štev. 13
Nedelja 19. marca
1933
Lofze Zupane t
Belokranjska pravica
Uje*tk> je narega pastirja, da ni prestrašil butora&kega Marka. Stopil je k ognju in pričel vrteti ražena nad žerjavico; Marka pa je poslal v ložo po vodč.
Marko je M ubogSfnr. Sefl je v gozd, a kmalu se je vrni!
klala bom korenino In vaša dava bo
spet prosta!«
Iti odšel je. Stari pastir pa je čepel z glavo v razpoki.
No, butorajski Marko se ni daleč oddaljil. Sredli lože se je ustavil ia pričel zavijati kakor volk. Stari pastir.
ki se je volkov »itao bal pa je trepetal
od groze. Kmatn se je Marko vrnil k
bukvi. Po prstih se je potihoma približal čepečemu pastirju, vohljal okofi njega in se delal vofka. Nenadoma je močno zatulil.
Stari pastir je trosit, da se volk mota okoli tujega. Poskočil je m potegni! glavo iz razpoke. Z odprtimi usti je obstal, ko je namestu volka zagledal bu to rajskega Marica.
Marico se je režal na vsa usta: »Stric, pa sem vas ukani! za junaštvo, kaj? No, povejte zdaj, kdo od na Ju ie večji junak, a?
Kaj je stari pasi&r na to dejal, pa res ne vem!
Pasitfrfi, kf pasejo v gorah, kjer sa
vollkovi, imajo puške. Tudi stari pastir io je imel. Sveti večer je bil pa je po-

»Nikjer nisem našd tof&o vode, da bi jo lahko zajel v posodo,« je dejal. »Samo v votli korenini stare buikve jo je malo. Najprej se najejva. potlej bova šla skupaj pit.«
In res. Ko sta se najedla, sta se napotila k stari bukvi. Butorajski Marko je imel drobno glavo, sklonil se je, ■vtaknil glavo v razpoko in se napil hladne vode. Stari pastir, debeloglavec, Se storil isto. — Napil se je vode, aH 'ko je hotel potegniti glavo iz razpoke, ie ni mogel; ušesa so mu bf!a v na-potje ...
Pa je dejal Marko: »Nič ne marafte,
stric! V kočo skočim po sekiro, raz-
prosili Marko pastirja: »Stric, posedate mi p-uško.«
Dobil jo je. Odšel je v lov na zajca.
Prišel je v ložo. Tam je obstal sredi male jasice. potegnil okoli sebe ris ter čakal, kdaj bo priskaklja! zajec.
Čaka. čaka... Iz Metlike sliši uro, ki je bila polmoč. Takrat je za njim nekaj zašuštelo. Ustraši! se je Marko in zbežal. Ustrašil se ie tudi zajec in jo v slepem strahu ucvrl za njim. Slišal ie Marko, da za njim nelai skače, drvel je še bolj proti koči in kričal:
»Beži. Marko! Beži. Marko!«
Tako se ie bodril. — Ves zasopljen je pritekel' v kočo. Začudil se je pastir in vprašal:
»Kaj ie pa bilo. Marico? Kdo te je podliil in kričal: »Beži. Marko, beži, Marko!?«
Marko pa se je stisnil v kot in užaljeno zagodrnjal:
»Pustite me. da se preoblečeni v druge bregeše, potlej vam bom pa povedal.«
*
Ko je but »rajski Marko odrasel v
petnajsto leto, se mu ni dalo več služiti za pastirja. Neko noč je izginil iz Gorjancev in se preselil v Drašiče, kjer se je hotel izučiti za mežnarja. Drašički mežnar ga je rad sprejel. Pogodila sta se za plačo: butorajski Marko bo moral zvoniti pri podružnici, v plačilo pa bo dobil sleherni dan hlebček dobrega kruha.
Drugega dne je drašički mežnar za-rana vstal. Odšel je z Markom k podružnici, tam sta odzvonila dan in se vrnila domov.
Doma ie mežnar popil majotiko vina, nabrusil nože in se pripravil na doniač praznik. Sklical je vse vaške babe skupaj, da so mu pomagale držati prašička. Vse dopoldne sta z Markom mesarila; poldan je šel Marko zvonit kar s krvavimi rokami.
Popoldne sta rezala salo. Kar pride na njuna ušesa strašna vest, da je nekdo v soseščini umri. Mudilo se je, Marko pa je kar z mastnimi rokami planil k podružnici in zvonil za zadnjo uro.
Ko je odzvoitiiffl, se je vrni domov.
Zdaj sta pričela delati klobase: mesene in krvave. Kmalu se je začelo mra-oiti. Spet je šel Marko k podružnici z neumitaani rokami in odzvonil Zdravo-marijo...
Tisti čas je bil v vas! pasji kontu-mac. In kakor je že običajno ob takih prilikah, so imeli Drašičani svoje pse
skrbno priklenjene. Pod noč pa so jih
izmistiH, da bi se malo preletaii.
Zupanova psica je prišla pozno ponoči v bližino podružničnega zvonika. Vohljala je po zraku in zaščegetala jo je mastna vrv zvona v nos. Pričela je vleči za vrv in jo obdelovati, misleč, da ima opravka z dišečo klobaso. Kakor hitiro je potegnila za mastno vrv, je v zvoniku pozvanjalo ...
Vaščaui so mislili, da bije plat rvo-na. Neprespani so brž poskočili iz ležišč in pridirjaii k podružnici. M županova psica je že pred njimi izginila — in nikogar niso opazili pri zvonovih. Pritekla sta tudi mežnar in butorajski Marko. S strahom v očeh so vaščani ugibali, kdo bi bil zvonili. Pa so se v stiski obrnili k najstarejšemu dedeku: »Ded, kaj vi mislite? Kdo je zvonil?«
Dedek se je odihrbnil. važno pljunil in skomignil z rameni: »Hm. kdo bi to vedel?«
Marko pa je vedel, vendar je moKai.
(Konec priti, nedeljo.)
Valjhun
Pepekom in Pepcam za
Bogec je davi skoz lino pogledal, angelčkom svojim tako je povedal:
»Kaj imeniten je danes ta dan, Pepčkom in Pepcam za god darovan. Kar je bogatih, dobijo darila, lepe igračke in sladica vezifeu Meni pa tisti se smilijo, revni ko Jezušček z lilijo, ko ga je Jožef v naročju držal, zvečer mu posteljco borno rahlj&l... Naj bo, za god jim storimo tako, da bo vsem Pepčkom in Pepcam Iep6...«
Bog to Izreče — že cvetke cvetijo, ptički pod nebom vesele drobijo, solnce prigreva, da toplo je vsem, onim v palačah in revnim ljudem. V srcih otroških zaplala je kri, samo veselje na ličkih žari ... Angelci šli so sedet na oblake, piska jo, godejo, pojejo take:
»Pepčkom ln Pepcam na čast tn veselje
danes praznujeta zemlja in raj — Bogec prirodo s pomladjo odel je — dolgo in srečno življenje vam daj l«
Pravljica o belem slonu
Bilo je pred mnogimi, mnogimi leti — Nihče si ni zapomnil letnice, nihče ni zapisal dogodka, cia bi se ohrani! poznejšim rodovom ir. vendar je ostala pravljica o belem slonu do danes živa. Ohranili so jo ljud;e. Ded jo je pripovedoval svojim vnukoir. in ko so se ti po-možili, so jih pripovedovali svojim otrokom in ti spel ovojim otrokom in svojim prijateljem, nu, in tako jo bomo danes vam povedali.
Mogočni knez An i Solarso je poslal kralju Susuiiunu belega slona v dar. Vsi knezi dežele so se bali mogočnega Solarse. Kralj pa je le nagrbančil čelo, ko so pripeljali dragoceno darilo preden j.
»Ne sprejmem darila od tega ošabnega sluge. Poizvedite, kaj je nameraval z njim in vrnite mu ga!«
Ministri so razvili bambusove liste, na katerih je bilo sporočilo. Osupnili so. Nihče izmed njih ni rekel besedice.
»Molčite? Kaj je? Kralj Susuhun se je dvignil s prestola in odkorakal po stopnicah navzdol. Stopil je k prvemu ministru in mu iztrgal bambusov list iz roke.
»Ha, slona naj obdržim, če ga bom znal stehtati — drugače — drugače —« njegov obraz se je spačil od nepopisnega gneva — »drugače mi odpove pokorščino!... Kaj stojite tukaj in zijate? Mar ne ve nihče izmed vas nobenega sveta? Jaz ga vem, bojazljivci!« Potegnil je srebrni meč iz nožnice in za-vpil: »S tem mečem odsečite glavo tistemu, ki je privedel belega slona in s tem mečem mora pasti tudi glava predrznega kneza Arie!«
Ministri in vsa dvorjani so molčali v nemi grozi.
»Vedite torej — preden se bo mesec v drugo napolnil, mora Arietov jezik na veke utihniti!« S temi besedami je kralj zapustil dvorano.
Ministri so pa sklicali sejo in se jeli posvetovati. Seja je bila dolga in burna. Trajala je kakih sedem ur. Potem so odšli štirje ministri h kralju in ga prosili, naj jih posluša. Kralj jih je sprejel, a bil je nemilosten.
Ministri so jeli razlagati kralju, da bo imelo njegovo dejanje zle posledice, češ da bo to nasilje izzvalo vojno in hude boje. In ko so mu hoteli na vse mogoče načine dopovedovati, da ne gre, da bi se kralj izpozabil nad odposlancem, jih je kralj zapodil in jim velel, naj se mu sedem dni ne prikažejo pred oči. Svojega povelja pa ni hotel preklicati.
Vest o čudinem darilu se je hitro razširila med ljudstvo. In že naslednji dan je prosili Pakoa, sin ministra za svete živali, svojega očeta, naj ga pusti h kralju. »Saj ni nič lažjega, kakor slona stehtati!« je menil deček. Minister se je ustrašil. Ljubil je sina in balse je kraljeve jeze. Ko pa je minilo štirinajst dni, je kralj izvedel, da zna Pakoe tehtati slona. Hitro ga je dal poklicati I predse. Pakoe je vedel, da ga ta reč lahko stane glavo, zakaj če se mu ne posreči dokazati svoje trditve, tedaj ga bo zadela kraljeva nemilost. Zdaj je stal pred kraljem in glasno zavpil:
»Nič ni lažjega na svetu, kakor tehtata slona!«
Kralj se je nasmehnil in ogledoval dečka, ki mu je segal komaj do trebuha.
»Kako bi pa to napravil?« ga je vprar šal.
Psioe je stopffl na stoti in šepetaje povedal vee svoj načrt kralju na uho.
In zidajci se je kralj mahoma ves iz-premonil. Hitro je poklical ministre na posivetavanje in jim povedal, da bo Pa-koe drugi dam stehtal slona. Deček je dobil polnomoč in nihče mu ni smel ugovarjati.
Ko je odposlanec kneza Arie, M je še zmerom čalsai, kakšen odgovor naj prinese svojemu gospodarju, izvedel to, se je zanieljivo nasmehnil. Toda smehljal as je samo danes ...
Drugi daji je Pakoe spravil belega sSona na barko, sedel vanjo in odveslai na jazea-o. Ko je biil kakih peft metrov od obali, je potegnil po ziKtanji strani barke črto z belo barvo. Točno si j® bil zaznamoval, do kod je barki segala voda. Potem je veslal nazaj na breg in izkrcal slona.. Zdaj j« velel delavcem, naj napolnijo barko s kamenjem, dokler ne bo voda dosegla bele črte. Te kamne so potem stehtali — zakaj kamni so morali biti prav tako težki kakor slon — in povedali število odposlancu kneza Ari©. Odposlanec se je globoko priklonil ki mcflčal. Število je bilo pravo.
Pakoa pa, ki je bil stehtal slona, je poetal še kot deček minister kralja Su-suhiona...
Valjhua:
Pride pomlad
Imamo kanarčka krilatega — v kletki je skromen ln tih, vreden denar ca je zlatega saj je molčeč ko menih.
Muco imamo mijavčico, ves dan na peči čepi, fieasto, trmasto glavSco k tačkam nasloni Ld spL
Oli, pa naš Boj, — to je silen čuvaj — vrabce preganja čez plot, lačen je kakor berač, tolovaj. Spat gre v seno ah v kot
Včeraj se čuden je čudež zgodil: ▼ kletki kanarček je pesmi drobil, muca seapečku je dala slovo, miško vlovila, mastila se « njo... Boj pa nocoj nI iskal prenočišča — v kmo Je lajal kar sredi dvorišča.
Očira naš pravi: »Aaa, to bnam rad — ■daj pa še sodim, da pride poinkuL«
Kako so prišle rosi? kapljice na zemlje
Bilo je suho in vroče poletje. Cvetlice so pobešale glavice in v hudi žeji obupane tožile: če bo ta suša še nekaj časa trajala, bodo morale od žeje umreti.
»Joj, da bi imele vsaj kapljico vode, da bi se ohladile.'« so žalostne vzdihovale.
Na nebeškem vrtu so se tedaj igrali angelčki. Zalivali so nebeške rožice, ki so cvele v mavričnih barvah. Vsak angelček je imel zlato škropilnico, s katero je zalival svojo gredico.
v /f t

---/ u , ji	\ii\ N
--
Nebeške rožice pa so potožile angelčkom, kako strašno žejo morajo trpeti njihove sestrice na zemlji, »že nekaj tednov ni deževalo in vse naše sestrice bodo morale umreti, ako ne piide hitro pomoč!«
Tedaj j« najmanjši krilatec veselo vzkliknil:
»Jaz vem, kako bi lahko pomagali ubogim cvetlicam na zemlji,«
»Nu, kako »misliš?« so ga radovedno izpraševali drugi angelčld.
»Nič lažjega kakor to!« je menil drobni krilatec. Z rosno vodo napolnimo škropilnice in jih izlijmo skozi nebeško okno na zemljo. Rosa se v zraku ne bo posušila, in uboge cvetlice si bodo lahko vsaj za silo potolažile žejo.«
»Toda kako naj vzamemo rosno vodo, ko je ne smemo!« so zaklicali starejM angelčki.
»Nič za to! Sam pojdem k ljubemu Bogu in ga poprosim, naj nam dovoli vzeti toliko rosne vode, kolikor je potrebujemo, da rešimo uboge cvetke smrti!«
Nebeške rožice in angelčki so bili zadovoljni, in vsi so se odpravili z malim krilatcem vred pred božji prestol. Mali krilatec je boječe potrkal na vrata.
Ljubi Bog je prav tedaj bral v debeli zlati knjigi, kaj delajo otroci na zemlji. Ko je vstopil drobni krilatec, se mu je hudomušno nasmehnil in ga vprašal:
»Nu, kaj bo dobrega?«
»Oh, prosil bi te, ljubi Bog, dovoli nam, da vzamemo vsak po eno škropil-
nico rosne vode, da jo izlijemo skozi nebeško okno na zemljo. Huda suša je tam doli. Vsi potoki so se že posušili in vse cvetlice bodo morale od žeje umreti, če jim hitro ne pomagamo. Še spominčice, ki rastejo tik ob potoku, so že čisto obupane in na pol ovenele!«
Ljubi Bog je poslušal majhnega kri-latca, ld ga je imel že od nekdaj najrajši in vesel smehljaj mu je zaigral okoli ust Pobožal je krilatca po zlatih laseh in mu rekel:
»Pojdi s svojimi tovariši, napolni škropilnice z rosno vodo in stori, kakor si rekel. Odslej lahko izlijete vsako noč po eno škropilnico na zemljo, da se bodo cvetlice čez noč opomogle!
In tako se je tudi res zgodilo. Od tistih dob pade vsako noč rosa na zemljo in poleti, kadar je huda suša, obvaruje nočna rosa cvetlice, da ne pomro od žeje.
Mali profesor
»Joško, Joško,« je zaklicala mati, »kaj bo s tabo! Jutri moraš prvič v šolo.* »Nič se ne bojim,« je odvrnil deček veselo; »le poglej, kaj že vse znam.« Na mizi se je dvigal čeden gradič, ki ga je sezidal iz malih, pisanih kamenčkov. »Ali ni lepo?« je vprašal s sijočimi očmi. »-Zelo lepo.« ie pohvalila mati. »Pa veš, Jošiko, v šoli ni kamenčkov, da bi se igral z njimi; tam se je treba učiiti, da postane iz Jožka pameten Jože.« »0, saj znam že zdaj marsikaj,« je zatrjevati deček. »Res?« se je smetjala mati. »Pa bi kaj povedal!« Joško je dvignil obe roki, razčlenil prste in štel: »na desni pet, na levi pet« — potem je
P*S.NAT
pJoskiiiil v roke, — »to je deset. »Res je!« ga je pohvalila mati. »In tukaj,« je nadaljeval Joško, »imam gobček za li-zanje, to tu k nam nosek, da voham, kaj nam Miicika dobrega kuha, in z obema očkania lahlko vidim — kako rada me
imaš.« »0, ti navihanček!« je vzkliknila srečna mati in pritisnila dečka k sebi. »Brati znam tudi že,« ,e klepetal deček dalje in hitro odprl veliko slikanico. S prstom .ie kazal slikane živali in brail: »belec, osel. Karo, Mucka, kravca, ovčka, kaj, da znam?« — »Če bo le učitelj zadovoljen,« je menila mati z nasmeškom.
Drugega dne je Joško že zgodaj vstal. Nestrpno je čakal trenutka, ko ie smel storiti prvi korak v šolo. »Ali ne bom prepozen?« je ponavljal venomer, medtem ko je hitro zajtrkovai. »Ali gre ura prav?« Končno je rek?a maiti, da ie čas. S torbico na hrbtu, s klobučkom na kodrasti glavici je deček hitro zlezel na stoil in pogledal v zrcalo. Prav res! Čeden šolski rekrutek mu
p/tthat
je gledal nasproti. »Dobro jutro, Joško!« je pozdravil deček sliko v zrcalu in se ji globoko priklonil. »No, kair pridi!« je opomnila mati in poljubila ljubljenčka na čelu. Vesel je zapustil Joško hišo. Še vedno je imel stotine vprašani na ustih in v očeh.
Kmalu je dosegel šolo in zdaj je sedel Joško brez mamice tih in plašen na svojem prostoru. Kar nič več ni bH tako vesel. Dve veliki orni tabli sita stali prav resno in mrko pred njim. Še vedno so prihajali dečki in napolnjevali polagoma vse klopi. Tam je sedel eden, ki je položil glavo na roke in bridko ihtel, drugi je zgrabil čepico in odhitel k vratom, pa so ga spett porinili na njegov prostor. Končno je pozvonilo. Učitelj je pozdravili otroke, jiih tolažil in bodiril in se malo razgleda! med nJim. »Ali si rad v šoli?« je vprašal rdečelič-nega fantička. Ta pa je zmajal z glavo; »Dam hočem!« je potožil in začel jokati. »»No,« je rekel učitelj, »zdaj bi vas pa rad malo spoznal; vsak mi sme povedati kako se imenuje.« Pa je bik) mnogo Mihcev in Jaškov, Francetov in Mirkov, nekaj Jokcev, en Nace in celo po en Damjan in Fabjan. Eden ni vedel imena, dragi je rekel, da se imenuje »foubi« in posebno pameten je povedafl koraižmo: »Peter Stropnik, nik-
zar, Vrtnarska ulica«. Otroci so se veselo zasmejali. Jošku je bilo kmalu čisto udobno in domače. »Saj je v šoli dositii bolj veselo, kakor doma,« si je misli i. Tedaj ga je učitelj potrepljal po rami. »In kako se ti imenuješ, mali?«
je vprašal, ».roško,« je odvrnil deček. »Ln kako se pišeš?« je vprašal učitelj dalje. Tedaj je Joško obmolknili. Saj ni bil doma nikoli nič drugega, kakor pač Joško. Sicer ga je mati časih imenovala tudi »tepček«, pa tega ni hotel povedati. Tedaj se je spomnil, da pravijo ljudje njegovemu očetu vedno »gospod profesor«. To je prav! — »Pišem se Joško Profesor,« je rekel hrabro. »Tako, tako,« se je smejal učitelj, »torej profesor Joško! No, povem ti,« je rekel prijazno, — »kako se pišeš: Novak, Jože Novak; zapomni si to!« — Joško je pokamal. »Novak!« Ime mu je bilo popolnoma tuje. Najrajši bi bil kar stekel domov in potožil materi svoje gorje. I< sreči je bilo šole ta dan kmalu konec. Molče in z žalostnim obrazom je korakal Joško domov. »No, Joško,« je pozdravila mati, — »kako je bilo?« Joško je odložil klobuk in torbico, sedel na stol in začel jokati. »Solze?« je vprašala mati prestrašena, »ali so te že prvi dan kaznovali?« — »Ne, ne.« je zatrjeval deček ihte, »toda učitelj —: mi je dal — drugo ime « — »Drugo ime?« je ponovila mati. — »Ali te je imenoval tepca ali lenuha?« Deček je zmajal z glavo. »Ne, ne,« je zatrjeval. »Gospod učitelj pravi, da se pišem .Novak'« — »Novak!« se je za-smejala mati. »0. ti tepček! Seveda se pišeš Novak, prav tako kakor jaz, tvoj očka im tvoja sestrica. Vidiš, da res še mnogo ne veš.« — Joško ie pogledal mater z velikimi očmi. »Torej očka Novak, mama Novak in Joško Novak?« .ie vprašal. »Tako je,« je rekla mati. Tedaj so biile solze hitro posušene in deček je zaupal materi, da se je imeno-
val v šoli Joško Profesor. Mati pa je spet povedala očetu, in ta mu je odslej rekel samo še »mali profesor«. To pa ni Joška prav nič bolelo. »Če sem zdaj majhen profesor,« je mislili, »bom pozneje postal velik profesor kakor očka.«
Kako presenetiš očka
Pojasnilo računske umetnije
Delitev s 37 in še z 27 je isto kakor delitev z 999, ker je 37 krat 27 devet-sitodevetdesetdevet. Če pa deliš polne tisoče do 998.000 z 999, dobiš zmerom število tisočev in za ostanek tudi število tisočev. ker ostane od vsakega tisoča ena. N. pr.: 368.000 : 999 = 368 krat in ostane 368. S prištetjem števila 999 iin odštetjem prvega števila
368	je očika število 368.000 samo toliko dopolnil, da je 999 v njem zapopadeno
369	krat brez ostanka; torej enkrat več, kakor je tisočev. Tako je v vsakem slučaju od 1 do 999. In če bi bil očka zapisal 999, bi mu bilo po pri-štetju 999 in odštetju 999 ostalo gladko s tisoč množeno prvo število (999.000), končni rezultat dvakratnega deljenja bi bil pa 1000, torej tudi ena več. Pri višje..i številu bi bilo seveda drugače. Z ..to je treba izbiro omejiti pri 999, ker . bi doer računski umetnik zapisanega števila ne mogel uganiti.
Kakor si menda že uganil, je število, ki naj ga nazadnje še kdo pove za prištevanje. samo slepilo, ki izbriše sled in presenečenje poveča, ko po tolikem računanju ti kar gladko poveš prvo število. Še jačji uspeh kot računski umetnik pa dosežeš, če operiraš hkrati z več osebami in si izmisliš za konec razne varijacije. N. pr.: orvemu veliš neko število prišteti, drugemu drugo število odšteti, tretjemu rezultat podvojiti itd. Ti si pa vse dobro zapomniš, in ko ti nazadnje po vrsti povedo končno število, vsakemu kar hitro imenuješ število, s katerim je račun začel. — Če si kaj prida glave, ti že naprej čestitam.
Vendar še enkrat ti rečem, ujemi za svojo računsko umetnijo očka, teto, strica, botro, ujca ali kogarkoli, le mamo raje pusti. Mama na žalost tako redkokdaj utegne, ker mora dan za dnem tvoje hlače in nogavice krpati.
Imel sem psa volčjaka. Bil mi je zelo drag. Na vseh mojih potih me je zmerom spremljal, še celo do šole je hodil z menoj. Nekega zimskega dne sva šla po vasi " "enadoma sva zagledala gručo fantov, ki so se veselo kepali. Pristopil sem h gruči in se začel kepati. Pes je stal poleg no in vse ti gledal. Tedaj se je priplazil k meni neki fant in mi je pomeril kepo v glavo. Ker ga nisem videl, bi jo bil dobil, da ni tedaj skočil pes, moj zvesti prijatelj k fantu in ga zgrabil za hlače. Fant se je ustrašil, spustil kepo in zbežal. Od tistih dob mi je bil moj pes še bolj drag. Oskar Lutman, uč. L razr. držav. real. gimnazije v Ljubljani.
Dragi Jutrov striček!
Pri nas je veliko snega. Z bratcem se skoro vsak dan smučava Redno hodiva k sokolski telovadbi. Zdaj je bil v Dol. Logatcu tri dni neki gospod iz Ljubljane, ki je učil brate vaditelje novih vaj. Drugič Ti bom kaj več pisal. Zadnjič mi nisi nič odgovoril, če mi pa še zdaj ne boš, bom hudo jezen. Lepo Te pozdravlja
Sandlea Vouk, uč. HL razr. v Dol. Logatcu.
Moj najboljši prijatelj je moj ptiček. Zložil sem mu to pesmico: Moj ptiček Moj ptiček tako prepeva, da glasno po sobi odmeva; res je lep moj ptiček, zmerom stiska se v kotiček. Kruh, konoplje in proso brat in mama mu neso.
Drago Stamač, uč. I. razr. mešč. šole 'v Ljubljani.
Ljubi Jutrov striček! Zakaj ga ni?
Mojega Bumčka namreč, ki sem ga v »Mladem Jutru« tako rad prebiral ? Zdravo!
Dušan Željeznov, petletni Sokolič ^ it Ljubljane.
Dragi Dušan! Tudi meni je zelo hudo, da ne vidim več Bumčka v »Mladem Jutru«. Pa so mi povedali, da je tisti slikar, ki je naslikal slike k Bumčkovim zgodbam* zbolel. In dokler bo bolan, ne bo mogel risati. Ostane nama torej sa-■ mo upanje, da prav kmalu okreva in
nam spet kaj lepega nariše. Stric Matic bo pa k risbam že napisal pesmice, ki nama bodo všeč. Prav lepo Te pozdravljam	Jutrov striček.
Pomlad
Pomlad je tu zima odhaja, dežek pa zdaj trdo zemljo napaja.
Sojnce pripeka zmerom topleje, polni se reka kmet pa že seje.
Josip Štancer, uč. I. razr. mešč. šole v Mariboru.
Prijateljstvo je najlepša vez med ljudmi Pravi prijatelj more biti samo tisti, ki nam resnično želi samo dobro in nas izpodbuja k dobremu. Pri izberi prijateljev moramo biti zelo previdni. Tudi jaz imam prijateljico, ki mi je pravi angel varuh. Rada mi pomaga pri delu in me izpodbuja k dobremu. Nad vse ljuba mi je zaradi svojega lepega zn?>~ čaja.
Anica Krajšek, uč. VI. razr. v Trbovljah.
Dragi Jutrov striček! Moja najljubša prijateljica je Meta Gosakova. Hodiva skupaj v isti razred k francoščini in telovadbi. Obe sva navdušeni za skavte, pa še ne veva ali pojdeva. Časih se tudi skregava, a najina jeza ne traja dolgo. Prav lepo Te pozdravlja
Štefka Hvaleč, uč. IV. razr. v Ptuju.
DVA KONJA
Dva konja sta se srečala. Prvi je bil že star, drugi pa je bil še mlad. Mlajši je zaničljivo premeril starejšega in rekel: »Kako si grd! Tvoin glava je čisto siva in ves sključen si!« Stari konj se je zdrznil, potem je pa s tihim glasom dejal: »Ko boš ti tako star, kakor sem jaz, bo tudi tvoja glava siva. Ko sem bil jaz tako mlad kakor si zdaj ti, sem bil tudi jaz g"" '-> ži-n« _.« Mladi konj se je osramočen oddaljil.
Zdravko Jezemik, uč. HI. razr. v Tržiču.
Križanka »Hranilnik«
Vodoravno: 1. Denar. 6. Kos sobne opreme. 7. Neumen človek.
Navpično: 1. Drevo. 2. Pridevek slehernega bitja in stvari. 3. Predlog. 4. Papiga. 5. Dvoživka.
Kolobar
K e J i t e t: Krog. ZJogovna križanka »Tarča«
Rešitev
Vodoravno: 1. hfk, 2. ponjava, 4. god-jja. 5. bivol. 7. načelo. 9. sen.
Navpično: 1. luknja. 2. poljana. 3. va-b£k>. 4. god. 6. vol. 8. česen.
Uganka
Gauss je takole napravil:
Napisal je vsa števila od 1 do 50 v eno vrsto in od 50 do 100 v obratnem redu pod prvo vrsto. Nato je po dve in dve števili seštel. Vsota teh je ved« no 51. In ker je teh dvojic 50, je ce« lotna vsota 51.50 = 2550. Seveda do« bimo isto vsoto če kar po vrsti šešte« varno: 1 + 2 = 3, 3 + 3 = 6, 6 + 4 = 10 itd., le da to traja neprimerno da« Ije časa.
1, 2, 3, 4 47, 48, 49, 50,
100,	99, 98, 97 54, 53, 52, 51,
101,	101, 101, 101 101, 101, 101, 101.
Listnica uredništva
J. št te M. Tvoja pesmica nam je prav ngajala. Za zdaj smo objavili samo dve kitici. O priliki nam pošlji še kaj.
Marica K. Beograd. Zelo veseli smo, da vam »Mlado Jutro« tako ugaja. Lanj-ske številke »Mladega Jutra« smo dali vezati in jih lahko naročite pri upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Letošnje številke bomo tudi dali vezati. Ce bomo imeli dovoli interesentov, priredimo morda ponatis na boljšem papii> jn. Veselilo bi nas, če bi nam Vaše učenke kaj pisale. Za zdaj jim pa sporočite od nas srčne pozdrave in da bodo kmalu prejele od strica Matica kako lepo knjigo.
Kateri deček je vrgel
sneženo kepo gospodu Smoletu na glavo?
Rasrežite sliko na osem kosov, kakor je pr?5rtana in jo pravilno spet sestavite. Dobili boste prav ljubko in obenem smešno sliko!
Računska naloga
Rešitev 70. Nalogo čitamo lahko takole: 8 h» 30 = 38 manj 8 = 30 in 40 je 70.
RešTtev re!>::„. Danes meni jutri teb.