KRANJ, 31. AVGUSTA 1956 LETO IX. — ST. 69 DIN 10.—
Glasilo SZDL za Gorenjsko
* £ d a j a: Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor  / Odgovorni
urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 475 Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: ^tna 600, pollet. 300, mesečna 50 din
Skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Za zmanjšanje deficita
Povprečje na enega zavarovanca približno za 300 din nad republiškim - Letos 63.538 več ambulantnih pregledov
Na ponedeljkovi skupščini Okrajne- tem ko so bili stroški za 933.000 dinar-
ga zavoda za socialno zavarovanje v jev letos nižji.  Po podatkih so bili
Kranju so razpravljali o posebni stop- letošnji  polletni  dohodki  doseženi s
nji prispevka za zdravstveno zavaro- 47% (755.000 planirani, 374.000 dejanski
vanje in med drugim sprejeli odlok dohodki), izdatki pa 46% (746.000 pla-
o sistematizaciji  delovnih  mest   ter nirani, 345.000 dejanski). Ker v prvem
pregledali polletno bilanco za 1. 1956.
Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo v istem razdobju letos 63.538 ambulantnih pregledov več kot lani, med-
Cesta Kamnik-Mengeš asfaltirana
Pretekli teden so bila končana dela pri asfaltiranju ceste Duplica—Mengeš. Delo je bilo opravljeno solidno z najmodernejšimi stroji, tako da je ta del ceste zdaj najboljši. Cestišče so asfaltirali samo do mosta čez Pšato in bo za sedaj le nekaj mengeških hiš Uživalo dobrote moderne ceste brez prahu in blata. Skozi Mengeš cesta še hi uravnana, ker cestna uprava ne more prej položiti asfaltnega tlaka, dokler mengeška občina ne uredi vodovodne napeljave in kanalizacije. Cementne cevi imajo sicer že pripravljene, toda to ni dovolj. Nobene ovire pa ni, da he bi cestna uprava nadaljevala z deli pri uravnavi in asfaltiranju ceste od Trzina do Mengša, ki je v zelo slabem stanju. Upamo, da »a to ne bo treba dolgo čakati, saj jo gradbeni material iz kamnoloma v Trzinu takoj pri roki, za gramoz pa so na razpolago celo nasipi od izkopa Pšate.
Z.
polletju bolniki še niso toliko odhajali v zdravilišča, so bili letošnji izdatki v te namene za 4,617.000 din manjši kot lani.
Na skupščini so sprejeli tudi sklep, da se določi posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje posameznim gospodarskim organizacijam, ki imajo zaposlenih 50 in več delavcev. Prav tako so določili tudi najmanjši povprečni znesek zdravstvenega zavarovanja za enega zavarovanca — 3.698 dinarjev, najmanjši odstotek izostankov od dela pa 4%; določili so tudi najmanjši odmik od povprečnih izdatkov zdravstvenega zavarovanja r,a
enega zavarovanca, posebna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za to najmanjšo razliko pa bo znašala 4%. Za najmanjši odmik od povprečnih izostankov z dela zaradi bolezni in poškodb se določi stopnja 0,40%, posebna stopnja za ta odmik pa se zviša na 4%.
Treba bo predvsem gledati, da se zniža povprečje za enega zavarovanca, saj je le-to v našem okraju približno za 300 d'in nad republiškim povp-oč-jem.
POČITNIC JE KONEC V zadnjih dneh so dijaki na srednjih šolah polagali popravne izpite, ali pa so novinci imeli sprejemne izpite (na sliki)
PIV metoda
tudi v Železarni na Jesenicah
Razen v »Planiki« in »Iskri« v Kranju, so tudi v jeseniški železarni začeli uvajati PIV metodo, kar pomeni, praktično izobraževanje vodilnih oseb v tovarni. Imeli so že 19 enotedenskih tečajev, katere je absclviralo nad 150 Preteklo nedeljo so tudi prebivalci vodilnih  uslužbencev.  V kratkem pa
bodo začeli tudi s sestanki, katerih namen je utrjevati in izpopolnjevati
Zadnji čas je, da smo jo uvedli, ker  so se končali, so pokazali potrebo po
Tudi v Gorjah
pri Bledu so praznovali
Gorij pri Bledu praznovali svoj kra jevni praznik. V spomin na upor proti okupatorju, prve partizanske akcije in ustrelitev petih talcev v Gorjah, so že znanje, pridobljeno na omenjenih te
pred leti sklenili proslavljati 28. avgust kot svoj praznik. Tako so se Gor-jani tudi letos dostojno oddolžili številnim žrtvam in spominom na prehojeno pot s primerno komemoracijo in drugimi prireditvami.
V nedeljo popoldne so imeli politično zborovanje s kulturno prireditvijo,
čajih. Sestanke bodo imeli toliko časa, dokler ne bo celoten kolektiv jeseniške Železarne osvojil to novo metodo.
Večina udeležencev je izredno zadovoljna z ročnostjo nove metode. Boris Bem, glavni delovodja odpreme v predelovalnih  obratih,  je  ob zaključku
na kateri so nastopali domači telo- tečaja napisal: »Ko sem prišel, sem vadci, folklorna skupina z Bleda in imel slabe občutke. Po prvih urah pa drugi. sem spoznal, da je ta metoda dobra.
Kaš rmgovor
tlako sem postal doke sUe&et
Stane Košnik pripoveduje
Ko so vsa Gorenjska pripravlja za proslavo 30-letnico slovenskega strel- movala in tudi od borovo seje sva sa skega športa no morem mimo tega, da so ne bi pogovoril s človekom, kot ma imela jo Stano Košnik, ki jo edini ostal zvest strelskemu športu vseh 30 let.
Staneta sem pred dnevi obiskal v tovarni »Sava« v Kranju, kjer jo zaposlen. Ob mojem prihodu jo imel Polno roko dela, tako da me skoro ni opazil, ko sem stopil v njegovo pisarno. Po moji krajši razlagi, zakaj sem prišel, sem kaj hitro spoznal, da Stano o sehi ne govori rad, zato sem ga sačel nadlegovati kar z vprašanji.
— Sto vi po rodu Kranjčan?
— Kranjčan pravzaprav nisem, živim pa v Kranju žo 40 let. S starši sem prišel v Kranj šo ko<; otrok leta 1915. Ko je Italija stopila v vojno, smo so morali izselit', iz Gorice, kjer smo živeli. V Kranj so je preselila vsa družina. Oče jo bil profesor. Zaradi gmotnih razmer v družini sem moral šolanje prekiniti v 6. razredu gimnazije. Nastopil sem službo v Kranju ko<; bančna uradnik.
— Kdaj ste se pričeli ukvarjati s strelskim športom? — sem ga radovedno vprašal.
— Puško sem vzljubil še kot otrok. Leseno sem kasnejo zamenjal za pravo vojaško.
— Znano mi je, da ste bili ustanovni član prve strelske družine na Gorenjskem. Ali bi mi lahko povedali, kako sto družino ustanovili?
— V tem času je imel Kranj samo eno kavarno. Ob večernih urah smo so Kranjčani ponavadi zbirali v njej. Tam smo se spoznali tudi z Jožetom Peharcem, ki nas jo ob pripovedova-
nori od veselja. No, in ustanovili smo strelsko družino.
— Slišat sem, da ste bili močan steber kranjsko strelske družine.
— Res je, da sva bila najbolj vztrajna  z  mojim  pokojnim prijate-
STANE KOSNIK
~ Ali bi mi lahko povedali, kako sto postali tako dober strelec?
— To lahko postane vsakdo. Seveda mora imeti dobro oko, mora biti vztrajen, potrpežljiv in hladnokrven in no smo zanemarjati tudi strelskih vaj. Slednjo jo meni največ omogočilo, da sem dosegel dobre rezultate na vseh tekmovanjih, ki smo jih organizirali kranjski strelci aH drugod.
— Verjetno ste si s svojimi uspehi priborili precej odlikovanj?
— Na tekmovanjih sem si nabral toliko praktičnih nagrad, da jih no bi mogel našteti. Nekaj jih je še doma, ostalo pa so mi otroci pogubili. Nekaj mi jih jo pogubila tudi žena. Strelskih medalj sem si priboril kar lepo število. (V šali mi je dejal, da bi jih bilo gotovo za dobro kapo; če bi zbral vse.) V letu 1936 in 1939 sem dobil najvišje strelsko odlikovanje od Ministrstva narodne obrambe kot dober strelec in zaslužen strelski organizator. Okupator nam je onemogočil nadaljnje strelsko udejstvovanje, — je nadaljeval.
— Ko se je po osvoboditvi obnovila strelska organizacija, sem se tudi jaz vključil in takoj pričel tekmovati z vojaško in zračno puško. Pred vojno « zračnimi puškami nismo streljali. Po vojni sem so oprijel tudi to puške in mi gro kar dobro. Nekdaj tudi strelskih sodnikov nismo imeli. V letošnjem letu pa sem tudi jaz napravil
■' izpili za strelskega sodnika, ljem  Hinkom  Ločniškarjem.  Aktivni     Stane mi jc vedel povedati še marin zaslužni pa so bili tudi drugi. Res sikaj zanimivega, tako da se je pogo-nju o streljanju tako navdušil za to jo tudi to, da sva bila z Ločniškarjem vor zavlekel v pozne popoldanske ure. vrsto' športa, da smo bili fantje kar dostikrat sama na strelišču ter tek- R. Carman
daje pravilen odnos do človeka.« Takih in podobnih izjav bi lahko navedli še več. Vsak udeleženec tečaja zapiše, ob zaključku, svoje mnenje.
čeprav je ta metoda nova stvar, je na Jesenicah dobila že kar precej pristašev, seveda pa so med kolektivom tudi ljudje, ki mislijo, da že dovolj znajo. Pa nič zato. Razvoj gre naprej. V jeseniški železarni so začeli proučevati program, ki je namenjen sposobnostim poučevanja. Ta metoda danes že omogoča, da si lahko ves vodilni kader, razen svojega strokovnega znanja, razvije in pridobi tudi sposobnost, kako voditi človeka, kako izboljšati odnose med ljudmi, kako pristopati in razumeti svoje osebje, skratka, kako naj občuje z ljudmi vodilna oseba v podjetju.
PIV metoda pa ne uči samo, kako pristopati k človeku, temveč tudi, kako naučiti človeka v čim krajšem času delati, da bo njegovo delo kvalitetno, varno in lažje. Posebno varnost pri delu, pomeni za jeseniško Železarno, ključno vprašanje. Z uveljavljanjem te metode pa bodo lahko znižali tudi število nezgod na minimum. Tečaji, ki
takem izobraževanju vodilnega kadra.
—R —e
r
Predstavnik londonske občine na obisku v naši državi
Jesenice, 29. avg.
Včeraj je prispel na obisk v našo državo predstavnik londonske občine Mr. Ohawcj, ki se bo mudil nekaj dni v Jugoslaviji. Na Korenskem' seđru sta gosta sprejela in mu želela dobrodošlico predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice Maks Dolinar ter predsednik Okrajnega ljudsV.'tvja odbora Sarajevo Ljubo Koja. Predsednik jeseniške občine je povabil fjosta na zakusko v hotel Korotan na Jesenicah.
Beležka
Klanjam se — Samo plačajte!
Pravijo, da je v Bunker baru na Bledu lepo in prijetno. Enkrat si velja tudi to pogledati. — Na videz je bilo res vse v najlepšem redu, le pravega razpoloženja ni bilo.
Violinist se ni mogel ločiti od štirih gostov tam pri sprednji mizi. »Samo naročajte, vse vam lahko zaigram.« Pohvalo zasluži, dobro je igral. Toda — marsikoga se je polotila zaspanost
— vsi pač nimamo istih želja. Sem in tja je godba zaigrala kak valček ali polko, potem pa
— spet po želji. Gostje so postali pozorni na one štiri. Seveda — inozemci — Nemci. Violinist je bržčas pričakoval tisočake, morda celo devize. Kaj mu mar ostali gostje!
Kmalu so oni oboževanci odšli. Nasmejani obraz violinista je kazal, da je bilo plačili dobro. Ni vedel, kako bi se Čimbolj »vljudno« poslovil cd n^h. Za stiskanjem rok, prisiljenimi nasmeški, pokloni, ki niso bili prav nič na mestu, še... »Dan-ke viclmals! Aufwiedersehen, kommen sie bald vvieder!«
Potem pa . . . »Se zadnji ples in nasvidenje jutri zvečer.« Torej je bil večer le za tiste štiri, ki so še posebej plačali glasbo. Razumem, da zaigrajo po želji t"i, štiri komade, nepravilno pa se mi zdi eno družbo zabavati ves večer.
Ne vem, morda smo naleteli na izreden primer, verjetno pa taki primeri niso tako reefk!.
J
Prehod plavža na
Jesenicah
Priložnostna anketa
NAŠE PROSLAVE
Slavnostne akademije naj bodo spomin na junaško borbo in odraz časa, v katerem živimo
V zadnjih letih je opaziti, da pri občinstvu pada zanimanje za prireditve ob prilikah raznih proslav. Z dobro agitacijo in pismenimi vabili (ki so precej draga) sem in tja še uspe pritegniti poslušalce, v nasprotnem primeru — odziva ni. — Kaj je temu vzrok? Ali so postali delovni ljudje do praznikov brezbrižni? — Ne! — je edini in pravilni odgovor.
Kdo je torej kriv, da so tudi dobre akademije slabo obiskane? Odgovor je samo eden: prireditelji! (Istega mnenja je tudi jeseniški pisec članka »Kako praznujemo« v »Glasu Gorenjsko« z dne 10. avgusta t. 1.).
Po letu 1945 so imele slavnostne akademije neki smisel, izvajanje je bilo kvalitetno, vsebina je imela svoj čar. Nasprotno temu pa so v zadnjih letih skoraj povsod (tudi v večjih krajih) proslave slabo pripravljene, vse je zmašeno na hitro roko, včasih celo v nekaj urah — kot bi ne vedeli, kdaj so v letu državni prazniki. Programi so večinoma stereotipni — nič noviih prijemov.
IZVAJANJE NEDOZIVETO
Izvajalci se pogostoma pripravljajo z neko naveličanostjo (samo da zado-ste tradiciji), recitatorji so nepripravljeni — pesmi po večini bero, isto tako tudi odlomke iz proze in še to slabo, izvajanje pa je z redkimi izjemami slabo, nedoživeto. Programi so v veliki večini zbrani po kopitu »kdor že kaj zna« — zato ni nobene stilnosti; slavnostne akademije se kljub dobri volj: izrode. Resno se bojim, da utegnejo postati te akademije sčasoma slabi »pestri večeri«.
IZJAVE NAŠIH BORCEV
Ob neki priliki smo o tem vprašanju debatirali, pa se oglasi neki prvobo-rec: »Zelo rad prisostvujem slavnostnim akademijam, pa po pravici p^vem, da nisem na jasnem, kaj hočejo? — Praznujemo Dan zmage in prepričan si, da boš v pesmih, prozi in glasbi doživel nekaj našega, nekaj, kar nas spominja na veselje in trpljenje našega naroda. Bore malo programa je takega; vse drugo je mešanica raznih pesmi, opernih in operetnih arij, ki nimajo z našo borbo ničesar skupnega.«
TE DNI PO SVETUJ
Uspešne priprave po vsej Sloveniji
MNENJA PRIREDITELJEV
Vsi tarnajo: ni denarja, težko je dobiti izvajalce, nekateri bi sicer radi sodelovali, pa niso zaželeni, drugi pa spet brez »nagrade« še s prstom ne ganejo.
Z dobro voljo je moč marsikaj ustvariti. Denar za proslave mora biti in zdi se mi, da nekateri podcenjujejo prednost prireditev, če jih pripravijo domači izvajalci. Povabiti Filharmonijo ali Radijski orkester je sicer lahko (to stane od 100 do 150 tisoč' dinarjev), toda čemu tako visoki stroški? S tem pa nočem reči, da simfonij ni treba poslušati — nasprotno — pohvalno je to, trdim le, da pri gostin ne pride v poštev problem denarja, ki ga za domača društva ni.
Dolžnost vsakega državljana je, da na teh akademijah (če je povabljen) po svojih sposobnih sodeluje brezplač-
ne, d,ruštvo pa naj bo za dobro pripravljeno akademijo primerno nagrajeno.
Pred nami je 20-letnica štrajka tekstilnih delavcev in dalje ustanovitev nove Jugoslavije — 29. november.
Pust'mo stari način proslav, dodajmo novih idej, tehnično jih pripravimo učinkovite, brez nepotrebnih odmorov in capljanja nastopajočih t odra in na .oder, vsebino prilagodimo pomenu praznika, pa bodo slavnostne akademije zanimive. Izvajalci naj res doživljajo tako, da bodo poslušalci čutili isto kot glasbenik, pesnik ali pisatelj, kj je delo napisal, pa bo publika v naših dvoranah spet zaživela.
BENO DE2MAN
Op. ur.: Zanimivo, bi bilo, če bi se k temi »Naše proslave« priglasili z novimi predlogi tudi drugi — posebno iz vrst naših borcev.
Kako veliko je zanimanje ljudi za proslavo 20. obletnice Velike tekstilne stavke Slovenije, se najbolje vidi pri prodaji spominskih značk. Čeprav so se značke začele prodajati šele v začetku prejšnjega tedna in jih je bilo nekaj več kot 30.000, so do danes že vse razprodane, mnogi, ki bi jih radi še kupili, pa so ostali brez njih. Zato je moral pripravljalni odbor brž naročiti še 17.000 značk, ki so že vse vnaprej naročene. V Maribor je bilo poslanih 2000 značk in jih kljub temu hočejo še 2000. V kranjski občini je bilo razpečanih doslej 10.000 značk, vse pa kaže, da jih bo prodanih še več kot 3000. V loški občini so kupili značke prav vsi člani delovnega ko-
LONDONSKA KONFERENCA o sueškem vprašanju se je končala veliko bolj mirno in trezno, kakor pa se je bila začela, v vzdušju, ki ni obetalo kdo ve kakšnega pomirjevalnega stališča zlasti s strani Velike Britanije in Francije.
Konec je bil tak, da so izvolili odbor petih držav, ki bodo tolmačile stališče večine udeleženk londonske konference ne posredno egiptovskemu premieru Naserju, in sicer v Kairu.
Odgovor nr. predlog, ki so ga poslali s tem v zvezi Naserju, so pričakovali zahodni krogi z izrednim zanimanjem. In ta odgovor je prispel. Vendar ni tako kakor so si ga morda nekateri želeli, marveč je izredno pomirjevalen. Naser je sprejel predlog o tem, da bi se razgovarjal z odborom petih, vendar brez kakršnih koli obveznosti za eno ali drugo stran. — 2e samo dejstvo, da je egiptovski predsednik Naser privolil v razgovore dokazuje o skrajno vroči želji, da bi se problem Sueškega prekopa rešil zadovoljivo in na miren način. Seveda pa predsednik Naser odklanja kot podlago za razgovore o sueškem vprašanju Dullesov predlog in meni, da bi bilo treba najti realnejše osnove. Vsekakor lahko sodimo, da se je po zelo mučnem grmenju vlila ploha, za katero pa je precej upanja, da bo kmalu prenehala.
V ITALIJI vse kaže, da bo prišlo do tesnega zbližanja med socialistično in socialno-demokratsko stranko. V tem smislu jo dal izjavo žo tudi vodja italijanske politično stranke PIETRO NENNI. Po njegovi sodbi ne bo združitev obeh strank pomenila »senzacionalnega« razdora med socialistično stranko in Komunistično partijo Italijo. Kajti Nenni je napovedal tri faze v združitvi socialističnih sil: zbližanje zaradi političnih borb v neposredni prihodnosti, priprava skupnega programa za volitvo v letu 1958 in nazadnje ponovna združitev socialistične in socialno-demokratske stranke.
NA CIPRU je zopet »vroče«. Ponovno so začele pokati puške in strojnice.
Guverner Harding jo dejal, da je bila pripadnikom EOKA dana priložnost, da omogočijo pogoje za pomiritev na otoku, vendar pa da je le-ti niso izkoristili.
Britanske oblasti so ponovno uvedle represalije na otoku. Omejile so svobodno gibanje sedanjemu poglavarju pravoslavne cerkve na otoku Antimo-su. Srdfio. dr jc bil v zvezi s pripadniki EOKA.
0 čem naj bi tudi razpravljali DS in U0 tržiških podjetij
UREDNIŠTVO
in bralci
V Tržiču težijo za tem, da bi imeli kar najboljše prometne zveze z Ljubljano. Prav je to! Toda brez dvoma bi morali tudi pomisliti na vse tiste delavke in delavce, ki prihajajo dnevno na delo v Tržič iz bližnje in dalj-
Zakaj je jeseniški letni kino zapri?
Letni kino .na vrtu Delavskega doma na Jesenicah v letošnji sezoni opravlja Kinomatografsko podjetjo Jesenice. Podjetje si je tudi preko zime izposodilo kinoprojektor, ki jo last Svobode, in ga uporabljajo na Koroški Beli. Upravni odbor Svobodo »Toneta Cuiarja« na Jesenicah je poslal kinematografskemu, podjetju račun za plačilo najemnine za projektor 6000 dinarjev mesečno. Delavski svet je pristal na plačilo za odtegljaj za popravilo na kinoprojektorju in zvočniku ter sklenil, da s 1. 8. 1956 prekine predvajanje filimov v Letnem kinu.
Ali jo prav, da jo podjetje prenehalo s predvajanjem filmov kar sredi sezone? Verjetno je pričakovalo brezplačno uporabo projektorja kakor tudi vrta z opremo ter električno razsvetljavo. DPD Svoboda »Toneta Cu-farja« bi opravljala letni kino sama, če bi ji kino-podjetje povedalo, da samo nima interesa. Najemnina okrog 500 dinarjev za enkratno predstavo — za kinoprojektor, vrt z opremo ter električno razsvetljavo prav gotovo ni pretirana*.
Torej jo vzrok ttšino na vrtu Delavskega doma Kino podjetjo in ne Svoboda z Jesenic. L. B.
l:!il!lii!lil!li:il!I!!i!!«liiii:!!i!!!lfi^
nje okolice, neoziraje se na to, kakšno je vreme.
V Tržič se vozijo delavci iz Kovor-ja, Loke, Hudega, Zvirč, Pogore, Vi-soč, Padič, Leš, Palovč; nadalje iz Križ, Retenj, Sebenj, Ziganje vasi, Seničnega, Veternega; pa tudi iz Pod-Ijubelja, Doline, Loma in še nekaterih bolj oddaljenih naselij.
Največ delavcev, ki prihajajo iz teh krajev na delo v Tržič, jih je zaposlenih v Bombažni predilnici in tkalnici, tovarni obutve »Peko«, tovarni usnja »Runo«, Tovarni finega pohištva in v lesno-industrijskem podjetju.
Medtem ko lahko le tisti, ki stanujejo v Dupljah, Podbrezjah in Ziganji vasi, prihajajo v Tržič z vlakom, morajo vsi ostali uporabljati, kolesa. Toda vožnja s kolesi je zlasti v slabem vremenu močno otežkočena, pozimi pa celo nemogoča.
Ali se ne bi dalo rešiti tega vprašanja z razumevanjem omenjenih podjetij, ki naj bi s pomočjo Občinskega ljudskega odbora in tudi ostalih, kupila dva ali tri avtobuse, ki bi prevzeli vožnjo v vse smeri, ne oziraje se na to, iz katerih krajev imajo posamezne tovarne največ delavcev.
Zgled skrbi in razumevanja za de-
lektiva. Kaže torej, da se bo na pro-slavi v Kranju zbralo več ljudi, kot je predvideval pripravljalni odbor.
Na proslavo v Kranju bo vozilo, p° dosedanjih podatkih in objavah sodeč, 6 posebnih vlakov, razen tega pa bo mnogo udeležencev prišlo z avtobusi in kamioni. Vse lastnike kamionov opozarjamo, da so pfošnje za uporabo kamiona za osebni promet proste tako državnih kot občinskih taks.
Po dosedanjih prijavah se bo slovesnosti v Kranju udeležilo nad 30.000 delovnih ljudi samo z Gorenjske. Iz kranjske občine predvidevajo, da h» na proslavi 15.000 ljudi, z Jesenic 5000, Radovljice 2000, Loke 2000, Tržiča 2000. Na proslavo bodo prišli tudi delavci iz drugih krajev Slovenije. Iz Liub-Ijane se je doslej prijavilo za proslavo okoli 5000 ljudi, iz Maribora nad 2000, iz Celja 1000, iz Trbovelj 1000 itd.
Proslava 20. obletnice Velike tekstilne stavke v Kranju bo res množičen shod lavce v tem smislu, je lahko »Elan« vseh delovnih ljudi iz Slovenije. S v Begunjah, Železarna  na  Jesenicah svojo udeležbo bo vsakdo pokazal, da
ter »Iskra« v Kranju.
Za to naj bi se zavzeli predvsem delavski sveti in upravni odbori podjetij tržiške občine. Aco
ceni revolucionarne boje delavskega razreda v preteklosti in razume vs« tisto, kar je delovnemu človeku dala zmagovita revolucija. —k
Male asanacije v Kamniku
Preskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo je v kmečkih in gorskih predelih kamniške občine razmeroma še vedno slaba. Občinski odbor društva Rdečega križa je imel v načrtu mnogo malih asanacij v vasi, zlasti v predelih Tuhinjske doline, pa jih zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel izvršiti. V Palovičah je pod šolo studenec, kamor se steka deževnica s kolovoza, otroci pa pijejo to vodo. Z majhno količino cementa bi lahko zagotovili šolarjem zdravo pitno vodo, kar pa najbrž letos še ne bo izvedljivo.
i«:
MOJSTRSKA SOLA NA JESENICAH razpisuje
vpis v metalurški in kovinarski oddelek tri letne Mojstrske šole.
Pravico do vpisa v Mojstrsko šolo na Jesenicah imajo tisti, ki so delali najmanj tri leta kot kvalificirani delavci ali obrtni pomočniki in so odlslužili vojaški rok.
Prošnje, kolkovane z državnim kolekom za 30 din in občinskim kolkom za 30 din  je poslati takoj na Mojstrsko šolo na Jesenicah.
Prošnji je treba priložiti:
1. Spričevalo o kvalifikaciji,
2. Potrdilo o najmanj 3-letni zaposlitvi.
3. Kratek življenjepis.
Tisti, ki uspešno končajo Mojstrsko šolo, dobijo spričevalo o zaključnem izpitu, ki daje kvalifikacijo industrijskega odnosno obratnega mojstra.
Podrobnejša pojasnila daje Mojstrska šola na Jesenicah.
Ravnateljstvo Mojstrske šole na Jesenicah.
TEHNIČNA SREDNJA SOLA LJUBLJANA metalurški delavski oddelek na Jesenicah
razpisuje
sprejem dijakov v I. razred metalurškega delavskega oddelka za šolsko leto 1956/57
Pravico do vpisa imajo tisti, ki so dovršili 4 razrede gimnazije, nižjo industrijsko, odnosno vajensko šolo, ali pa osemletko in so zaposleni v kakem metalurškem ali sorodnem podjetju.
Prošnje kolkovane z drž. kolkom za 30 din in obč. kolkom za 20 din je poslati takoj na Delavski oddelek ljubljanske tehnične srednje šole na Jesenicah.
Prošnji je treba priložiti:
1. Zadnje šolsko spričevalo,
2. Potrdilo o zaposlitvi,
3. Kratek življenjepis.
Šolanje traja štiri leta. Tisti, ki uspešno končajo šolo in položijo diplomski izpit, dobijo spričevala za diplomiranega tehnika metalurške stroke.
Vodstvo del. oddelka ljubljanske tehnične srednje šole na Jesenicah.
LJUDJE IN D060DKI
Pred obiskom uglednega gosta
Dr. Sukamo m indonezijski premier obišče Jugoslavijo
l!l!ll!HI!lltllll!:i!iIIBI!l!li!!^
doprinos odnosom med dvema dete' lama.
Da bi dali še večji poudarek krepitvi medsebojnega sodelovanja, sta se obe državi — Jugoslavija in Indonezija — sporazumeli in pred kratkim povišali poslaništvi v Džakarti in Beogradu na stopnjo veleposlaništev.
Aktivna koegsistenca danes v svetu ni več tuj problem. No lo da se je uveljavila kot oblika sožitja med narodi, ki je možno tudi ne glede na družbeno-politično ureditev posameznih držav, marveč je postala v očeh trezno in svobodoljubno mislečih ljudi nujnost današnjega časa.
Zelo pomembno vlogo pri tem imajo prav državniški obiski, ki z razgovori na »najvišji ravni« velikokrat pripomorejo k rešitvi problemov, ki bi jih sicer dolgotrajno reševali po diplomatskih kanalih.
V septembru bomo v Jugoslaviji ponovno pozdravili enega izmed visokih gostov iz daljnje azijske dežele, predsednika republike Indonezije dr. Su-karna, ki se prav te dni mudi na uradnem obisku tudi v Sovjetski zvezi.
Ko se je predsednik republike Tito mudil lansko leto pozimi v Indiji in Burmi, je bil povabljen tudi na uradni obisk v Indonezijo, vendar se povabilu zaradi pomanjkanja časa takrat ni mogel odzvati.
D/. Sukamo prihaja v Jugoslavijo na uradni sedemdnevni obisk, kjer se bo spoznal s predsednikom Titom in ostalimi visokimi jugoslovanskimi voditelji. Prav nobenega dvoma ni, da bosta  državnika   izmenjala  misli in
poglede na splošni mednarodni položaj. Razpravljala bosta bržkone tudi o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Dosedanje Izkušnje /po državniških obiskih kažejo, da so se odnosi med državami po osebnih stikih v marsičem izboljšali in tudi poglobili.
Indonezija ima danes v svetu prav gotovo nemajhno vlogo. V svoji težnji za neodvisnost in svobodo (del države je sicer še vedno pod tujo oblastjo), je prav naši državi zelo blizu. Indonezija ima velik ugled tudi med državami Azije in Afrike, saj je ena izmed podpisnic načel, sprejetih na Bandunški konferenci.
Ta osemdeset milijonska država, ki si je z vstajo leta 1945 priborila neodvisnost, katero so tudi Nizozemci leta 1949 priznali na vsem ozemlju, razen na Novi Gvineji, teži za popolno samostojnostjo in neodvisnostjo. In ta njena težnja je v današnjem mednarodnem položaju povsem razumljiva.
Indonezija si prizadeva upostaviti in zgraditi napreden družbeni sistem, ki naj omogoči ljudstvu kar največjo blaginjo. Se bolj kot vse drugo pa si Indonezija prizadeva za ohranitev miru v svetu in za sporazumevanje med narodi. — Prav na tej podlagi bo lahko dr. Sukamo, ob obisku v naši
razgo-
deželi, našel skupen jezik v vorih s predsednikom Titom.
Odnosi med Jugoslavijo in Indonezijo  se   v   zadnjem času vedno bolj
DR. SUKARNO
krepi}«, zlasti na gospodarskem torišču. Zamenjava raznih strokovnjakov, pomorščakov itd., pa tudi iz leta v leto povečana  blagovna izmenjava pomeni
BESEDA, DVE O INDONEZIJI KOT DEŽELI
Za evropske pojme in razmere je Indonezija velika država. 2e sama številka, ki označuje njeno površino (1,491.564 km2) vliva spoštovanje do njene razsežnosti. To je država n» otokih Sumatra, Java, deloma na Borneu in Celebesu ter Malih Sundskih otokih in Molukih.
V industrijskem pogledu se Indonezija krepko razvija. Bolj razvito je pač poljedelstvo, kar je značilno skoraj za vse azijske države. Le-to je najbolj razvito na Javi in Sumatri in še na nekaterih manjših otokih. Gojijo največ sladkornega trsa (proizvodnja znaša letno 10 milijonov ton), nadalje riž, čaj, kavo, tobak, kokosovo palmo, kininovec in kavčuk. Prav tako je ta država v proizvodnji tropskih rastlin pomemben činitelj na svetovnem tržišču.
Indonezija je bogata dežela, vendar njenega bogastva še ne izkoriščajo V polni meri. Zemlja skriva v svojih nedrjih mnogo rud, zlasti nafto i" kesitra.
Več kot polmilijonsko mesto Džakarta je politično, gospodarsko in kul" turno središče Indonezije — države na otokih.
I. A.
*
GORENJSKI
-/ZZZZZZZZ7
ZADRUŽNIK
Vsak
kmetovalec bo dal svojo zemljo kemično analizirati
Analiza zemlje - važen činitelj za pravilno gnojenje
Zemlja, ki jo mi danes obdelujemo, Vse pa morajo imeti v zemlji najboljše nastala skozi dolga tisočletja iz ka- še pogoje, da se lahko razvijajo in toenin, ki so se počasi razkrajale pod bore proti rastlinam, ki so bolj žila-
nogi m i vplivi. Zaradi segrevanja in ve, kot so to razni pleveli, ohlajevanja njenih sestavnih delov in     Mi vemo, koliko hrane potrebujejo
delovanja vode, so se te kamenine po- rastline, ne vemo pa, če jo je zadosti
časi   krušile   in   tako   je   nastajala v zemlji na razpolago. Zato pa se po-
zdrobljena  plast  zemeljske  površine, služujemo kemične   analize, ki nam
Ko so se pozneje pojavili še živi pove, katerih elementov je v zemlji
organizmi, se je ta proces razkrajanja premalo, da jih potem   iste   damo v
se pospešil. Tvorila se je plast zem- večjih količinah.
Ije; deloma iz kamenin, deloma pa iz odmrlih živali in rastlin. Po dolgih obdobjih je nastala zemlja takšna, kakršno danes človek obdeluje. Tako je nastala zemlja na strmih predelih. Pri
nas v dolinah pa je nastala tako, da je voda nanašala iz višjih leg drobne delce, ki so se v do lin f usedali. Take zemlje so bogate, če so dovolj globoke.
Zemlja pa se še danes nenehno spreminja. Hranljive snovi se izpirajo v nižje sloje, kjer jih rastline ne morejo več doseči s koreninami; mnogo rastlinske hrane pa človek vsako leto odvzame s pridelki. Tako se zemlja iz leta v leto siromasi.
Da pa ne bi hektarski donosi stalno pojemali, je treba zemlji vrniti tisto, kar smo ji s pridelki odvzeli. Nekaj rastlinske hrane dajemo že s hlevskim gnojem, vendar je to nezadostno in se moramo poslužiti še dopolnilnega gnojenja z umetnimi gnojili.
Vse rastline niso enako zahtevne po
Kako vzamemo vzorec zemlje, da Bo izvid realen.
Pri jemanju vzorcev moramo paziti na to, da jih jemljemo pravilno, ker bo le na ta način pokazala analiza resnično stanje hranljivih snovi v zemlji.
Na parcelah do 50 arov vzamemo na desetih različnih mestih do globine 20 cm po nekaj zemlje, ki jo devamo v zaboj. Potem to zemljo dobro premešamo in vzamemo iz tega do 2 kg in jo damo v čisto vrečico. Na vzorec naj se napiše točen naslov lastnika in številka., oziroma ime parcele, kjer je bil vzorec vzet.
Razen tega se mora priložiti še vprašalna pola, ki naj bo točno izpolnjena. Vprašalne pole se dobijo pri kmetijskih zadrugah.
Tako opremljen vzorec potem pošljite na zadružno zvezo ali pa v kmetijsko zadrugo, da potem ona pošlje več vzorcev skupaj na OZZ Kranj.
Kdaj naj se jemljejo vzorci zemlje?
fosfora, do&lm kalija manj. Mnogo je primerov, da je enega hranila dosti v zemlji, drugega, kot je ponavadi fosfor, pa skoraj ni. To nam potem pove, da moramo močneje gnojiti s tistim umetnim gnojilom, ki ga v zemlji res primanjkuje. To pa lahko ugotovimo edino na ta način, da damo zemljo v analizo. Zato se poslužujte in pošiljajte vzorce zemlje, ker vam bo tudi to pripomoglo k zboljšanju hektarskih pridelkov.
Rn
V zadnjih dneh se živina z višinskih pašnikov umika v nižino
Potrjevanje semenskega žita in krompirja je končano
V teh dneh so v kranjskem okraju šen pridelek daje, kakšne zahteve ima dokončale svoje delo komisije za po- do zemlje in gnojenja, kakšna je prak-
hranilnlh snoveh. Ene potrebujejo več Najbolje in edino pravilno je, da se fosfora, druge več kalija ali dušika,  vzame vzorec po žetvi oziroma po košnji. Torej je sedaj pravi čas, da se ———— vzamejo vzorci povsod tam, kjer nam
zemlja ne rodi in ne vemo, kaj ji manjka.
Cesto zemlji primanjkuje apna. Take zemlje ne moremo izboljšati dru-
KREDITI ZA NAKUP CEMENTA     gače> kot da J° damo v kemično preiskavo in potem na podlagi kemične Vse zadružnike obveščamo, da je bil preiskave ugotovimo, koliko je treba Pred kratkim sprejet odlok, da indi-
VESTI
vidualni kmetijski proizvajalci, člani KZ lahko dobijo kredit za nakup cementa. -
dati apna in drugih hranil.
Kolike važnosti je to, da spoznamo, v kakšnem stanju je zemlja, nam kažejo dosedanji rezultati analiziranih vzorcev. Pokazalo se je namreč, da v
trjevanje posevkov. Največ je bilo potrjenega krompirja. Kmetje danes že poznajo vrednost potrjevanja. Vse bolj in bolj zahteva trg blago določene kakovosti, ki pa ima po drugi strani spet večjo vrednost za kmeta, ki to seme pridela. Naravno je, da mora vložiti v to več truda.
Potrjevanje nudi kupcu jamstvo, da so lastnosti semena res takšne, kakršno si tudi kupec želi. Potrjevanje traja namreč prav skozi vso dobo rasti, ki jih na samem semenu ne moremo ugotoviti ampak le na posevku. Potrjevanje jamči za sortno pristnost, za sortno čistoto, za nepristnost vseh tistih bolezni, ki jih prenaša seme. Enako naj potrjevanje zagotovi, da je vsaj seme brez plevela.
Sortno pristnost je na semenu često težko ugotoviti. Ne velja to pravilo toliko za krompir, kot za žito in druge rastline. Zato iz samega semena še ne moremo določiti sorte. Vendar imajo v laboratorijih že sredstva in metode za določevanje posameznih sort* Za praktičnega poljedelca pa to ni dovolj. On mora vedeti, kako je rastlina prezimila, kako jo odporna proti
tična uporabljivost za gospodinjske ali industrijske namene.
Zato pristnost, sorte določamo prav na posevku — njivi. Primesi drugih sort, n. pr. ovsa smrekarja v sabljarju, se lažje ugotovi kot pristnost druge sorte. Osnovna zahteva je vedno tudi izenačenost vseh kvalitet semena.
Na vse to so priznavalci gledali tudi v letošnjem letu. Znano je, da so zahteve za semensko blago iz leta v leto strožje. Zato so pridelovalci marsikje tudi godrnjali, vendar povsod neupravičeno, saj se prav tisti, ki godrnjajo, nočejo držati pogodbe, ki jo imajo s semenskim podjetjem. Ce zlasti letos vsi radi prodajo svoj krompir kot semenski, je prav, da priznajo, da so premije, ki jih dobe na račun semenske kvalitete, nagrada za vloženo delo, ne pa špekulantski zaslužek. Interesentov za pogodbeno rozmnoževanje semena je iz leta v leto več, saj se seme lahko in dobro proda, zato bodo odpadli tisti, ki z različnimi izgovori
Višina kredita ne more biti večja večini primerov še vedno primanjkuje od osnove davka od letnega dohodka.
Ta posojila se bodo vračala najkasneje v roku dveh let. Le posojilo do 25.000 din ne bo imelo daljši odplačilni rok, kot leto dni.
Vsak, ki zaprosi za posojilo, mora Pred njegovim koriščenjem V Banki aH Zadružni hranihnici položiti vsoto 5% od višine odobrenega posojila. Za odobreno višino posojila bodo prosilci dobili barirane čeke z označbo, da služijo izključno za nabavo cementa.
Posojilo se bo odplačevalo v polletnih obrokih, lahko pa se predvidijo tudi krajši plačilni roki.
Priporočamo vsem zadružnikom, Predvsem onim, ki nameravajo graditi Snojnično jame, gnojišča, siloso ali druge gospodarske zgradbe, da se te Ugodnosti posluži j o.
Dopisujte „Glas Gorenjske"
raznim boleznim in škodljivcem, kak- pregovarjajo semenarje in priznavake,
če jim ti izločijo posevke. Kontrola semena kaže vsako leto prav na tiste pridelovalce semena, ki niso vredni svojega prvega ali drugega razreda.
Drugič pa kaj več o rezultatih potrjevanja, o najboljših pridelovalcih in o semenu, ki ga imamo nr, razpolago.
Ing. M. G.
Dobro priznana njiva semenskega krompirja je ponos in zadovoljstvo vsakega pridelovalca
JUGOSLAVIJA IN ZDA STA SE SPORAZUMELI O UPORABI DENARNIH SREDSTEV ZA DVIG KMETIJSTVA
Vladi Jugoslavije in ZDA sta objavili sporazum o uporabi 2.030 900.00" dinarjev (6,800.000 dolarjev) dz kontra-partMetnega fonda za dvig kmetijr-tvs v naši državi. Denar bo uporabljen za gradnjo dveh velikih hladilnic v Beogradu in Zagrebu, za moderne mlekarno v Zemunu in za dva projekta, ki bosta služila za dvig kmetijske proizvodnje.
Kontrapartitni znesek izhaja iz dolarske pomoči, ki so jo ZDA dale Jugoslaviji v 1. 1952/53 in 1953/54.
Drugi tabor obveznikov predvojaške vzgoje v Mojstrani
DEŽURNEGA!
r% a železnimi vrati vojaškega tabo-Wm rišča na Velikem bregu so je sprehajal stražar, mlad, zagorel *ant, ki so mu skodrani lasje silili kpod titovke.
»Rad bi govoril s komandantom taborišča!«
Poklical je prostega stražarja:
»Poišči dežurnega!«
Ko so ga našli, sem mu ponovil Svojo željo. Vrnil se je hitro in mi ?dprl vrata. Takoj nato sem se že rokoval s komandantom, ki mu jo asi-stiral taboriščni bolničar. Negotovo ®ern pogledal proti oknu, kjer je prav :edaj veter napenjal sile, da bi odtrgal 6Penko, nadomestilo za šipo.
PREPROSTO, A HIGIENICNO
..*Usoda teh barak jo negotova, zato k'h nihče ne popravlja,« mi je pojasnil ^ornandant. Videl pa sem vsepovsod v*orno čistočo. Da za to šo posebno krbe, sem zvedel tudi pozneje v r-ae-Sovoru z bolničarjem. Odeje iztepavajo J^ntjo vsako jutro in umivanju je od-6rJen dobršen čas. Osebna higiena Ja sestavni del pouka.
CAS HITRO MINE
Čeprav vstanejo že ob 5. uri in gredo spat. ob 21. uri, jo dnevni red tako pester, da nikomur ne ostaja časa. Do 7. ure, ko odidejo na sedem-ujno vsakodnevno vežbanje, morajo obvezniki opraviti jutranjo telovadbo, so umiti, zajtrkovati, se postrojiti in pozdraviti zastavo. Sledita dvo uri kulturno-prosvetnega dela ter ena ura, ki jo posvečena čitanju, časopisov in poslušanju radijskih oddaj. Po večerji jo spet zbor, nato spuščanje zastave, ob 21. uri pa zasluženi počitek.
TELO SE KREPI
Pa no samo pri vežbanju, ki traja sedem ur. Tu pač delajo vse, kar mora znati bodoči vojak JLA. Tudi streljajo. Komandant so je skromno pohvalil, da »odlično«. Mislim na prosti čas po kosilu. Fantje tedaj igrajo košarko, nogomet, rugby, preizkušajo svojo fizično moč z boksarskimi rokavicami in malim rokometom, umsko pa v šahu.
ZNANJE NARAŠČA
Namen tabora ni le utrditi poznavanje vojaških veščin; nasprotno ves
program dela je sestavljen tako, da bi obvezniki dobili v čim krajšem času čim širši pogled v celotno dogajanje pri nas. Tov. Majdič, sekretar OK ZKS Kranj, jim je predaval o razvoju socializma pri nas, o poteku NOB in a Gorenjskem jim je govoril član Okrajnega odbora ZB NOV, tov. Smid pa jim je približal humane naloge, s katerimi se ukvarja Rdeči križ; razen tega so imeli tudi predavanje o Ljudski tehniki in več drugih.
Vodstvo skrbi tudi za razvedrilo. Prav ko sem sedel za mizo, jo klical dežurni po »krugu«:
»Za kino-'zbor!«
Gledat so šli Razdvojena srca, pretresljivo zgodbo Ivana Pirečnika. Pred kratkim pa so gledali fantastični film Vojna svetov, ki pa je po mnenju komandanta njihovo fantazijo le malo prehudo razburil.
NAPREDEK JE OČITEN, PA TUDI TEŽAVE SO
so vsi udeleženci
gost, temveč je zavestna in temelji zlasti na spoštovanju vojaških starešin.
Hudo pa jo z jezikom. Fantje so doma'največ iz kmečkih okolišev kranjskega okraja in srbohrvaščine ne znajo. Ena tretjina je takih med njimi, ki razumejo še, odgovore pa »stilizira j o« v »jugoslovanščini«, krepko pobarvani z našim gorenjskim narečjem.
Pozna se tudi, da vsi ne zasledujejo dnevnega časopisja. Tako so je znašlo vodstvo tabora pred veliko odgovornostjo, da v kratkem času razgrne pred obvezniki velikanski napredek naše dežele v industrializaciji in elektrifikaciji in v ustvarjanju pogojev za boljše življenje sploh, da jih seznani z napori našega vodstva za utrditev miru v svetu in s celotnim dogajanjem doma im po svetu.
SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO
Sicer pa so s potekom tabora vsi zadovoljni. Zelo jim je Všeč, da ima njihova kantina tako malo prometa. »To jo za nas dokaz, da je hrana dobra in da je je dovolj,« jo pripomnil ekonom tov. Oblak, ki je prav tedaj vstopil. Komandant je prepričan, da bodo obvezniki III. letnika dobro o-pravili izpite, ki jih »čakajo ob zaključku. Tudi mi so pridružujemo te-
V teh 14 dneh -
vidno  napredovali  v  disciplinah. Ne mu njegovemu prepričanju, kandida-
smemo   pa  pozabiti, da  disciplina v tom pa želimo mnogo uspehov! naši armadi ni neka formalistična to- J. S.
Tedenski gospodarski komentar
Zbirna skladišča kmetijskih pridelkov
S prenosom odkupa na kmetijske zadruge je prišlo tudi do problema \ skladiščenja blaga. Dogajalo se je namreč, da pogosto pošiljke ni bilo mogoče kompletirati le s proizvodi, ki so bili trenutno na skladišču. Pogosto se tudi dogaja, da odkupljena količina blaga ne ustreza niti po količini niti Po kvaliteti. Zavoljo tega smatrajo, da je treba v posameznih centrih osnovati zbirna skladišča, tako imenovana zbirališča blaga. Naloga teh zbirnih skladišč naj bi bila v vskladiščenju blaga, kompletiranju pošiljk in v morebitni predelavi in dodelavi kmetijskih proizvodov.
Vprašanje je, kakšen delokrog bodo imela takšna zbirna skladišča? — Dosedanji še veljavni predpisi so bili izdani šc v času, ko je bil cesten odkup usmerjen preko odkupnih podjetij odn. postaj, zategadelj je razumljivo, da so ti predpisi temu položaju tudi ustrezali. Medtem pa imajo danes posamezni ljudski odbori različna gledišča na funkcije teh novih skladišč.
V glavnem obstojata dve gledišči o vlogi teh skladišč: prvo, da se v njih izvršujejo le skladiščno-tchnične operacije in drugo, da se v njih opravljajo tudi nekateri komercialni posli.
V bodoče naj bi skladišča ne obstojala le poleg odkupnih postaj kot doslej, temveč bi jih mogle podpirati tudi direkcije veletrgovinskih podjetij n? ozemlju več občin, ali celo po vsej Jugoslaviji in to ne glede na še obstoječe odkupne postaje ali zadružno organizacije, ki se bavijo z odkupom.
Trika skladišča — tako jc mišljeno — :o docela tehničnega značaja in bi bila odvisna od veletrgovinskih podjetij, ki so jih bila osnovala.
Ce se poslovanje skladišča postavi na tako osnovo, tedaj bi bilo moč pristopiti k ustanavljanju brez odobritve liurlske oblasti. Najvažnejši pogoj za njihovo delo bi bilo izpolnjevanje sa-nitarno-tehničnih predpisov. Tovrstna skladišča ne bi imela pravice niti do odkupovanj?, kmetijskih pridelkov, niti do sklepanja kakršnihkoli komercialnih poslov z zadrugami, posestvi in zasebniki.
Zagovorniki tega mišljenja smatrajo, da današnja organizacija odkupa kmetijskih pridelkov povsem odgovarja trenutnemu stanju. Kmetijske zadruge so prevzele celoten odkup in mimo tega tudi vse ostalo poslovanje okrog odkupa blaga. To pomeni, da nosilcev odkup?, ni treba podvojiti.
Zvezo med proizvajalcem in kupcem blag?, bo vzdrževalo podjetjo s svojimi ljudmi, ki jih bo poslalo ^na teren ali pa bo v skladišču zaposlen uslužbenec, ki bo mogel skleniti pogodbo samo na temelju posebnega pooblastila tudi za račun podjetja.
Po drugem mišljenju bi mogla opravljati skladišča tudi komercialne posle. V tem primeru bi imela pravico za sklepanje kupo-prodajnih pogodb blaga tudi z zadrugami in podjetji socialističnega sektorja. Tu je prišlo do vprašanja, ali naj so trgovsk? mreža v prometu s kmetijskimi pridelki naslanja v glavnem ali izključno na zadrugo.
Smatrajo d?, bi bile moč vsakodnevni stik z zadrugami in proizvajalci blaga bolje vzdrževati z uslužbencem v zbirnem skladišču, nego s pošiljanjem ljudi s sedeža podjetja, po telefonu ipd.
Obstoja pa še eno mišljenje, ki se v glavnem sklada s prvim, t. j., da imajo skladišča bolj tehnični značaj. Le-ta bi mogla vzdrževati z zadrugami tudi komercialne zveze. V tem primeru bi šef skladišča spremljal realizacijo pogodbe, ki jo je sklenilo njegovo podjetje.
(JUGOPRES)
Karla Bulovee - Mrak na Gorenjskem
Znana slovenska umetnica, Karla Bulovee - Mrak, ki je bila rojena na Bledu in je lani praznovala svojo šest-desetletnico, razstavlja tokrat prvič v svoji ožji domovini. Od 18. avgusta dalje so bila njena monumentalna dela (24 risb in 2 kipa) razstavljena v Radovljici, po 31. avgustu pa bodo prenesena v Kranj.
Izbrana dela pripadajo časovnemu razponu med leti 1923 ter 1956 in pri-
Nova knjiga o gorenjskih partizanih
KARLA BULOVEC SAHIST
MRAK:
kazujejo neke vrste ožjo retrospektivo ustvarjanja te naše, poleg Ivane Kobilce, gotovo najmarkantnejše umetnice. Portreti kulturnih delavcev (Finž-gar, Murko, Skrbinšek, Mrak, Gelč Jontezova, Mihelič, Cargo, Cita Poto-karjeva), »Alpinistka Copeland«, »Punčka z lutko«, »Pionirka Barica«, »Go-renjka s pečo«, dve v smrtnih krčih spačeni mucki in končno cvetlice označujejo trojni pristop Karle Bulovčeve k obravnavanju vedno iste življenjske biti, pa najsi bo le-ta zajeta v forme človeka, živali ali rastline. Velikopotezni realizem, križan z impresionistično obdelavo površine (tako v risbah kot kipih) in subjektivnim pojmovanjem (ali predelovanjem) objektivnih danosti — to pa bi bila približna slogovna opredelitev za dela Karle Bulovee - Mrak. V risbah iz zadnjih let se pojavlja neke vrste nežnost, katere v prejšnjih »moških« stvaritvah umetnice ni bilo opaziti.
ŠTEFAN ERŽEN
Sredi avgusta letos je izšla v založbi »Gorenjskega tiska« knjiga Ivana Jana-Srečka »Med gorenjskimi partizani«, ki so jo z veseljem pozdravili predvsem bivši gorenjski borci, z zar-nimanjem pa jo bodo vzeli v roke tudi drugi bralci in vsi tisti, ki se zanimajo za zgodovino narodnoosvobodilne vojne in ki jim je čas, ko smo se Slovenci otresli tradicionalnega hlapčevstva, blizu. *
Ivan Jan - Srečko kot pisec dokumentarnih partizanskih reportaž in črtic ni neznan. Njegovo ime smo v povojnih letih srečali večkrat v »Borcu« in v drugem tisku. S to knjigo pa se je avtor predstavil z urejeno zbirko svojih spominov ali zapiskov, ki jih je napisal po pripovedovanju drugih. Knjiga ima precejšnjo dokumentarno vrednost, ker ne ponavlja že v drugih podobnih knjigah publiciranih dogodkov, marveč jih dopolnjuje s še neobjavljenimi dogodki iz gorenjskega partizanstva, ki ga pa ta knjiga še vedno ni izčrpala, saj pravi avtor sam, da je njegova knjiga »le majhen drobec tistega, kar bi moralo biti o partizanstvu na Gorenjskem še napisanega.«
V prvem sestavku »Začelo se je« se avtor spominja začetkov okupacije in prvih voditeljev gorenjskega narodnoosvobodilnega gibanja in boja, kakor so narodni heroji Stane Žagar, Lojze Kebe - Štefan in Jože Gregorčič - Gorenje ter drugih pomembnih voditeljev, kakor so bili član vojnega komiteja Jeseniškega okrožja in prvi po-litkomisar Cankarjevega bataljona in kasneje Kokrškega odreda Ivan Ber-toncelj - Drinovec - Johan, Polde Stražišar, Stane Bokal, narodni' heroj Matija Verdnik, Tomaž Godec, Viktor Kejžar, Karel Preželj, Albin Zemva, Jože Ažman, Jaka Rabič, narodni heroj Jaka Bernard, gorjanski prvoborci bratje Zvani in drugi. Ker je prvi sestavek splošnega značaja in nekak uvod v naslednje sestavke, pogrešam vsaj med objavljenimi slikami gorenjskih partizanskih voditeljev slike Fr. Vodopivca, Toma Brejca-Pavleta, Maksa Krmeija in Lucijana Seljaka.
Pod naslovom »Le vkup, le vkup uboga gmajna« obuja avtor dogodke ob decembrski vstaji na Gorenjskem in dopolnjuje to obširno poglavje iz zgodovine NOB na Gorenjskem z opisom gorjansko-bohinjske vstaje.
S poglavjem »Nepozabni Jaka Bernard« riše avtor v reportažni obliki lik tega narodnega heroja in neustrašenega borca, na katerega je okupa>-tor razpisal 50.000 RM denarne nagrade in ki je bil po vojni v primerjavi z drugimi narodnimi heroji najmanj populariziran. Zato je Jan s to repor-
tažo, spretno in dobro napisano, izpolnil vrzel povojne partizanske dokumentarne publicistike.
»Komandant Boris in njegovi bratje« je sestavek o najvidnejših gorjan-skih partizanih, o narodnem heroju Andreju Zvanu - Borisu in njegovih bratih, ki so v borbi padli vsi razen Janeza. Komandanta Borisa, ki ima junaško in pestro partizansko pot, smo poznali mnogi bivši borci. Padel je na Poreznu v zadnji nemški ofenzivi marca 1945. Pisatelj nam ga predstavi, kakršen je bil kot komandir čete leta 1942, potem kot komandanta Gorenjskega odreda. Pozimi 1944 je Boris postal namestnik komandanta Gorenjskega vojnega področja in kot tak padel.
»Herojska tragedija na Okroglem« je zamikala že vrsto piscev. Pod naslovom »Trinajstorlca« jo je v Borcu obdelal že Vinko Hafner. Tudi Janov zapisek o junaštvu mladih komunistov je zanimiv. Vsekakor pa je to snov, ki bo morda prej ali slej zamikala kakega romanopisca ali pa filmskega scenarista.
Dokumentarno vrednost ima sestavek »V Karavankah 1942. leta«. Dopolnjuje isto snov, ki jo je obdelal tudi France Konobelj - Slovenko v svoji knjigi »Pod Mežaklo in Karavankami so se uprli«. Zanimiv je sestavek o raztrgancih. Nekateri podatki iz tega sestavka bi bili vredni literarne obdelave.
»V Pokljuškem bataljonu« opisuje avtor svoja doživetja v tej edinici. V prvo polovico leta 1943 spada tudi sestavek »Nad Bohinjem«. V tem obdobju je gorenjsko partizanstvo doživelo nov razmah, katerega rezultat je bila ustanovitev »Prešernove brigade«. Njenemu nastanku in njeni junaški poti po Dolenjski posveča avtor poseben sestavek.
»Med terenci« je zelo zanimivo poglavje zlasti za Podkorensko dolino, kjer je bilo osvobodilno gibanje po decembrski vstaji 1941 zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov zelo šibko. Nadaljevanje tega poglavja je sestavek »Zadnji vzpon alpinista partizana Mihola«, v katerem se avtor spominja znanega gorenjskega alpinista Miha Ariha - Mihola, v obeh sestavkih pa obenem opisuje medvojne razmere in odnos prebivalstva do partizanstva v Podkorenski dolini.
Tem sestavkom slede »S kurirji pod Stol«, »V Planinčevem bataljonu«, »Be-gunjo in krvava Draga«, »Zopet v Gorenjskem in Kokrškem odredu«, »In spet so padali najboljši!«, »Davek za partizane«, »Nekaj o belogardizmu na Gorenjskem«, »Pod krinko ,za vero in boga' z roko v roki z nacističnimi kr-
Delo izobraževalno-umetniškega društva
„Straža" Olševk je vredno posnemanja
Lo malokje jo kulturna dejavnost tako razgibana kakor v Olševku. Va-ščanl so žo pred vojno zgradili manjši prosvetni, dom in tak jo ostal vse do danes. Med vojno in več let po njej ni za dom nihče skrbel, tako da je
Vesti iz PG
Obnova Cankarjevih »Hlapcev«, v režiji Slavka Jana, bo kmalu pri kraju. Minuli torek pa so v režiji Mirka Mahniča začeli s študijem Linhartove komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Gorenjsko gledališče se bo utemeljitelju slovenskega gledališča poklonilo s posebno pozornostjo. Režijski koncept »Matička« bo povsem nov — gorenjsko domačijski. Brez dvoma bo ta predstava vsebovala poseben čar prav spričo gorenjske govorice, v katero je režiser prelil »Matička« in s tem dogajanje determiniral v pristno gorenjsko okolje.
Bralce našega lista bo gotovo razveselilo tudi dejstvo, da bo Prešernovo gledališče gostovalo s Cankarjevimi »Hlapci« po Gorenjskem, in sicer v Tržiču 11. septembra, na Jesenicah 14. septembra, v Kranju bo slavnostna predstava 1-5. septembra, v Škof j i Loki pa 16. septembra. Za ostale kraje trenutno še ne moremo navesti točnih datumov. Na vsak način bi bilo prav, da se vsi večji kraji na Gorenjskem seznanijo s tem edinstvenim slovenskim delom, ki ga danes cenijo tudi izven naših meja.
Uprizoritev, ki bo sledila »Matičku« bo bržčas moderna francoska drama Armanda Salacrouja, ki smo jo bili napovedali že v pretekli sezoni. Delo bo režiral član Drame ing. arh. Molka. Do spremembe vrstnega reda utegne priti samo v primeru, če bosta dva člana našega ansambla sodelovala pri novem slovenskem umetniškem filmu v režiji Igorja Pretnarja. Ta dva srečneža sta Anka in Laci Cigoj. Metod Mavr, ki je prav tako uspešno opravil avdicijo, pa se bržčas zaradi bolezni ne bo mogel odzvati vabilu.
Ob koncu naj omenimo, da se je vpisovanje abonmajev že pričelo. Podrobnejši prikaz abonmaja bomo objavili v našem listu prihodnji petek.
pričel razpadati. Ves čas pa so ga uporabljali tudi gasilci in kmetijski gospodarski odsek. Pravno lastništvo doma še danes ni urejeno, vendar so združeno pričeli obnavljati dom, dvorano pa bodo tudi povečali. Prebivalci si želijo čimprej obnoviti razpadajoči dom, kjer bi se lahko v zimskem času razvila tudi odbojka in namizni tenis ter pričela delovati šahovska sekcija, za kar kažejo mladinci še posebno zanimanje in veselje.
Izobraževalno - umetniško društvo »Straža« jo bilo ustanovljeno aprila 1949. leta in nosi ime po bližnjem hribu Straža za Olševkom, ki jo v narodnoosvobodilni borbi nudil zavetje partizanom. V društvo so vključeni 103 člani, od teh 27 iz sosednjega naselja Hotemože. Podpornih članov je 40. 28 aktivnih članov deluje v dramski sekciji, 33 v pevski sekciji, 35 pa v pionirskem zboru. Društvo ima tudi svojo knjižnico. Od začetnih 148 knjig z 28 bralci se jo knjižnica pomnožila na 74C knjig. Bralcev je 92, med njimi 42 pionirjev.
Pevska sekcija odraslih in pionirjev je uspešno nastopala na vseh prosla-
vah ob državnih, kulturnih in krajevnih praznikih. Od ustanovitve do marca letos je najbolj uspešno delovala dramska skupina, ki je naštudirala razen pionirskih igric še 25 del in nastopila z nilmi doma in na gostovanjih 40 krat. Na repertoarju so se vrstila dela Bevka, Seliškarja, Cankarja, Klopčiča, Mire Pucove, Jurčiča, Ribičiča, Milčinskega, Nušiča, Kristine Brenkove ter v pretekli sezoni kmečka drama »Prevara« Lojzeta Štandekerja, s katero so gostovali na 6 odrih. Letos je društvo dvakrat priskočilo na pomoč tudi bližnjima krajevnima odboroma Zveze borcev in to za občinski praznik in Dan vstaje slovenskega naroda.
Od Izvršnega odbora Ljudske pro-svete Slovenije je dramska skupina prejela za uspešno delo lepo priznanje ter denarno nagrado. Okrajni odbor Ljudske prosvete Kranj pa je nagradil s knjigami 3 najboljše igralce in to: Ivano Sajovic in Lojzko Hrast, obe iz Olševka, in Pepeta Pegama iz Hote-mož. Društvo je organiziralo tudi več izobraževalnih tečajev, v letošnjem letu pa so imeli več zdravstvenih predavanj. Carman
Uspeli koncert baritonista Franca Leskovška
Član sarajevske opere Franci Le-skovšek, ki je začel pevsko kariero pri Prešernovem pevskem zboru v Kranju, je priredil v Kranju samostojen koncert. Na koncertu je pel vrsto pesmi iz jugoslovanske in svetovne vokalne literature. Od Slovencev je hil zlasti zastopan mojster samospevov Pavčič, od svetovnih klasikov pa Verdi, Čajkovski in Chopin. Ob odlični spremljavi pianista Engei-mana je pokazal Franci Leskovšek lepo pevsko kulturo. Ni še sicer na vrhu glasbene reproduktivne umetnosti, toda njegov dosedanji razvoj je pokazal, da ima lepe pogoje, da se temu vrhu
lahko približa. Ima sonoren, že dokaj izenačen, lepo barvan glas z velikim obsegom, ki ga stopnjuje do močne dinamične razgibanosti. Ker je pel skoraj vse pevske točke z notami, ni mogla priti sproščenost petja do polne veljave. To ga je tudi oviralo, da v nekaterih pesmih ni bilo polne izrazno moči, čeprav smo slutili, da bi do to lahko prišel, če bi ta ovira odpadla. V splošnem pa je bila njegova interpretacija na dostojni višini z močnim muzikalnim občutjem, zato so številni poslušalci pevca nagradili z bogatim aplavzom.
voloki«, »Na Štajersko po orožje«, »Titova vas pod Stolom«, »Osvoboditev begunjske mučilnice« in »Izpod Stor-žiča v svobodo«. Ta del knjige se mi zdi najboljši. Ti sestavki so najbolj doživeto napisani, pestri po dogodkih, zapletih, ki jih je prinesel »uvoženi« oboroženi belogardizCm na Gorenjsko po spopadih v zadnjem letu vojne itd. Te sestavke bo prav gotovo vsakdo rad prebral.
Če se ozremo še enkrat na celo knjigo, vidimo, da Janova knjiga ni zaokrožena celota, marveč zbirka partizanskih reportaž, vsekakor zanimivih in vrednih branja, ki jih je avtor kronološko uredil. Najboljši je tam, kjer je snov za reportaže doživljal sam. Knjiga je bogata tudi po partizanskih dokumentarnih fotografijah.
M. K.
Nove knjige
Bralce »Glasa Gorenjske« obveščamo, da je v založbi »Gorenjskega tiska« izšlo zanimivo delo Ivana Jana »Med gorenjskimi partizani«. V tej knjigi so zbrani vsi že objavljeni in neobjavljeni avtorjevi zapiski o partizanskem boju na Gorenjskem. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom.
Knjigo lahko naročite v upravi »Glasa Gorenjske« - Kranj, Koroška 6. — Cena 500 din.
JOŽA VOVK: PESMI
Založba Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS v Ljubljani je pred dnevi izdala pesniško zbirko Joža Vovka — »Pesmi«. — Cena brošuri je 120 dinarjev.
Ameriški nacionalni balet [v Jugoslaviji
V septembru bo Ameriški nacionalni balet na svoji turneji po Evropi obiskal tudi Jugoslavijo. Prej je ta ansambel nastopal pod imenom »Tke Ballet Theatre«.
NORA KAYE in JOHN KRIZA
Ansambel, ki ga tvori 45 plesalcev, bo prispel v Zagreb 3. septembra; naslednji večer bo nastopil v Hrvatskem narodnem gledališču.
Najvidnejši člani tega ansambla so: Eric Braun, Ruth Ann Loesun, Barbara Lloyd, Nora Kaye, Hugh Laing, Rosella Hightower, Lupe Serrano in Lucia Chase, ki je istočasno tudi direktorica ansambla.
V dneh od 10. do 14. septembra bo ansambel nastopal v Narodnem gledališču v Beogradu.
Film na ozkem traku
Pri nas je mnogo vasi in celih področij, kjer prebivalci zavoljo pomanjkanja kinematografov nimajo prilike videti umetniških filmov. Naša podjetja, ki izdelujejo kino-projektorje, posvečajo zato več pozornosti izdelavi 16 mm projektorjev, ki so cenejši in. zlasti za vasi prikladnejši.
Upoštevajoč to dejstvo, sta distribucijski podjetji »Croatia« iz Zagreba in »Kinoma« iz Sarajeva začeli z distribucijo umetniških filmov domače in tujo proizvodnjo na 16 mm traku.
Ta akcija jo od naših prebivalcev na podeželju toplo pozdravljena, kar kaže, da vzbuja film med podeželskimi obiskovalci precejšnje zanimanje.
»Croatia film« iz Zagreba opravlja tudi distribucijo »Filmskih novosti«, kopiranih na 16 mm traku. S predvajanjem filmskih novosti bodo naše vasi redno seznanjene z vsemi dogodki pri nas in v tujini.
L.
ŠPORT— M
Gorenjski prvak -DPD .,Svoboda" Strazišće
V torek popoldan je bilo v Tržiču ponovno finalno srečanje najboljših šahovskih moštev delavsko-prosvetnih društev z Gorenjske. Srečali sta se ekipi Tržičanov in Stražiščanov. Letošnje šah. prvenstvo je na splošno pokazalo precejšen napredek v kvaliteti in množičnosti šaha na Gorenjskem, zlasti zanimivo pa je bilo odločilno srečanje. Čeprav so šahisti iz Stražišča zmagali z visokim rezultatom 5Vl> : V/t, sta bili moštvi dokaj izenačeni.
Rezultati — Bavdek : Roblek remi, Fajon : Štefe remi, Bukovec : Šlibelj 1:0, Kavčič j Kos remi, Berčfč II : Keršič 1:0, Zbilič : Brezovšek 1$ Djordjevič : Meglic 0:1, Janhar : K°-čevar 1:0 (prvoimenovani so iz Stražišča).
Kot šahovski moštveni prvak Gorenjske je DPD »Svoboda« Stražišče prejela prehodni pokal.
Najsvetlejša lavorika slovenskega plavanja je, prišla v Kranj
V nadaljevanju sporeda za slovensko plavalno prvenstvo so odplavali še tri discipline. Na 100 m hrbtno je zmagal Ljubljančan Goršič, čas 1.15,2. V ženski štafeti 400X100 m mešano so kranjske plavalke dosegle sigurno zmago, prav tako pa v moški štafeti 400X200 m prosto. Druga štafeta »Triglava« je prispela na cilj kot četrta in tako je Triglav osvojil prvenstvo z 9 točkami pred Ljublajno. To je prvič, odkar sploh imamo v Sloveniji plavalni šport, da je neka ekipa Izvefl Ljubljane osvojila ta naslov. Končno stanje točk: Triglav 221, Ljubljana 212, Kamnik, Prešeren, Branik, Ilirija.
Proslava na Kamniškem sedlu
Na Kamniškem sedlu se je v nedeljo ob praznovanju 50-letnice zgraditve planinske koče kljub slabemu vremenu zbralo lepo število planincev. Ze na predvečer je bilo zbranih 110 gostov, ki so v koči prenočili. Tudi zjutraj je v planinah lilo. Ob 10. uri dopoldne je otvoril proslavo predsednik Planinskega društva Kamnik tov. Lojze Koder. Omenil je zgodovino te pomembne planinske postojanke v osrčju Kamniških planin in požrtvovalnost kamniških planincev, ki so s prostovoljnim delom pripomogli, da je ta planinska postojanka danes najlepše urejena in oskrbovana. Prisrčno pozdravljen je bil tudi tov. Ivan Pire iz Kamnika, edini gost, ki se je pred 50. leti udeležil otvoritve koče. Na Kamniškem sedlu je bilo letos že okrog 300 gostov, več kot kdajkoli v zadnjih letih. Ta številka se bo še znatno dvignila, saj bo koča odprta do 15. oktobra, z.
Žnldarjeva državna prvakinja
V Subol,ci je bilo preteklo nedeljo državno prvenstvo za pionirje in mladince. Od kranjskih tekmovalcev se ga je udeležila pionirka Znidarjova, ki je že lansko leto osvojila naslov državne prvakinje. Tudi letos ji je p° ostrih borbah uspelo ta nasiov obdržati.
Kolesarske dirke v Cerkljah
, Po daljšem času bodo na Gorenjskem spet kolesarske dirke v večjem obsegu, in sicer v nedeljo, 2. septembra ob 14. uri v Cerkljah. Kolesarji, ki se bodo udeležili omenjenih dirk, ne smejo biti mlajši od 18 let in ne starejši od 30 let (kolesarke do 25) 10 bodo morali voziti na turističnih kolesih z blatniki. Tekmovanje bo v 4 disciplinah: člani (40 km), članice (4 km), pionirji s skiroji (200 m) in mladinci na progi 2500 m.
Prijatelji avto-moto športa, kliče vas 2. september . - -
V počastitev 10-letnice Ljudske tehnike bo priredilo AMD Radovljica v nedeljo 2. septembra velike motocikli' stične dirke, 1. ocenjevalno vožnjo P° Gorenjski.
Proga bo potekala v krogu Radovljica — Podnart — Naklo — Golnik Tržič preko Jelcnic — Mojstrane, GO' rij in Bleda nazaj v Radovljico.
Dirk se bodo udeležili priznani m°" toristi iz vseh krajev Slovenije. Tak0 bo 1. ocenjevalna vožnja po Gorenjsk1 množična preizkušnja sposobnosti 111 vzdržljivosti tekmovalcev, saj bod° morali presedeti na svojih železni"1 konjičih povprečno 3 ure. Toda tekmovalna proga vodi skozi najlep^e kraje Gorenjske in bo kljub naporo1*1 nudila motoristom edinstveni užitek' Dirke bodo nekaka predpriprava tekmovalcev za alpski rally na Bledu, k1 bo mednarodnega značaja.
Za prva 3 mesta v vsaki kategorij' so pripravljena zelo lepa darila.
CB
S SODIŠČA
OBJAVE • OGLASI
Zaradi krasa že drugič pred sodiščem
RIMO-
TE DNI BOMO
GLEOHU
KINO »STORZlC« KRANJ
Prav gotovo je malokje toliko prilik za krajo, kot jih je prav v Železarni na Jesenicah. Zato tudi ni čudno, če varnostni organi često odkrijejo kakega malopridneža. Tako so Pred nedavnim odkrili skupino 11 Iju-
POŽIGALEC OBSOJEN
Pred kratkim smo poročali, da je v Šmarci pri Kamniku požar upepelil domačijo in napravil 1,200.000 din škode. Preiskava je takoj ugotovila, da je ogenj podtaknil 22-letni gospodarjev nezakonski sin, ki je po požaru izginil. Čez dva dni se je sam javil na postaji Ljudske milice v Kamniku in priznal dejanje. Pred sodiščem se je zagovarjal, da je zažgal iz maščevanja, ker mu oče ni hotel izročiti posestva. Sodišče je upoštevalo slabo vzgojo v rani mladosti ter mladostno nepremišljenost in ga obsodilo na tri leta in pol strogega zapora.
POŽIRALEC ŽELEZA NE BO VEC NASTOPAL
Medicinski fenomen ali »čudo od človeka« kakor so ga občinstvu predstavljali lepaki, je pri zadnji predstavi v Kranjski gori spil več litrov zganja, zaradi česar \ii bil več sposoben dokončati programa. Organi LM so ga zaradi nedostojnega vedenja in nasilja odpeljali v zapor, kjer je ostal do iztreznitve. Prepovedali so mu tudi nadaljnje prirejanje atrakcijskih predstav na Gorenjskem.
di, ki so si v tovarni prilaščali žico in jo prodajali Srečku Vernigu, ta pa naprej Mirku Tankotu v Ribnico na Dolenjskem, mreža prekupčevalcev pa se je odvijala še naprej. Po tej mreži so znosili iz Železarne približno 1100 kilogramov žgane žice raznih tankih dimenzij. Če upoštevamo, da je cena taki žici 287 din za kg, so obtoženi oškodovali kolektiv za najmanj 315.000 dinarjev.
Razen z žico, se je Vernig ukvarjal tudi s tujo valuto. Bil je že prej enkrat kaznovan in odpuščen iz tovarne, prav tako tudi njegov pomočnik Rožič. Prva kazen in odpust z dela pa ju nI izučila in kakor kaže, tudi delodajalcev ne. Kmalu sta prišla spet na svoje staro delovno mesto ali pa celo na boljšega. Rožiču je uspelo, preko poznanstva, dobiti svoje delovno mesto v Železarni. Vernig pa je presleparil železničarje, ko se je izgovarjal, da Je »sedel« zaradi tihotapljenja tuje valute, da mu je železniška uprava na Jesenicah dala delovno mesto skladiščnika.
S.i morete misliti boljše zadoščenje za obtoženca in ali bo tak način reševanja personalne politike v naših podjetjih, ker jih ni malo, ki delajo na podoben način, pomagal pregnati to slabost pri članih kolektiva. Delodajalci, predvsem njihova personalna služba, bi morala biti bolj previdna v takih primerih. Ko že zaposlijo kaznovane ljudi, naj jih dajo na tako delovno mesto, kjer bo najmanj možnosti, da se okoriščajo s skupno lastnino.
ameriški barvni film »SANT ANTO 31.  avgusta,   ameriški   barvni   film  NIO« in n. ameriški barvni film »PE.
LETNI KINO »PARTIZAN« KINO »KRVAVC« CERKLJE
31. avgusta, ameriški barvni film L in 2. septembra, angleški zabavni »SANT ANTONIO« ob 19.30. uri barvni film iz živijenja študentov me-
1.   septembra   dvojni _programJ. dicine »DOKTOR V HIŠI«, v soboto
ob 20.30 in v nedeljo ob 16. in 20. uri.
»STREL ČAKA« ob 18. in 20. uri. 1.  septembra, ameriški barvni film
TER PAN«. Pričetek ob 19.30. uri. 2. septembra, ameriški film »TAR-
»STREL ČAKA« ob 18. in 20. uri in   ZAN BRANI DŽUNGLO« ob 19.30. ur ameriški barvni film »SANT ANTONIO? ob 22. uri.
2. septembra ob 8.30. uri ameriški barvni film »PETER PAN«, ob 10. uri ameriški barvni film »SANT ANTONIO«, ob 14. uri ameriški barvni risani film »STREL ČAKA«.
Ka| Ima na sporedu
Radio Ljubljana
KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE
1. septembra, ameriški barvni film »SANT ANTONIO« ob 20.30. uri.
mm Mali oglasi
Prodam stanovanjsko hišo. Informacije Bobovk št. 4 pri Kranju.
Gozdna  parcela 2,5 ha,  pol ure od Podnarta  zaraščeno  z mladim smre-AJJ:Ete™b.r.a' ameriški barvni film  kovjem se proda pod ceno. Možno je
napraviti tudi 2 parceli. Informacije, Fišer Alojz, Radovljica, Pred trg.
Krompir   drobni    proda kmetijsko posestvo Mavčiče pri Kranju.
KZ Velesovo prodaja prevozno škro-
»PETER PAN« ob 15. uri in ameriški barvni film »SANT ANTONIO« ob 17. in 19. uri.
KINO NAKLO
1. septembra,  ameriški  barvni film
»PETER PAN« ob 20. uri.
„        .__. ... . ,        .  ...     pilnico. Interesenti naj se oglase v pi
•2. septembra,  ameriški barvni film ____. T,„ TT_,______ _____7*!L______..
sarni KZ Velesovo. Cena po dogovoru. Prodam nov kotel za žganjekuho. —
Naslov v oglasnem oddelku Glasu Gorenjske.
Vola za vožnjo, starega 4 in pol leta
»SANT ANTONIO« ob 10. uri in ame
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, riški film »TARZAN BRANI DZUN
6 00, 7.00, 1J.06, 19.30 in 22.00 uri. Prva GLO« ob 14., 16. in 18. uri.
jutranja poročila ob nedeljah pa so ob KINO »RADIO« JESENICE
S^N^Uovfe^^^^^i?0!!? 3L   avgusta'   amcriški   barvni   film in dobro ohranjen zapravljivček pro
slišali ob 21.00 uri. Oddajo »Zeleh ste, »LETNO GOSTOVANJE« ob 18. in 20.
poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in urj
ob nedeljah ob 14.15 uri. Kmetijske { in 2  septembra, francoski barvni
nasvete  in  kmetijsko  univerzo, vsak film »OPSESIJA«. Predstave: v soboto
ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 18. in 20.  uri,  v primeru slabega vremena
Kranjsko gradbeno podjetje Kranj
POZIVA
vse delavce in uslužbence
ki niso več v delovnem razmerju s tem podjetjem in so si pridobili pravico do plače iz dobička v letu 1955, naj se javijo osebno ali pismeno podjetju zaradi izplačila ustreznega dela dobička. Pravico imajo vsi oni, ki izpolnjujejo pogoje, zahtevane v 62. členu Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih oiganizacij (Ur. 1. FLRJ 11/56).
Delavci in uslužbenci, ki se ne bodo javili v roku treh mesecev od dneva! objave tega poziva, izgube pravico do deleža pri razdelitvi plač iz dobička za 1. 1955.
Kranjsko gradbeno podjetje Kranj
dam. Marija Vovk, Vrba 24, pošta Žirovnica.
Prodam žrebeta, lepega, 6 mesecev
starega. Žeje št. 6, pošta Duplje.
Prodam dva dobro ohranjena modro-
. ca s prožnimi peresi (federmodroca)
tudi ob 16   uri. Dopoldan ob 10. uri |n mrež() ^ poste,jo  Naslov v las_
matineja mladinskega filma. nein oddelku.
KINO »PLAVŽ« JESENICE Za  dobo 5 meSecev iščem posojilo
31.   avgusta,   ameriški   barvni  film 40.000 din. Jamstvo ugodno. Naslov v
»NA DALJNEM SEVERU« ob 18. in 20. oglasnemo ddelku.
UI"i- Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347.
1. in 2. septembra francosko-italijan- Kupim lepe in suhe hrastove plohe,
ski  film   »TEREZA  RAKEN«.   Pred- Polak Jurij] mizar) Druiovka 42.
stave: v soboto  ob  18. in 20. uri;  v prodam   enostanovanjsko   hišo na
nedeljo ob 18. in 20. uri; v primeru Bledu. _ Naslov v upravi lista pod
slabega vremena tudi ob 16. uri. Do- 459 qqq
poldan ob 10.30. uri matineja mladin- Prodam krasnega pava. — Zupane
skega filma. Jernej, Zalog 62 pri Komendi.
KINO KOROŠKA BELA Prodam hišo, enostanovanjsko, z le-
1. in 2. septembra, francoski barvni pim vrtom. Rupa pri Kranju št. 49.
film »OPSESIJA«, v soboto ob 19. uri Po 100.— din  m2 prodam nezazid-
in v nedeljo ob 17. in 19. uri. ljivo parcelo in 200 keramičnih plo-
KINO ŽIROVNICA ščic  za  oblogo  štedilnika  — komad
1. septembra, ameriški film  »STA- 110.— din. — Majnik, Huje 83.
8.00 Otroška predstava — Dr. Jan Me- LAG 17« ob 20. uri. Fotografskega vajenca s predpisano
lik - Emil Smasek: Žogica, no-     2. septembra francoski barvni film šolsko  izobrazbo — sprejme fotograf
»OPSESIJA« ob 17. in. 20. uri. Rode, Kranj, Jezerska 17.
KINO DOVJE MOJSTRANA KZ Zminec, p. Škof j a Loka, sprej-
1. septembra,  ameriški  film  »TRI- me vajenca s potrebno šolsko izobraz-NAJSTO PISMO« ob 20. uri. bo v trgovsko stroko. Rok prijave do
2. septembra,  ameriški film  »STA- 10. septembra 1956. LAG 17« ob 18. in 20. uri. Lepo,   sončno,   prostorno dvosobno
KINO »SORA« ŠK. LOKA stanovanje v Kranju zamenjam z ena-
Od   31.  avgusta   do   2.   septembra, kim v Kranju,
ameriški film »RAZBOJNIK«. Komunalno  podjetje  »Komunala« -
KINO RADOVLJICA Kranj prodaja na javni dražbi zim-
Od   31.   avgusta   do   2.   septembra sko sadje na drevesu v Mestnem logu
ameriški   film   »ROBIN   HOOD   AV- in sadovnjaku ob Prešernovem gaju.
STRALIJE«. Predstave: v petek in so- Interesenti  naj   se  zglasijo   na dan
boto ob 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. dražbe dne 1. 9.  1956 ob  10.  uri v
in 20. uri. Mestnem logu.
Kolarji in mizarji dobe
delavnik ob 12.30 uri.
SOBOTA, 1. SEPTEMBRA
6.20 Naš jedilnik.
11.05 Malo od včeraj in malo od danes.
11.45 Pionirski kotiček.
12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel.
13.15 Zabavna glasba.
13.35 Slavne arije s slavnimi solisti.
14.30 Tedenski športni pregled.
16.20 Koncert po željah.
10.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
18.45 Okno v svet: Japonska danes in
jutri. 20.00 Veseli večer.
NEDELJA, 2. SEPTEMBRA
gica (radijska igra). 9.30 Še pomnite, tovariši — Črtomir
Šinkovec:   Pogovor ob grobnici
partizana na Vojščici. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Oddaja za našo vas. 16.00 Prenos  z   evropskega prvenstva
v veslanju na Bledu. 17.30 Promenadni koncert. 18.00 Radijska igra — Kleist: Razbiti
vrč.
20.00 Večerni operni spored. 21.10 Prenos reportaže z evropskega prvenstva v veslanju.
Snežno belo in varčno pere
OVEN MILO
takoj službo v tovarni športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. Zaželjeno je, da so iz okolice Begunj, ker stanovanj ni na razpolago. V službo sprejmemo tudi verziranega ključavničarja za delo na novem rez-karju. Ponudbe je poslati na označeno tovarno.
Holchaker Franc, dentist, Kranj ne sprejema stranke od 1. IX. do 17. IX.
100 uspehov na en oglas
22
»Ali si pri Juaniti?« vpraša čez mizo lovec in jaz prikimam. »Prokleto je huda, mala, in slabo si naletel, da so te predali nji.«
Ne morem se pogovarjati v teh trenutkih in zato zar encim: *Pusti me pri miru, človek!«
»Le počasi!« me miri. »Saj ivem, kako je in hotel sem ti *e ponuditi malo glicerina za tvoje razcefrane tace. Pošteno 80 zdelane!«
Dvignem se in se -zrinem med možaki, po potu smrdečimi, ki se le neradi umikajo, na prosto ter krenem povešene glave j5 svoji mrežnici. John Adams Safegrace Harkensmith mi sledi, in poleg mene zdita zdaj Sam in Billy. Molče, utrujenih obra-zov sedita v svojih mrežnicah in se zibljeta.
Glicerin, s katerim zdravi lovec moje razmesarjene dlani, 'hi dobro dene, hvaležno dovolim, da mi potisne stekleničico v žep višnjevih delovnih hlač. »Nikar ne hodi spat, sicer boš Potem, ob žvižgu sirene tako uničen, da bi najraje umrl, prijatelj!« me svari in pristavi: »Med nadpazniki je moj amigo, Pa ga drevi poprosim, naj te jutri ne da več k Juaniti. In —«, Pri tem stopi na prste ter zašepeta: »Ce jo nameravaš pobriši, potem potrpi, da minejo tvoji trije meseci, daj se potem sestaviti v Choco. Tam se lažje pride čez mejo. Po vodi, veš!«
Veselo se mi zareži, ko planem pokonci kot naelektriziran. *°a, včasih bi jo tudi jaz prebito rad popihal in pustil vnemar Pesose, ki so shranjeni zame pri upravi. Pa bom le raje ostal, teh par let že še vzdržim. »Kajti veš, lovci na slone so vfaže-Verni. Naučili so se tega od Kaffov in Basutov. Meni je bilo Prerokovano, da bom še videl najlepšo deželo na svetu — Južno Afriko, boy! Zato pa nočem tvegati bega in raje ostanem!«
Molče mu stisnem roko. Dobričina se smeje v zadregi in ^a bi me spravil v dobro voljo, začne migati z ušesi. Drugi ^rČe! Sede, z brado povešeno na prsa, so pospali. Eden od njih s*iska med žuljavimi prsti ugaslo cigareto.
»To bodo stokali, ko se prehude«, godrnja predse Harken-Stnith in kremži obraz.
Mnogo prej, kot sem pričakoval, zazveni odmevaje žvižg, slopnjuje se od sekunde do sekunde, ko se v koncert uvrste še
druge sirene. Zaspanci planejo pokonci, začudeno se ozirajo okrog sebe in gladki obraz Kolumbijčev se spači v grdo spako, ko se zave, kje je. »Caracho«, preklinja surovo in se dvigne.
»Gremo!«, vpijejo pazniki in kmalu sem spet navaden ud v človeški verigi, ki se v gosjem redu vije po ozkih stezicah proti taboriščem dela. Povsod tam, kjer se odcepljajo poti, kjer grme stroji ali zevajo jame, se naša veriga skrajša, povsod tam se odtrga od nje nekaj udov in ostane tam. Nazadnje ostanem sam in ležem truden, obupan, pa vendar s trohico nade v srcu. k Juaniti.
Bela para že sika iz njenih ventilov in iz škrtajočih čeljusti že teče reka zdrobljenega kamenja. Počasi še in zdaj še le
sunkoma. — Z divjim srdom zagonim lopato v kup pred seboj in kmalu sem spet stroj. Stroj, ki ga bole vsi udi, čigar volja tiči, ukročena in stepena do skrajnosti v mesenem obodu.
Ho-ruk! se zasadi lopata v gramoz in trušč vsega tega bobnečega sveta me vključi v svoj ritem. Dokler — neverjetno kratka se moji prebujajoči se duši zdi tokrat delovna doba — ne preide pehanje za bogastvom hlepečega sveta v Muzu spet v veliki, blaženi mir. Zvečerilo se je!
Molče — spet eden od mnogih med drugimi v vrsti — usmerim svoje drsajoče korake proti domu. S pločevino krita baraka, kjer niha moja mrežnica, je moj dom.
In zdaj ne maram nič drugega, le jesti hočem! Karkoli, kar umiri moj želodec.
K večerji grem. Tiho, truden in čisto malo srečen, ker je pred menoj dolg odmor.
*   LAS GALLINAS
Cas beži. Lovec na slone je držal, kar je obljubil, kajti samo dva dni vsega skupaj sem stregel Juaniti. Zdaj vozim vagončke do prvega križišča tirov, od tam dalje pa jih vlači hropeča, nadušljiva lokomotiva. Tudi težko djelo sicer, kajti polne vagončke moram ves čas potiskati navkreber. Ponekod se mni to posreči le s skrajnim naporom vseh sil.
Prazne vozovo nazaj grede moram spremljati v hitrem teku, če nočem vzbuditi negodovanja pri pazniku. In opazka, ki bi jo morebiti naredil v svoji knjižici, bi utegnila pomeniti kazen od šest do osemnajst pesosov. Da bi se temu izognil — zlasti, če namerava kdo v Choco kot jaz, h čemur je potrebno »dobro spričevalo« — potem raje garaš, čeprav žile pokajo, čeprav grozi srce, da ti poči in čeprav se dviga tajno v tebi srd.
Z zadovoljstvom čutim, kako za kratke hipe popušča telesna napetost, ko potiskam prazne vagončke nazaj. Vendar moram tudi tu zelo paziti, da mi po vijugastem tiru sem in. tja odle-tavajoči vagončki ne zmečkajo noge, ko tečem tik ob njih in včasih zaviram. Povsod dela vse s polno paro. V bližini težkih strojev bobni in se trese zemlja. Levo od Juanite ropoče in čofota bager. Tam je čez noč zalila talna voda jamo. Zraven nje je še druga jama, pravzaprav je to rov in na njegovem dnu stoji zelenkasta voda. Tam stojita dva črnca do pazduh v vodi. Ce bi ne bil trušč tam okoli tako velik, bi lahko slišali •njuno hropeče dihanje, ob katerem lomita kamenje in kopijeta zemljo in jo mečeta menjaje se v pletene košare, ki jih potem po vrveh dvigajo iz jame. Ta dva črnca tam spodaj delata s steklo jezo, ki jima žari iz zardelih oči in se odraža na snežnobelem zobovju, ki je razgaljeno kot pri razkačeni zveri. Okoliščine, pod katerima delata, jasno kažejo, da sta se morala pregrešiti. Poskus bega, upornost," napad na predstojnike, ali kaj podobnega. Kajti zraven paznika, ki sedi na robu jame in ju priganja s tem, da jima prihuljeno meče drobce prsti na volnati glavi, stoji majhen vojak s puško, pripravljeno na strel.
V predzadnjih »Bodicah« ste lahko  veka. Jaz grešim vedno zastonj«, sem
i p res
otroci!
brali, da gorijo na Javorniku električne svetilke cestne razsvetljave tudi podnevi. — Glejte šmenta! takole sem napisal — zdaj se mi je pa vse na glavo postavilo, pa še vest me peče, ker sem se spotaknil ob Elektro-Zirovnica, ki ima z ugašanjem in prižiganjem luči prav toliko skupnega kot jaz. Lastnik cestne razsvetljave je Uprava komunalne službe na Jesenicah. Le-ta ima na skrbi tudi prižiganje in ugašanje cestnih svetilk. — Zdaj naj se pa »komunalarji« ugriznejo v jezik!
Ker imam že Jeseničane v »paci«, bom kar z njimi nadaljeval.
Ondan — sobota je bila — me je na poti na Vršič prehitel tovornjak »Uni-mog«. Kruh in jeseniške alpiniste in alpinistke je vlekel navkreber. Da ne bi izgubljali časa (trening je trening) so le-ti plezali po natovorjenih štru-cah. Pa še dobro delo so storili vrli planinci! Ker je bil kruh nepokrit in izpostavljen prahu, so ga pokrili z lastnimi telesi, hočem reči — posedli so nanj. Kajne — požrtvovalnost pa taka! Nekateri trdijo, da tako dobrega kruha še nikdar niso jedli. Bojda, so štruce, ki so jih obdelovale alpinistke, zaudarjale po medu . . .
Jeseniškim pekarnam priporočam, da sprejmejo te alpiniste v službo, še prej pa naj poskrbe za hitrejšo prodajo kruha, sicer bodo »repi« pred prodajalnami še daljši kot so.
Veste— s tisto* mednarodno tekmo v veslanju so me ravno toliko »skibi-cali«, da sem jo preteklo nedeljo kar peš mahnil na Bled. No ja, malo sem že računal na avto-stop. Ko sem *pri-veslal« do Naklega, sem došel skupino starejših žensk, ki so bose hiteie proti Bledu. — »Glej, glej«, sem ugotavljal, »kako lepo je, da se tudi starejše ženske zanimajo za šport.« Pa sem se ugriznil v jezik, ko so mi povedale, da ne gredo na Bled, temveč — na Brezje.
»Pa kar peš?« sem silil vanje.
»Gotovo«, je hitela pritrjevati klepetava romanca, »spokoriti se hočemo, da pridemo v nebesa. Saj na tem svetu ni vredno živeti. . .«
»Kaj pa vam ni povšeči, da tolikanj silite na oni svet?« sem vprašal.
»Jedetana, še vprašate .. . Nikomur več ne moremo verjeti, tudi gospodu župniku ne. Veste kaj je zadnjič pridigal? ... O, sveta pomagalka . . . Nič ne rečem, če bi bil komunist, ampak . . .« Ročno se je prekrižala in nadaljevala. »Rekel je, da bog ni napravil Adama in Eve iz prsti, pravzaprav je takole povedal, da ljudje niso nastali iz Adama in Eve, temveč so nastali tako kot vsa živa bitja, no — saj veste kako! — le da je človeku bog vdihnil dušo.«
»Bo že tako držalo, če pravijo gospod«, sem ponagajal ženici.
»Jedetana, tudi vi niste boljši od njega«, se je razhudila pravovernica. »Grešnik ste, kakor vsi. Ali mar veste, kaj si človek zasluži s svojimi grehi?«
»Ja, to je pa čisto odvisno od člo-
se odrezal. »Bogokletnik ste — vaša vera peša!« »Kaj ne bo, saj sem že v letih. Leta gor — človek pa dol.«
»Ne norčujte se in božje zapovedi izpolnjujte!«
»Ja, madonca, ko jih je pa toliko. ..«
»Ne preklinjajte!« je planila goreč-nica. »Tudi to je božja zapoved.«
»No, ste videli! Ce na vse zapovedi v eni sapi »mirkam«, se mi »gvišno« kakšna »sfrtamuzne«, pa je greh tukaj.«
»V pekel se boste pogreznili«, je goreče prerokovala starka, »tja kjer vlada večni jok in stok in škripanje z zobmi! . . .«
»O, madonca, kaj pa če zob nimaš? S čim pa potlej škriplješ?« sem brž vprašal, pa nisem drugega slišal kot: »Garjeva ovca!« in najinega prijateljstva je bilo konec.
Nekaj trenutkov za tem me je na moj avto-stop znak s palcem (približno tako, kakor otroci v šoli, če gredo lulat) pobral s ceste prijazen šofer in me z avtomobilom zategnil do Brezij.
— Vem, da me bodo zavoljo tega vlačili po zobeh. Kar naj, kaj pa koga briga! Ce dimnike »pucamo« enkrat mesečno, potem bi moral jaz že zavoljo »bodic« vsaj enkrat aa teden po kolenih romati na Brezje. Sicer pa res ne vem, kako se bom »prišmuglal« v nebesa.
V cerkvi sem brž odbrenkal tr; »oče-naše« za tista dva kranjska slaščičarja, ki na postaji v Otočah in pri cerkvi na Brezjah vsako nedeljo prodajata sladoled, pa navrgel še »zdravo-marijo« za srečno zadnjo uro KZ Brezje, ki ima pred cerkvijo »štant«, kjer prodajajo frankirane mamke božje (razglednice z znamko) po 35 dinarjev. — Člani KZ Brezje bodo tako dolgo »hecali« mamko božjo, da bo treščilo v zadrugo, potlej bodo pa imeli.
Nazadnje sem prisluhnil še govoru priletnega možakarja iz Novega mesta, ki je pred cerkvijo mlsijonaril med številnimi verniki. Bilo je govora o slabem vremenu. Z vso vnemo je branil tezo, da so slabega vremena krivi
— komunisti. Trdil je tudi, da ima učinkovito  zdravilo  zoper kačji pik.
— Kdor poje košček kruha iz njegove roke, je ozdravljen. Ta »serum« pa pomaga le pravičnim ljudem — komunisti ne pridejo v poštev. — To je dobro, da ni preveč kač, sicer bi komunistom odklenkalo!
Kar zabavno je bilo na Brezjah, še zabavneje pa je bilo v Radovljici, ko sem ugledal lepak v srbo-slovenščini, ki je vabil na »Igranko« (z narobe »n«), ki je bila »v subotu« v restavraciji »Triglav« in sicer »u 18 h«, ljubitelji plesa pa so bili »vbljeni«. — Verjetno gre za novo smer jugoslovanskega esperanta.
Na Bledu sem samo prijel za kljuko restavracije hotela »Toplice«, pa sem bil ob 400 dinarjev! Verjetno me je »štrafala« brezjanska mamka božja!
Vas pozdravlja Vaš
BODICAR
Ce mi bo kdo zameril te neresne besede o resnih stvareh, mu ne morem pomagati. Včasih je le bolje, če se človek skrbem r/asmeji, kakor pa da bi se grizel zavoljo njih. In vsak, kdor ima otroke, občuti na lastni koži, da so njegova največja skrb. Naij bo star eno leto ali pa deset, je prav vseeno. Cas, ko si bo služil sam svoj kruh — in na to vsi čakamo — je še presneto daleč.
Zdaj uživa svoj dopust. Prosim: sem skromen človek s skromnim zaslužkom in blagoslovljeno družino. Preživljam torej svoj dopust doma. (Samo mimogrede: naš sindikat nima smisla za camping, kjer bi človek za borih 150 din petkrat na dan jedel in enkrat pošteno spal. Moje občudovanje funkcionarjem sindikata Železarno Jesenice, ki jim je to uspelo! Kdor hoče o tem razmišljati...) Ze takoj prvi dan me je nekam obotavljivo ogovoril sosed: »Ti, imaš kaj časa?« »Da bi ti pomagal drva žagati?« »Oh, ne, ne! Samo fanta bi malo pripravil za popravni iizpit. Veš, junija je padel, pa bi ga zdaj res rad zrinil v drugo.«
Jaz sem ga samo debelo gledal. Da boste vsi razumeli: v žlahti imam učitelja, ki mi je pripovedoval, kakšno »blesteče« znanje so dijaki razkazovali pri [junijskih popravnih izpitih. Mej-
krat izpite. Nekaj mora pa le znati.«
»Torej -ne zna nič?«
Zdaj ga učim. Med svojim rednim dopustom. Za denar, ki ga dobim za instrukcije, kupujem svojim otrokom malinovec (moja »dva dečka« si mislite zraven!). Kako napredujeva, me nihče ne sprašuje. In prav nič si ne želim, da bi me kdo spraševal. Zdaj, pred izpiti, je nalogam na osmi strani Aritmetike še kar nekam kos — če mu jih jaz naredim, seveda...
navdušeno adoptirali. Torefl jim j® prinesel žogo. Pravo žogo za negobrc. Da bi je nikdar ne! Kar je bilo šip v stanovanju, sem že vse po koščkih znosil na smetišče. Moji otroci so se razvili v sijajne komercialiste: kdor želi deset minut brcati žogo, to lahko stori, če prinese za kovača bonbonov. Za kontrolo so si izposodili mojo žepno uro (ki zdaj po čudnem naključju stoji, pa naj jo še bolj potresam!). Da bi v miru preživel svoj dopust, sem
duš, in ta človek mi zdaj — v pasjem mesecu avgustu — še vedno govori o popravnih izpitih! Kdaj so jih že otroci in »prfoksi« absolvirali! Menda ta človek sploh ne ve, kaj otrok počenja!
»Ja, veš, moj dragi, tisti junijski izpiti, pravijo, so hudo slabo izpadli. In .. . saj se naši otroci učijo . . . vsak dan se učijo! Vse leto se je učil, za izpit se je učil deset dni skupaj! Se učitelj sam ga je v šoli učil, pa je še padel!«
»In zdaj?«
»Zdaj bo pa naredil! Tako... saj veš ... od strani sem slišal, da se jim v šoli malo preneumno zdi, imeti dva-
Pa niso samo izpiti tisto, kar mori ljudi. Sosedova punčka bo šla letos v tretjo gimnazijo. V počitnicah je nabirala jagode, borovnice in brusnice. Zdaj ima denarja kot črapinj — več kot jaz — in kupuje knjige in zvezke. Ze v juliju je kupila od nekega tre-tješolca Geometrijo. Nesrečno dekle! Prav zdaj je izšla nova Geometrija za III. razred gimnazije. Je pač nabrala štiri litre jagod zastonj. Vsa družina je zdaj jezna na ravnatelja gimnazije, ker jih ni pravočasno opozoril, da bodo izšle nove Geometrije za tretjo. Ubogi ravnatelj! Prav gotovo se mu o tem še sanjalo ni!
Se huje je s četrtošolci. Nekateri predmeti so še kar v redu: knjig je dovolj, zvezkov ni treba. Samo — starši pozor! Tudi za IV. bo izšla nova Geometrija. Ali bo izšla tudi nova Slovenska jezikovna vadnica, to bomo šele videli. Prof. Stanko Bunc je bil doslej reden in otroci so sproti dobivali slovnice za I. in II. gimnazijo. Ce je za IV. ne bo, bodo pisali, strahovito pisali. Poskrbite za zvezke in za svinčnike — robote!
Pred leti sein imel srečo. V podjetju je zmanjkalo strojepisnega papirja in jaz sem ga imel na zalogi. Zamenjal sem ga za lepe zvezke z brez-lesnim papirjem. Cela skladanica je bila. Zdaj imam še štiri skrite (v drvarnici) za hčerko, ko bo šla v šolo. Vse ostalo sem razdal za obvezna čti-va. Slavisti hočejo imeti za obvezna čtiva debele zvezke s trdimi platnicami. Črtane. S papirjem, ki ne pije. črnila namreč. Knjigarne imajo debele zvezke s trdimi platnicami. Karirane. S papirjem, ki pije. Črnilo namreč.
Zaključil bi rad s svojo največjo smolo. Moji otroci imajo strica. Saj jim ni pravi stric, ampak on se šteje za strica, ker ni nikomur stric (in nima  svojih otrok!),  otroci pa so ga
DRUZIIJSKI°°°°°°<
>o o d o $ o o o o o o o o op POMEklKI
Vrednost mleka in limone
Kalcijeva sol je velikega pomena
Star pregovor pravi, da plača mati rojstvo svojega otroka z enim zobom. V tem je nekaj resnice, če mati namreč ne pazi na svojo prehrano. Otrok črpa iz materinega telesa vse, kar potrebuje za rast in razvoj in se pri tem seveda ne ozira na to, ali bo pozneje materi sama primanjkovalo te snovi 1ali ne.
Prav zaradi tega mora vsaka bodoča mati skrbeti v času nosečnosti, da bo v njeni prehrani čim več take prehrane, ki vsebuje kalcijeve soli. Na prvem mestu moramo tu omeniti mleko dn vitamine. Največ vitaminov je v limonah in pomarančah. Ce pa bodoča mati ne more uživati tega dragocenega, toda žal tudi dragega sadeža v zadostni meri, naj gre po nasvet k zdravniku, da ji bo zapisal tiste vitamine, ki jih potrebuje njen organizem v času nosečnosti.
Važno je tudi, da je vsaka bodoča mati pod stalnim nadzorstvom zobnega zdravnika, ker je ravno v času nosečnosti največ nevarnosti, da zobje obolijo in začnejo razpadati. Ce je ziobozdravniiška pomoč pravočasna, bo žena lahko očuvala zdrave zobe.
Ribe v prehrani
Z ribami se lahko hranimo vse leto, le da so pozimi in med drstenjem malo bolj mršave in je njihova hranljiva vrednost precej manjša.
Po svojih sestavinah je ribje meso podobno mesu toplokrvnih živali, le da je mehke je in vsebuje večji odstotek vode. Ribje meso lahko prebavimo in organizem ga dobro izkoristi. Razen velike količine vode vsebuje to meso kakih 18 odstotkov beljakovin, 1—18 odstotkov maščobe, nekaj mineralnih soli in še nekatere druge koristne sestavine. Ribe iz ribnikov imajo tudi do 30 odstotkov maščob.
Ribe srednje velikosti imajo naj-okusnejše meso in so najboljše za" prehrano. Majhne ribe imajo majhno hranljivo vrednost, ker njihovo meso vsebuje veliko vode. Stare ribe imajo žilavo meso, zato so težje prebavljive.
KAKO UGOTOVIMO, ALI JE RIBA SVEZA?
Ribje meso je v glavnem belo, samo jegulje in nekatere druge vrste rib imajo meso svetlordeče barve.
Način prehrane in okolje, v katerem ribe žive, močno vplivata na okus njihovega mesa. Ribe, živeče v mlaku-žah in s slabim odtokom vode, se na-vzamejo vonja po blatu. Ribe iz velikih rek, v katere prihajajo industrijski odpadki, se utegnejo navzeti vonja po teh.
Toda vonj po blatu bo izginil, če bomo pri kuhanju vrgle v vodo košček oglja.
Ribje meso se zelo hitro pokvari, kar utegne povzročiti hude prebavne
okvare in celo zastrupitev. Zato je najbolje kupovati žive ribe. Ce to ni mogoče, je treba po zunanjem videzu ugotoviti, ali je riba užitna ali ne. Užitna riba je na površini svetle barve in ima sijaj, luskine pa so trdno pričvršćene h koži. Oči so jasne, škrge pa lepo rdeče barve, brez sluzi. Škrge prijetno diše po pravkar ulovljenih ribah. Če ribo primemo v roke, nam počasi spolzi iz roke.
Pokvarjena riba ima sluzasto površino, luske brez težav odstranimo, trebuh je nabuhel, oči kalne in vdrte. Škrge so umazane temne barve, običajno prevlečene s plastjo zdrizaste snovi ter neprijetnega vonja, če ribo stisnemo, čutimo, da je meso mehko. Pri močno pokvarjenih ribah se meso lahko loči od kosti.
Riba se hitro pokvari, če ji ne odstranimo takoj drobovja. Prav tako se hitro pokvari riba, ki smo jo pred pripravo imele v vodi. Ce ribe ne moremo takoj pripraviti, je treba odstraniti drobovje, jo umiti in dati na led.
Važno je tudi, kako ribo ubijemo. Najbolje je, če jo zavijemo v platneno krpo, jo zgrabimo z levico, z desnico pa udarimo po tilniku s tolkačem za meso ali s topo stranjo težjega noža. Če smo tako ravnali, bo riba izgubila zavest, zatem jo je treba takoj za glavo globoko urezati, da bi čimbolj krvavela, kajti tedaj bo meso okus-neje.
Ribe je mogoče pripraviti na razne načine. Lahko jih kuhamo, pražimo,
cvremo in pečemo. Mastne ribe je najbolje peči v pečici brez olja in masti. Ribe pripravljamo vedno z oljem, ne pa z mastjo.
Recepta
DOBER PREPECENEC
Za izlete je zelo priporočljivo, da damo otrokom na pot vedno nekoliko prepečenca, ki ga napravimo po sledečem receptu:
1 kg bele moke presejemo v skledo, dodamo 10 dkg masla, 10 dkg sladkorja, 2 dkg kvasa in sneg dveh beljakov. Vse skupaj osolimo in zame-simo v testo. Ko to shaja, ga razrežemo na majhne koščke in jih povaljamo v dolge klobasice, ki jih okroglo zvijamo in polagamo v pekač drugo štruco. S takimi štrucami napolnimo pekač, počakamo da shajajo in jih spečemo. Naslednji dan jih razrežemo na tanke rezine in posušimo.
KROMPIRJEV NARASTEK (ZA 5 OSEB)
2 kg krompirja, 5 žlic naribanega bohinjskega sira, 10 dkg slanine, sol, tri četrt 1 mleka, 3 jajca.
Kuhan krompir olupimo, zrežemo na rezine, posolimo, mu primešamo sir In na majhne kocke zrezano slanino. Vse skupaj stresemo v dobro namazano kozico. Med mleko razžvrk-Ijamo jajca, polijemo po krompirju in vse skupaj svetlorumeno zapečemo.
jim žogo vzel. Od tedaj sem tarča:
Zena me napada, da otrokom ne privoščim zabave.
Vaški nogobrci trdijo, da zatiram šport.
Otroei me obtožujejo, da sem jin pripravil ob bonbone.
Sam pa premišljujem o tem, kako šport plemeniti človeka.
In vendar — ne morem si predstavljati, kako bi bilo brez otrok. Mislim, da bi bil najnesrečnejši človek na svetu, če bi na mah odpadle vse
skrbi
zanje. Prepričan sem, da jih bodo Imeli učitelji prav tako radi, čeprav bodo imeli letos dvakrat popravne izpite. Pozabljene bodo Geometrije, zvezki in žoge. Saj so naši otroci najdražje, kar imamo. Čemu torej jeza?
Zdaj, ko sem to napisal, je moj dopust postal lep.
Jutri grem na delo...   - n-o-J
Barantanje vodi na slaba pota
Starši morajo vedeti, kako otroci porabijo denar
Sosedov Mihec je dobil za svoj 1*-rojstni dan lepo knjigo, očka P8 mu je razen tega podaril še sto* tak. Mihec ga je bil zelo vesel. Kako tudi ne, saj je smel z njim svobodno razpolagati. Razen tega je imel še nekaj svojega denarja, ki ga je prejel z3 nabrane borovnice pri kmetijski za' drugi. Dolgo je premišljal, kaj naj si kupi. Tedaj se je odločil za taborniški nož. Tega je imel sošolec Tonček ifl hotel ga je na vsak način dobiti. Ta" koj ga je obiskal in pogodila sta II za 100 dinarjev. Nož' je bil sicer las* Tončkovega očeta, pa to ni bila n0" bena ovira. Materi je Mihec mim0" grede povedal, kdo mu je dal nož> vendar ga o podrobnostih ni vpraševala.
V tistem času je Mihec z vsem navdušenjem prebiral fantastični roma° Karla Maja »Sužnji«. V knjižnici ie nestrpno čakal na tretjo knjigo, *° mu je sošolec Sandi povedal, da ^ jih lahko posodi. Mihca so te zgodbe nenavadno vlekle in zaželel si je, °3 bi knjige imel sam. S Tončkom dolgo barantala, nakar mu je MiheC odstopil nož, lok za streljanje in ^ dinarjev. »Sužnji« so bili njegovi.
Kupčija med doraščajočimi prijatelj1 je kaj bujno cvetela. Ko se je pričel šola, je niso zanemarili in predm^ so romali iz rok v roke. »Sužnje« le dobil Marko, nož je kupil Janez l*f V razredu so neprestano nekaj zame'' njavali. Nekega dne pa je Sandi Z8)f teval knjige nazaj. Oče je SandiJeVe knjige pogrešil. Sandi pa je dejal, Rf jih je samo »posodil«. In tako so *x začeli prepiri, Marsikje je marsi^3-1 zmanjkalo, starši pa so zagovarja^1 vsak svojega fanta.
Kdo je bil kriv? Seveda starši, ^ niso nadzorovali otrok, v kakšne 1
d&
mene so denar porabili. Prav Je> '
starši dopustijo otroku svobodno raZ
polaganje z denarjem, dolžni pa so 7
njega zahtevati obračun in se preP
•i Ka
čati, če je otrok res tisto kupil.
trdi. Tistim, ki otroku preradi vef^jj mejo, se utegne zgoditi, da bodo i1*1 sitnosti zaradi ukradenih predme*° za katere otroci barantajo. Take čije so zlasti razširjene med u
višjih razredov osnovne šole in
nižJ': fao
t«
razredov gimnazije. Prav na te
je treba najbolj paziti. Z nasveti 1°^
dejanji jim lahko veliko pomagaJlV
• oP
Na napake je treba otroke takoj zoriti, da ne bodo zašli v krimin3^
6 6»38g
Oftijske
ST. 69 / 31. AVGUSTA 1956