevarnem obsegu širiti črne koze ali osepnice. Tudi iz sosednega Ijutomerskega okraja prihajajo enaka poročila. Potrebne so obsežne varnostne odredbe. Pragersko. Kolodvorsko restavra- cijo je končno prevzel narodnjak gosp. Dolničar iz Trbovelj. PrepriČani smo, da smo dobili z njim izvrstnega re- stavraterja in tudi odločnega narodnega delavca, ki bo vsaj tako intenzivno deloval v prid narodne misli, kot je deloval njegov prednik proti na.m. Tega dela je na Pra^erskern več kot dovolj, saj je bilo ravno Pragersko eno najstrupenejših nemčurskih gnezd, ki je okužilo tudi sosednjo Sp. Polskavo. Tudi narcdno uradništvo smo že do- bili, čudimo se le, zakaj nam ne oči- stijo tudi kurilnice. Pri nas vendar ne moremo rabiti ljudij, ki ne znajo niti besedice slovenski. Kaj dela obratno „nadzorništvo"? Premoženje prejšnjega restavratcrja Trösterja je djala vlada se pravočasno pod nadzorništvo, ker je hotel ravno prodati posestva in jo z denarjc-m popihati črez inejo ter se na ta način odtegniti obdačenju svojili nied vojno zasluženih miljonov. Nad- zornik je g. dr. Kukovec, odvetnik \^ Slov. Bistrici. 12 JUGOSLOVÄNSKE DEMOKRATIE STRANKE. üradnisivo in JDS. V „Straži1' z dne 14. tm. je o'bjavljen dopis iz urad- niških krögov, ki se zavzema za stro- kovno uradniško or^anizacijo, ki naj se ne vdiiija r.obeni politični orga.ii- zaciii. Čisto prav! Naše načelno stali- šče je, da se nobena strokbvna organizacija ne sme vdinjati kaki po- litični stranki, ker izgubi v tistern tre- notku svoj izrecno stanovski >:načaj. Toda v dotičnem članku r>e vidi tudi konjsko kopito: uradništvo se sploh naj ne prizna — tudi uradniki kot posamezniki, kot osebe — k politični stranki JDS. Odkrito* povemo: JDS nikogar ne sili k pristopu, zakaj svo- bodo misljenjä in prepriČanja prepušča vsakomur v polnem obsegu. Jugoslo- vansko uraclništvo bo pa vsled svoje na Veliki višini stoječe inteligence po ogromni večini znalo presoditi, ali je dobro ali ne, da se posamezni uradniki kot osebe pridružijo JDS, kater;j jasni in določni program ne pušča nobenega dvoma, da bo JDS, ki je danes v dr- žavi SHS najmočnejša stranka in bo to brez dvoma tudi ostala, z vso od- Iočnostjo in resnostjo, ne ie iz opor- tunitete, ampak iz globokega prepričanja, varovala in branila interese uradništva, kakor je to Demokratski klub v Na- rodnem predstaynistvu Ze v polni meri dozdaj dokazal. Nočemo s sladkimi obljubami in besedami delati prozelit- stva, ne poganjamo se za nikögar Iju- bezen in pripadnistvo, kdor resno in trezno sodi naše delo, bo vedel, kam ima iti. To je naše neomajno prepri- čanje. »Jedinstvc«, glasilo demokratske stranke, je pričelo o Vel. Noči izha- jati v Novem Sadu. Radikalno-clemokratski napred "jaki v Bosni, • ki izdajejo kot svoje glasilo „Slovenski Jug" v Sarajevem, so sklenili vstop v Jugoslov. dem. stranko. Središče. (Ljudskl shod JDS), ki se je vrSil pod predsedstvom g.Zadravca 15.,-apr. v. tukajšnj] soli, je pokazal po svojem mnogobrojnem obisku veliko zanimanje ljudstva za politična vpra- šanja sploh in za trezno politiko JDS posebej. Naš poslanec prof. Voglar je naslikal zunanji in notranji politični položaj ter naglašal, da mora v mo- derni demokratski državi, kakor je naše kraljestvo, ljudstvo sodelovati pri resitvi vseh važnih političnih in gospo- darskih vpraSanj s tem, da se po strankah krepko organizira in se ude- ležuje zborovanj ter stavi vprašanja in daje nasvete in izraža svoje želje in zahteve svojim poslancem. Svaril pa je pristaše JDS pred tem, da bi posnemali hujskače nasprotnih strank in pisali po listih neresnice, kakor delata to v najnoveji5em času „Slove- necu in „Straža". | Ptuj. (LjudsW shod JDS). 13.aprila t. l. je bila impozantna manifestacija bližnjih in daljnih domačinov za naSo stranko. Zborovanje je vodil dr. Jurtela, o političnem položaju je govoril prof. Voglar. V jedernatih stavkih je naslikal vse gorje, ki so ga prizadjali Nemci in Madžari celemn kulturnemu svetu in prokletstvo, ki leži na njihovih glavah. V nadaljnem govoru je stalo v ospredju vprašanje draginje, urad- niških plač, valiite, vojnega posojila in agrarne reforme. Večino parlamenta tvori 140 poslancev - JDS. Če hoče dobiti ljudstvo vpliv na to parlamen- tanio večino, naj se zbudi iz politič- nega span ja, naj se organizira v stranki. Odiočno je svaril navzoče pred stran- karskim bojem in zlasti pred tem, da bi z nedovoljenimi sredstvi vabili člaue drugih strank v naSe organizacije. Renegatstva smo do grla siti. Vsaka stranka naj se organizira in svoje vrste ojači in skuša sicer po razlicnih poiih, a vendar z istim ciljem privesti naš jugoslovanski čoinič v varen pristan. Orniož. (Ljudskj shod JDS). Če- tudi na delavnik, je bil shod tako mnogobrojno obiskan, da ljudje niso iVjieli vsi prostora v zborovalr.em lokalu )n so morali na hodniku stati. Preds. kraj. org. Veselič je otvoril shod ter dal besedo profesorju Voglarju, ki je pRedočil navzočim grozna zločinstva, ki so jili zakri.viJi Nemci in MadŽari Jugoblovanorn. V drugem delu svojega govora se je bavil govornik s spiošno- političnimi vprašanji. Po govoru se je razvila živahna debata. Cela vrsta , poslušalcev je stavüa razna vprašanja na našega poslanca, ki je na vsa stvamo odgovarjal. Shodi JDS na Štajerskem. Pred vsakim našim javnim shodom hodijo agitatorji SLS okrog ter skušajo odvr- niti ljudi od obiska naših shodov. Navzlic temu pa pride na vsak shod JDS nekaj njihovih, zlasti kmetskih pristašev, ki poslušajo z velikim zani- manjem naše govornike. Po enem teh shodov je izjavil star mož v privatnem pogovoru tako-le: „Zdaj že razumem, zakaj nam branijo hoditi na vaše shode poslušat vaših govornikov. Bojijo se, da bi tukaj videli in slišali, da vse to ni res, kar govorijo o vaših shodih. Tukaj ni slišati nobenega napada, pač pa se človek lahko o vseh stvareh mnogo pametnega nauči. Zdaj šele vem, kakšna je pri nas vlada, kakšen je parlament in kaj ima' opraviti. Pri nas se to ne zve." Ormož. Na tukajšnjem shodu JDS je bilo tödi nekaj mož, ki so se bili udeležili zadnjega shodaSLS, na kate- rem so govorniki hujskali proti JDS in njene pristaše tako strastno napa- dali, da morajo sedaj prizadeti svojo cast pred sodnijo braniti. Seveda so ti pristaši SLS pričakovali, da bodo naši govorniki, z enakimi koli okoli sebe tolkli ter izlivali gnojnico po političnih nasprotnikih, a v tem oziru so biii po pravici razočarani ter so odkrito pri- znali, da so dobili o JDS po tem shodu popolnoma druge nazore, kakor so jih imeli vsled nasprotnega hujskanj* poprej. Star kmet je izjavil, da (če traja to klerikalno hujskanje Se nekaj časa in ima ljudstvo priliko slišali trezna, premiSljena in resna izvajanja govornikov JDS, ki ob vsaki priliki pozivajo ljudstvo k slogi!) bo ljudstvo brez vsake agitaeije pristopalo k tej stranki. Hujskanja in laži, ki so jih poslušali na shodih pred vojno, danes ne marajo več. ¦. RAZNE VESTi. Devico Orleansko, znano juna- kinjo francoske zgodovine, bo progla- sil papež v kratkem za svetnico. Kako postopajo z verlžniki v Francljl? ViSje «odiSče v Aixu v Pro- venci je obsodilo nekega Oauthiera zaradi verižnih kupčij na 16 me:>cev težke ječe in 20.000 frankov denarne globe*. Zaprl. so na žvicarski meji biv- šega avstro-ogrskega ministra Žalost- nega spomina, grofa Czernina, ker jo je hotel brez potnega lista popihati v Švico. Umetnl premog. Kdor bere te besede?, bo zmajal z glavo, pa so ga vendar naredili. Surovino za to daje neke vrste lug. Prva tovarna, ki dela* s takisn lugom, se nahaja v kraju Gre- ker pri Fredrikstadu v Skandinaviji. Njen namen je bil odpornoči pomanj- kanju premoga. Iznajditelj, inženir Stre- lenert, je odstranil na poseben način najprvo apno, segrel tvarino potem na 110 stopinj Celzija, razvijal dalje in odstranil vedo. Ta brezvodna brozga ima 6800 toplotnih enot, samo štiri odstotke pepela. Kolikor venio do da- nes, bodo lahko napraviii iz 25.000 ton prvotne snovi nekako 22.000 ton urnetnega premoga. Krvnik odšel v Švlco. Bivši nad- vojvoda Priderik Habsburški je 15. tm. odpotoval s svojo rodbtno v Švico. Oslovsko meso plačujejo vitaliji po 10 K kilo. Baje je zelo tečno, po- dobno teletini. Največji kolodvor v Evropi so pravkar dogotovili v Lipskem. Sta! je 120 milijonov mark. Osrednji urad za trgovski pro- met z inoze r.stvom v Beogradu je pričel poslovati. Ministerstvo je odo- brilo dogovor s Čehoslovaško in Nem- ško Avstrijo. Posestva bivšega Črnogorskega kralja Kikole bodo kontiscirana v prid države. Nemško planinsko druStvo (Deut- scher «. österreichischer Alpenverein) je stavljeno pod državno upravo, ki je poverjena Slov. plan, društvu. Uprava za celjski okoliä je poverjena g. nad- učitelju Fr. Kocbeku. V slovensko upravo so prevzete planinske koče: v KoroSici pod Ojstrico, Piskernikova gostilna v Logarski dolini, koča na Sv: UrSuli. Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg z vrečami vred. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja Ie polagoma in de- luje torej po več let. Pozivljamo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinograd- nike, naj si to umeino gnojilo naroče za pornladno gnojenje. Trosi se ga lahko vsak čas, treba ga je pa podko- pati ali podorati. Uredba duhovnlških plač. Minister za verstvo dr. Alaupovič je izgotovil zakonski načrt za uredbo duhovniških plač. Duhovniki vseh ver dobe dnevne doklade in sicer pravoslavni v Srbiji, ki so riajslabše plačani, po 12 djnarjev, vsi ostali v kraljevini SHS pa po 6 di- narjev. Priponnnjamo, da je dr. Alaupo- vič član Demokratskega kluba. SiuküA. »N • V A I»SA< ätev. 40 Ant. Kos er mehan. stavbeno ključavničarstro ielaz. konstrukcijska dclavnica sodno zaprisežen zvedenec CELJE Graäka cesta 47 Telefon it. 10 rimska VUI Uradno konceuijonlraii« instalacija vodovodov. Prevzetje vseh ˇodovodnth naprav, oprema kopalttik sob in kiosetov. Izdelovanje žičnih mrež 2i ograjo vrtov, travnlkov, gozdov, parkor itd Popravila avtomobilov. Izdelovanje mostnlh tehtnic. Popravlla declnialnlh in ccntimalalh tekt«ic. Preizkušnja vseh tehtnic in uteži. 457 —2 Za obilna naročila se vljudno priporočam. potnika za nabiranje oglasov ;:a strokovne časopise se sprejmcta pod jako ugodnimi pogoji. Po- nndbe pod »Trajno« na Ljubljana 1, DoStni predal 26. 559 2-2 Pmtna ljutomerska vina, stara in nova se točijo v ggestilni NVI «ff Razpošiljajo se tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvo- vrstno! Za obilen obisk in naročila se priporoča 519 fc—3 Josip Božič trfovec z vinom in go&tilničar Breg -Celje. JMTfJgifi podgane, ste- Xy&lSlt niceinščurttl ter ves mrčes mora poginlti, it se vporabljajo moja prelz- kuSeno najboljSa in povsod hvaljena srcdstva, kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in mlši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenlce 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unifevalec moljev 2 K, prašek proti mrče- soni 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uŠi v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. PoSiJja po povzctju Zavod za ekssport M. Junker, 85 -29 Zagreb 37, Peirlnjska ultca 3. Najstarejša in edina slov. 324 pekarna v C^lju 26-24 Franc E.Yošnati i Ijstnl tlil Eraiba testa it. 1» se priporoča cenj. občlnstvu. Prodaja se tudi hefes in shidhorčhK fpgovci mešanc etroko, droglstl, kramarjl ltd. sijajno ?aslu2ijo s prodajo Mattina prt kmotovalclh. ~ Za pojainlla traba plssiti doplsnico na naslov: Itkarnar Trnkcozy, Ljubljana (Kranj»ko) na »ledoil n»61n: „Polljita mi tltkovln«, oen«, navodlla za porabo Mastina brczpkSno"- 59t 20-1 Trgovina s špecerij- •kim blagom in dež. pri del Id Ant. Kolencuü Ant. Ermenc Oraska cesta 22 Proslovoljna javna dražba gozda nahajajočega se v Trnovski dolini nad Andrejčevim mlinom, 1 uro hoda od Sv. Petra v Sav. dolini in kateri meri okoli 12 V2 oralov, okoli 6 oralov bu- kovega in smrekovega lesa, kateri bo črez par let za sekati, ostalo mladoles, se vrši v nedeljo, dne 4. majnika 1919 ob 4. uri popoldan na licu mesta. Iz- klicna cena celenui gozdu je 9000 K. Pod to ceno se gozd ne proda. Oozd se bo event, tudi delil (parceliral). Več pove Tomo Kosn, Celje, Rotcir- mhsi üSicsj I6./I. 595 l aetakoj sprejme v trajno delo, pa samo tak, ki zna opeko dobro 2gati. Sprejme se tudi zvest in zanesljiv hlapec h konjem, plača 100 K inescčno, pri Ivanu Boginsa, 3—1 Makole pri Poljönnah* 586 KINO OABERJE So bot a 26. t nedelja 27., pomSaBJek 26. Zlöt'i pFincezinja Zanimiva drama v 3 delih. Arturjja B^äajerja med^ni te«JSr:3% Veseloigra v 3 delih. Akrobaftj. Za mladlno neprlmerno. Dva 6epa kcenia (vlahu) za težko vožnjo, visoka 15 pcsti, 4 in poi in 5 let stara, sta naprodaj. Več pove rr. Lužar, Arclin pri Vojnikn. 58U 1 Pravo pesno seme, rudeöe in rumeno, lucerna ter vsa druga semena se po nlzkih cenah doblva v trgovini s specerijo in z deželnimi pridelki FE. E0.LENC n* '..¦'.üi.LjeJ JjJ 58-15 NAR0DNIDOM Vabilo n« PoiOJiiniCB V Coljll, registrovano zadrugd z »eomsjeno z&vezo, ki se vrši v tredo, 7« maja 6919 oh 5. uH popoldno v sejni tiv^rsattifl Posojilnice v CeEju. % S P O R E Di 1. Poročilo načelstva o letnem računu. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. A. Sprememba pravil. 5. Razni predlogi. K Številni udeležbi vabi SV^OCrlstVO« Štev. 3401. 583 2-1 Pri državnem kopaliSču v Dobrni se oddasta po javnem r»tpisu za kopaliSko dobo 1. 1919 proti navedenim letnim najemnim zneskom: 1. Kopališka restavracija s stanovanjetn ter vsem restavracijskim in kuhinjskim inventarjem za K 1200, 2. kopališka kavarna s stanovanjem in delnim inventarjem za K 700. Za clektrično razsvetljavo obratnili in stanovanjskih prostorov je posebej plačati pavSalne zneske in steer za restavracijo K 800 ter za kavarno K 260 za sezijo. Navedena najemninska zneska je smatrati m najmanjSa ponudka, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najviSje ponudkr. Ponudbe, katere naj se vložc do dne 30. aprlia 19iS pri poverjcniätvu za javna dela, je poleg ponudbe najemninske^* zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti in 3. o zadostni višini obratne glavnice. NatanCnejäa pojasnila däje upraviteljstvo kopališča v Dobrni oziroma so tam razvidna, ter se pripominja, da se najemne pogedbe pri ujodnih pri- merih na jesen lahko za več let podaljSajo. V LJUBLJANI, dne 18. aprila 1919. PotferjeneSfva za javna dela» Koruzni otrobi se dobe v vsaki nmožini pri 5932-1 Zadružiii Zvezi vCeliu. Vreče morajo stranke poslati ali seboj prinesti. Poslano. Zalolba Kleinmayr & Bamberj ˇ Ljubljani se usoja p, n. občinstvu na- znaniti, da pripravlja izdajo velikega slovenskega vzornega spisovnika izpod peresa gospoda profesorja lienrika Pod- krajška. Spisovnik, okoli 350 — 400 strani, bo v kratkem izšel in bo ob- segal izbrano zbirko pisem, listin in viog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Izkratka spisovnik bo neizogiben po- treben svetovalec v vseh vpraäanjih in pravnih zadevajoiih gospodartki promet. Naročila pred izdajo, ki so p#- trebna spričo majhne naklade zaradi težkoč pri nabavi papirja, sprejemajo vse knjigarne. 50b 3—3 Nappodajj je 20 svečnikov iz najboljSe kovine, 1 nova suknja (loden) z oprsnikom, vcč že dobrih klobukov, 1 par visokih mo- Skih čevljev in 1 par damskih čevljev. 1 stroj za rezance, 1 pralni stroj in 1 damski plašč. Vprašati v Qosposki ul. 7. 1 Zerntj Oca, zelo dobra, rodovitna zemlja, v neposredni bližini mesta, se dajo v najem. Natančno se izvc v trgovini z žekznino P. Majdič v Oraški ulici 12. 597 1 Češki tečaj za dijake otvori Josip Out- wald, Lisce 51. 585 1 Proda se dobro ohranjena salonska oprava (zofa, 4 stoli in miza) za 1400 K. Ogleda se pri g. Ivan Ferlež, Nar. dom. 594 1 Hitrega fconja za kočijo kupi Peter Majdič v Celju, Spodnja Hudinja 593 1 Želczne rložljive vrtne »tole se proda v večji innožini v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 31 (gostilna). . 590 3 1 Na&la a« je v nedeljo 20. tm. na cesti iz Petrovč do Drešinjevasi Črna, kcžnata dam- ska ročna torbica z denarjem. Zglasiti se je pri gosp. JoSt, trgovina Rakusch. 59o 1 Ergubil se je v soboto zjutraj na kolo- dvoru v Celju pes, bei s črnimi lisami In sliši na ime »Maki«, ima znamko s St. 53. Oddati ga je proti nagradi pri g. Novak, babica, Gaberje 109. 582 2—2 JaboSčnik, izvrsten, proda E. Petritschek, Celje-Lisce, St. 23. 581 2-2 FSapp^daj imam fino kislo zelje, tudi pU- tičevo kg po 60 v. — V najem oddam uto, kateraje postavljena za prodajo vsakovrstne- ga blaga. Antonija Gorenjak, Oraška ulica št. 43, Ceije. 5-2 Vsakowrstne lepe sadike od zgodnje zelenjadi ima za oddati vrtnar Jelen, Zalog, pošta Pctrovče pri Celju. 584 2-2 l&Lem pottojilo 50.000 kron na pe- sestvo vredno 150.000 K. Ponudbe na uprav- ništvo. 562 3-3 Karbid ima v zalogi po ugodnih cenah Drago Herzog, Celje. 550 5-4 Zawod za ogüaievanje J. Blockner, Zagreb, Jurjevska ul. St. 31, prevzema oglas« za vse jugoslovanske in inozemske časopise kakor tudi koledarje. Ceniki na zahtevo brezplačno. Telefon 21-65. ürrin urh (A^nensitx) Priporočam svoje ljutomersko vino, vsak čas mrzlo in toplo kuhinjo, tudi mlekd in kavo. K obilnemu obisku prosi Mai'ica Sirenšelc# kupujem po najvišji ceni. Zamenja se tudi za sveče. medičar in svečar Celjc Glavni trg Bt na dvoHoču*