^T/and
j>~yic<šuce.'*
NO. 109
F* /vi’ E W C/1 lU— HO/W1F
AM€RICAN IN SPIRIT #0R€1GN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,	SLOVGNIAN
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg I^nver^SS^lS^rii^oeni.. ffly. Pueblo. EockSpring,
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 28, 1977
LETO LXX1X. — Vol. LXXLX
Carter ponovil obveze ZDA do Južne Koreje
Predsednik ZDA je v osebnem pismu predsedniku Južne Koreje zagotovil tega, da bodo ZDA izpolnile svoje obveznosti do Južne Koreje.
SEOUL, J. Kor. — Ameriški obrambni tajnik Harold Brown je po pregledu položaja vzdolž demilitariziranega pasu med o-bema Korejama ter po razgovorih z vodniki ameriških oboroženih sil na Koreji, katere je pozval k vztrajni in neprestani čuječnosti ter pripravljenosti, šel na sestanek s predsednikom Južne Koreje Parkom. Izročil mu je osebno pismo predsednika ZDA, v katerem ta z'agotavlja Južni Koreji ameriško pomoč in podporo.
“Naša odločnost poskrbeti za takojšnjo pomoč Republiki Koreji pri obrambi oboroženega napada, ostane trdna v okviru skupne obrambne pogodbe,” je sporočil predsednik Carter predsedniku Parku Chungu Hee.
Tekom obiska obrambnega tajnika H. Browna v Koreji je bil dosežen sporazum o ustano-vitvi skupnega vojaškega poveljstva, na katerega vrhu bo sedanji poveljnik ameriških o-boroženih sil v Južni Kogeji ven. J. w. Vessey Jr., njegov namestnik pa bo določeni korejski general. Novo poveljstvo bo sestavljeno in bo prevzelo naloge najkasneje v teku enega leta.
ZDA bodo prihodnje leto začele umikati svoje pehotne enote iz Južne Koreje in bodo umik končale v petih letih. Južni Koreji bodo pomagale s posojili in krediti k modernizaciji in o-krepitvi njenih lastnih oboroženih sil, da bodo sposobne za n^pešno obrambo. Vprašanje je, koj bo k temu rekel Kongres ZDA.
Asiška raba premoga feš povzročila neugodno spremembo podnebja
WASHINGTON, D.C. — Narodna akademija znanosti svari v obsežnem poročilu študije o Podnebju, da more povečana ra-a premoga povzročiti večje, neugodne spremembe tekom naslednjih 200 let.
Znanstveniki predvidevajo, da 1 povečana raba premoga kot uriva in energetskega vira povečala v ozračju ogljikov dvokis 1 zadržuje izžarevanje zemlje n s tem povečuje toploto ozrač-la- Tekom 200 let bo se zaradi e^a	povečati toplota na
jemlji za 10 stopinj F, v gornjih Plasteh ozračja pa celo za tri-krat toliko.
Taka toplotna sprememba bi eugodno vplivala na pridelavo arane, Pa povzročila tudi dvig orske gladine za okoli 20 čev-
iev, ker bi se stopilo toliko le-Qu na tečajih.
Prodaja avtov sredi Popustila
no\ Fr^0IT> Mich. — Prodaja ih avtomobilov v ZDA je di julija bila za 8.3% manjša v začetku meseca.
Tisk je velesila,
AMpmsko DOMOVINO!
Novi grobovi
Michael W. Horvat
St. Vincennt Charity bolnišnici je umrl pretekli ponedeljek 55 let stari Michael William. Horvat z 243 Circle Crest Drive, Chippewa Lake, Ohio, preje 1083 E. 78 St. v Clevelandu, rojen v Clevelandu, oče Michaela Jr. (pri U.S.A.F. v Kalif.), Wil-liama, Roberta, Thomasa, Don alda Bluy, Gail Ann McSwain in Dorothy Urbič, 4-krat stari oče, brat Mrs. John (Anne) Na-vish,- Helen Rakowkki in Roberta, veteran II. svetovne vojne, zaposlen pri National Solvent Products Co. 25 let kot skladiščim uradnik, član Teamsters Union Local 507. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9., nato na Kalvarijo.
Kuha izpustila zajelo ameriško ribiško ladjo
KEY WEST, Fla. — Ribiška ladja, ki so jo zajeli pretekli teden Kubanci in jo odvedli na Kubo, je bila 'v nedeljo izpuščena ter je odplula sem, kamor je priplula v ponedeljek. Njen kapitan Nicholas DeNicholo je bil po povratku zaslišan od Gibalne straže, ki je bila brez moči, da bi ga pretekli četrtek
Oljne čistilnice so krivično višale cene
Oljne čistilnice so po nekaterih znakih neopravičeno višale cene in od leta 1973 krivično zaslužile bilijone. Uvedena bo preiskava.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna uprava za energijo je v času po arabski zapori olja leta 1973 nemarno izpolnjevala nadzor nad oljnimi družbami in cenami olja ter njegovih izdelkov, je dognala posebna preiskava. Ta priporoča podroben pregled knjig glavnih oljnih družb za pretekla leta, ker je verjetno, da so te neopravičeno poviševale cene oljnih izdelkov.
Uprava za energijo je izjavila, da bo dala novi preiskavi prednost. Njen vodnik John O’Leary je napovedal, da bodo pregledali knjige vseh večjih oljnih družb, da ugotove dejansko stanje.
Če bodo dognali, da so oljne družbe stvarno izrabljale položaj in neutemeljeno poviševale cene, jih bo Zvezna uprava za energijo skušala prisiliti, da neopravičeni dohodek vrnejo kupcem t začasnim znižanjem svo-ijih cen. O’Leary je dopustil, da
Kongres črtal sredstva za 9 vodnih programov
WASHINGTON, D.C. — Kongres je ukinil finančna sredstva za 9 programov javnih del pri urejanju voda in gradnji jezov. Predsednik Carter je hotel končati skupno 18 takih programov kot “nekoristnih in nepotrebnih”, pa je naletel v Kongresu na močan odpor.
rešila pred zasledovanjem ku banskih stražnih ladij na viso- so oljne družbe morda postopa-kem morju, ker ni imela v bli- le zakonito in bodo v takem slu-
žini nobene lastne ladje.-
Ribiška ladja Bounty je bila na poti domov, potem ko je lovila rake, ko/ jo je ustavila oborožena kubanska ladja. Kapitan Bounty je skušal s svojo ladjo uiti Kubancem, pa so ga le ujeli.
Kubanci so ladjo odpeljali v pristanišče Santa Lucia in jo tam zadržali s posadko tri dni, nato pa ji pustili odpluti, ne da bi povzročili kako škodo na zajeti ladji in ne da bi kako prijemali njenega kapitana.
Pomanjkanje v ZSSR
MOSKVA, ZSSR, — Glasilo Lige mladih komunistov Komsomol se pritožuje, da v nekaterih mestih ni mogoče dobiti kopalnih oblek, žog za na plažo, spalnih vreč, nahrbtnikov in druge opreme, ki jo ljudje običajno potrebujejo poleti na počitnicah.
čaju po preiskavi rešene vseh sedanjih sumničenj.
------o-----
Poskus sabotaže na oljevodu preko Aljaske
FAIRBANKS, Aljaska. — O-blasti so prijele nekega lovca, ki je osumljen, da je skušal poškodovati oljevod preko Aljaske, kakih 15 milj severno od tod. Škoda je bila omejena in ni prekinila toka olja.
Oblasti, ki so položaj pregledale, so izjavile, da to ni bilo delo kakega strokovnjaka, ampak amaterja.
Poškodovanih je bilo kakih 60 čevljev izolacije oljevoda na odseku, kjer je ta nad zemljo, ter dve opori. Poskus poškodovanja oljevoda je bil morda izveden že pred dnevi, toda oblasti so bile o njem obveščene šele v ponedeljek.
Španska vlada sprejela ukrepe za varčevanje
Za omejitev inflacije, ki je dosegla letno raven 30%, morajo Španci zategniti pasove.
MADRID, Šp. — Vlada je sprejela vrsto ukrepov, ki naj izboljšajo gospodarski položaj v deželi. Objavila je nadzor nad cenami in plačami, povišala istočasno cene gasolina, drugih virov energije ter uvoženega blaga. Pozvala je javnost k skup1-nemu naporu in žrtvam v boju proti inflaciji ter brezposelnosti.
Španija je nedavno zmanjšala vrednost svoje valute za 20% in objavila zamrznitev cen do 30. septembra. Cene uvoženega blaga bodo zvišane zaradi zmanjšanja vrednosti španskega denarja. Gre predvserh za gasolin in druge uvožene vire energije, za kavo ter sojo.
Zmanjšanje inflacije, ki je sedaj na letni ravni 30%, je po izjavi vlade trenutno prva naloga. Uspeh na tem polju bo vplival ugodno tudi na zmanjševanje brezposelnosti, ki je dosegla 800,000 ljudi, ter zmanjšanje zunanjega dolga Španije, ki bo koncem tega leta dosegel po računih vlade 13 bilijonov dolarjev.
------o------
Ženske uspešne v oboroženih silah
WASHINGTON, D.C. — Študija Brookings Institution trdi, dla bi mogle ženske izpolniti do ene tretjine mest v oboroženih silah, zlasti bi lahko uspešrio opravljale pisarniške in slične dolžnosti, morda celo boljše in zanesljivejše od moških.
Študija vendar ne priporoča, da bi ženske vključili v redne borbene enote, kot so to storili v nekaterih drugih državah, zlasti v komunističnih.
ODOBRITEV 3 NASELIJ NA ZASEDENEM OZEMLJU "RAZOČARANJE" ZA ZDA
Izraelska vlada 'e odobrila uradno tri nova izraelska, naselja na zasedenem zahodnem bregu Jordana na hudo nejevoljo Arabcev, pa tudi v “razočaranje” vlade ZDA, ki vidi v tem dejanju novo oviro na poti k pomiritvi med Izraelom in Arabci.
WASHINGTON, D.C. — O-bisk predsednika izraelske vlade Menahema Begina pretekli teden je do neke mere pomiril vlado ZDA in ustvaril vtis, da je sklicanje konference o Srednjem vzhodu letošnjo jesen možno. Predsednik ZDA Carter se prizadeva za rešitev spora med Arabci in Judi, ker je ta nčvaren, kočljiv in pereč, saj lahko sproži nenadno nov vojni spopad na Srednjem vzhodu. Carterjevi razgovori z Vodniki arabskih držav in z vodniki Izraela so nakazali pot k rešitvi spora. Izrael naj ibi v glavnem vrnil Arabcem ozemlje, ki ga je zasedel v junijski vojni 1967, A-rabci pa bi naj priznali obstoj Izraela, sklenili z njim mir ter vzpostavili z njim tudi normalne odnose.
ŠVEDJE ZACELI RAZPRAVLJATI 0 SVOJI NESTRPNOSTI DO TUJCEV
Vremenski prerok
tv ®!n° oblačno z najvišjo tem-
VerietaL80/-(2? C) in 10%l	™ -ung, posianiK
sti dežja, i....	^ ZDA pri Združenih narodih,
Švedje so se radi pritoževali nad rasno nestrpnostjo drugih narodov, zlasti so bili kirtični nad Ameriko, kjer da “se vrednost ljudi še vedno sodi po barvi kože”. Njihova sapiozavest v tem pogledu je doživela precejšen udarec, ko je prišlo pretekli mesec do pravega rasnega spopada med mladimi Švedi in priseljenci iz Turčije, ki živijo na Švedskem.
Švedje ^o začeli o rasnem nasprotju razmišljati . in so prišli do zaključka, da v pogledu rasne strpnosti niso nič boljši od drugih. Tako so v Goteborgu, drugem naj večjem mestu Švdske, dognali, da vsaj pet restavracij in več drugih ustanov odklanja črnce iz Amerike in od drugod, med tem ko so vsi belci, domačini in tujci, dobrodošli. Ob tej ugotovitvi je gotebur-ški list zapisal: “Mi smo prav taki rasisti, kot so rasisti v najslabših državah.”
Andrew Young, poslanik
je v letošnjem maju dejal, da so Švedje “strašni rasisti”. Po njegovem so ti zelo liberalni in človekoljubni, da pa postanejo prav tako trdi rasisti kot belci v Queens, kadar pridejo v stisko. Prenekateri so to tedaj Youngu zamerili in deležen je bil na Švedskem precej trde kritike. Sedaj je ta utihnila in švedje so prenehali vihati nosove nad drugimi, ko se je rasna nestrpnost tako očitno pokazala pri njih samih.
Direktor švedske vselitve-ne uprave Kjell Oberg je priznal, da so Švedje “zamudili vlak”, ko se niso brigali za poučitev domače javnosti in jo pripravili na sprejem tujih delavcev, ko so ti začeli prihajati na Švedsko v času velikega gospodarskega razvoja po drugi svetovni vojni. “Mi bi morali nekaj storiti za odpravo predsodkov, pa nismo storili nič. Zdaj, ko se je položaj poslabšal, moramo plačevati za to svojo brezbrižnost,” je dejal K. Oberg. s
Pretekli mesec je prišlo v mestu Sodertalje z okoli 77,-000 prebivalci, ki leži 20 milj od glavnega mesta Stockholma, do ostrega spopada med skupino mladih Švdov in Asi-rijcev, krščanskih priseljencev iz Turčije. Nekaj preje je prišlo do sličnega, le manj-\ šega spopada med Švedi in A-sirijci v industrijskem naselju Falun.
Na Švedskem živi kakih 8,000 Asirijcev, od tega 3,000 v Sodertalje. Tja so začeli prihajati koncem preteklega desetletja in živeli po svojem starem načinu, ki j e . zelo različen od švedskega. Aisirijci so radi na cestah, uživajo v kavarnah in raznih vrstah restavracijah, kot je to na Vzhodu običaj. Švedje tega ne poznajo in ne marajo, Asi-rijce, ki posedajo v kavarnah, dolžijo postopanja in lenarjenja na račun Švedov.
Trenja so se povečala in zaostrila, ko je nastopila brezposelnost, četudi ta še vedno ni velika, saj ne presega 2% celotne delovne sile. Med tuj-
ci, ki jih je na Švedskem kakih 418,000, je okoli 4% brezposelnih, od tega 187,000 Fincev, 40,000 J u g o s lovanov, 36,000 Dancev, 27,000 Norvežanov, 18,000 Grkov, 16,000 Nemcev, 7,000 Amerikancev in še po nekaj tisoč drugih. Med Amerikanci je do 20% črncev. /
Tujci opravljajo v glavnem ona dela, ki jih domačini sami ne marajo, bodisi da so pretežka, bodisi da so pre-umazgna.
Neki belec, ki je dolgo na Švedskem, je dejal, da je švedski rasizem • posebne vrste, je to bolj sovražnost do tujcev in vsega tujega. Tako so Finci po zunanjosti komaj kaj različni od Švedov, še bolj velja to za Norvežane, pa jih Švedje vendar smatrajo za tujce. Med temi in ob navzočnosti teh se švedje, kot trdi ta dolgoletni beli priseljenec, ne počutijo sproščeni in nemoteni. To so samo, kadar so sami med seboj. V tem opažanju je verjetno veliko res-
Nova vlada v Izraelu po volitvah, iz katerih je izšla kot najmočnejša stranka nacionalistični Likud, je zavzela trše stališče tako v pogledu umaknitve z zasedenega arabskega ozemlja kot tudi v pogledu “domovine” za Palestince, o kateri je ponovno govoril Carter. Ko je bil predsednik nove izraelske vlade v Washingtonu, je napravil na predsednika Carterja in njegove sodelavce dosti dober vtis. Izjavil je, da se je pripravljen iti pogajat z Arabci z Ženevo v letošnjem oktobru “brez vseh pogojev” in “brez vsakih omejitev”. V Washingtonu so ga pozvali, naj ne ustvarja nobenih novih ovir pogajanjem z Arabci.
Begin se ne meni za Carterev poziv
Prav ta poziv je vlada Izraela “preslišala”, ko je objavila uradno priznanje treh novih izraelskih naselij na zasedenem arabskem področju na zahodnem bregu reke Jordan. Državno tajništvo ZDA je v posebni izjavi dejalo, da je “globoko razočarano” nad tem izraelskim dejanjem, ker da je to ustvarilo “novo oviro pri iskanju miru” na Srednjem vzhodu.
Dejansko so vsa tri naselja, ki jih je sedaj vlada Izraela priznala, bila že preje ustanovljena, le da jih vlada Rabina ni marala priznati in je ves čas delala vtis, da jih bo odstranila. Vsa ta naselja so namreč pravi trn v peti Arabcev, ki vidijo v njih izraelski načrt za prisvojitev zasedenega ozemlja in njegovo stalno vključitev v Izrael.
Odmev izjave ZDA v Izraelu
Izraelski parlament je z veliko večino včeraj odobril stališče predsednika vlade Begina, da se imajo Judje pravico naseliti na zasedenem zahodnem bregu Jordana kljub kritiki ZDA. To kritiko je Begin označil za “neopravičeno”.
V Washingtonu je pred tem Carter izjavil, da je državni tajnik Vance v svoji obsodbi “govoril zanj”.
------o
Zadnje vesti
VALDEZ, Aljaska. — Kljub ponovnim težavam pričakujejo, da bo danes ali jutri zjutraj priteklo sem prvo olje po olje vodu iz Prudhoe zaliva.
NEW YORK, N.Y. — Sol M. Linowitz, ki skupno z E. Bunkerjem vodi pogajanja novi pogodbi s Panamo o bodoči ureditvi prekopa, je dejal včeraj tu, da se razgovori bližajo uspešnemu zaključku. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj sklenil dobaviti Sudanu zaprošeno orožje, v kolikor je to potrebno za “zakonito obrambo”. ZDA so že preje izrazile pripravljenost poslati orožje Somaliji in Čadu, če se bo pokazala za to nujna potreba. Vse te države se čutijo ogrožene od Abesinije in Libije, ki sta povezani s Sovjetsko zvezo.
Iz Clevelanda in okolice
I
Piknik je uspel—
Primorski piknik preteklo nedeljo na Slovenski pristavi je bil lepo obiskan. Prireditelji se v imenu Slovenskega Alojzije-višča v Gorici, kateremu je namenjen ves dobiček, vsem, ki so k lepemu uspehu pripomogli, toplo zahvaijujejo.
Dr. F. Blatnik	/'
dobro okreva—
Č. g. dr. Franc Blatnik, ki je med rojaki v Clevelandu splošno poznan, je pred dvemi meseci prestal težko operacijo in je sedaj v Morris Hall Health and Rehabilitation Center, 2381 Lawrenceville Rd., Lawrence-ville, N.J. 08648, tel. 609-896-9500. Doslej ni mogel pisati, sedaj pa se mu je začelo zdravje naglo krepiti. Zahvaljuje se vsem za molitve, pozdrave in voščila ter za obiske.
Prošnja za pecivo—
Slovenske gospodinje so prošene, da darujejo pecivo za piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti, ki bo prihodnjo nedeljo, 31. julija, na Slovenski pristavi.
Odprto vsak dan—
Slovenska pristava tekom poletja odprta vsak dan. Na razpolago imajo redno okusne prigrizke in okrepčila, plavalni bazen pa je odprt ob lepem vremenu.
Mestni odbornik J. H. Bbyd odstopil—
Zastopnik 18. varde v mestnem svetu James H. Boyd je odstopil, kot je sinoči, objavil predsednik mestnega sveta G. Forbes, zaradi svoje obsodbe sprejema podkupnine. Izgleda, da mu bosta naslednika zbrala mestni svet in demokratska stranka. Doslej je bilo v navadi, da je odstopivši sam imenoval svojega naslednika, stranka in mestni svet pa sta to le potrdila. Boydov odstop ni bil prostovoljen, odstopil je, ker zakon določa, da ne more nihče, ki je bil obsojen iskanja in sprejemanja podkupnine, opravljati javne službe.
Konferenca o pornografiji—
Danes se bo začela v Bond Court hotelu v mestu dvodnevna konferenca o vprašanju kako omejiti pornografijo v javnosti. Konferenco je sklical župan R. J. Ferk in bo na njej preko 100 delegatov iz 30 držav Unije. Napovedani so zastopniki 75 mest, med njimi New Yorka in Las Vegas.
Daljše življenje
WASHINGTON, D.C. — Zaradi izboljšanja zdravljenja bolezni srca in ožilja se bo podaljšala življenjska doba žensk v ZDA na 81 let, življenjska doba moških pa na 71.8 let ob koncu tega stoletja, pravi poročilo u-rada za ljudsko štetje. _
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je izrazil zaupanje v predsednika italijanske vlade Andreottija ob koncu njegovega dvodnevnega obiska v Washingtonu. Italijan je zagotovil predsednika ZDA, da bo Komunistična partija Italije ostala še dalje izven vlade, katere program dogovorno podpira v parlamentu.
JOHNSTOWN, Pa. — Število mrtvih zaradi povodnji je doseglo včeraj 64, ko 85 oseb še vedno pogrešajo.

mm mmmum
l\ll ■ / ■ C- "% %— ■ M > \1 I
«117 St Clair Aye. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NA&OCNINAj
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$28.00 pei year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 109 Thursday, July 28, 1977
Od kod streiec? 1
Stara gršKa pripovedka pravi, da je nasprotnik nepremagljivega junaka Ahila prežal na njegovo peto, ki edina je bila ranljiva, pomeril vanjo, jo ranil z zastrup-Ijno puščico in s tem orjaka ugonobil. Potegnili smo primero med zgodbo o Ahilovi peti in današnjim komunističnim svetovnim orjakom s sedežem v Moskvi, ki da ima tudi ranljivo peto, ker sloni ves njegov sistem vladanja na zatiranju osnovnih človekovih pravic in osebnih svoboščin. Vprašanje je sedaj: od kod naj bo izstreljena smrtna strelka v ranljivo komunistično peto, kdo naj bo strelec;
1)	Pri tem stopijo človeku najprej pred oči Združeni narodi, svetovna politična organizacija z nesporno pravno in moralno avtoriteto, da odločno zaščiti povsod po svetu ljudi, katerim oblast zatira človekove pravice in tepta njihovo osebno dostojanstvo z nasilnimi ukrepi in dejanji vseh mogočih vrst. Ta ustanova je L 1948, ko je še odmeval po svetu krik obsodbe v Nuernbergu, izdelala in izglasovala vzorno sestavljeno Splošno deklaracijo o tiovetcovih pravicah, ki so jo podpisali tudi vsi tedanji komunistični režimi s Sovjetsko zvezo na čelu. Ostalo je pri lepih besedah vse do današnjega dne. Ko so pozneje navalile v ZN državice bivših kolonij iz Afrike, Azije in Indonezije, in so pod ruskim in Titovim vodstvom “neuvrščenosti” stalno podpirale z večinskim glasovanjem komunistično linijo v svetovni politiki, je bila pokopana vsaka možnost akcije za zaščito človekovih pravic, saj jih ravno te članice ZN same dosledno teptajo. Združeni narodi so vkljub sijajni resoluciji v tem oziru — mrtvi.
2)	Za ZN je morda prva in največja moralna avtoriteta na svetu rimska Cerkev in Vatikan. Je najmočnejša oznanjevalka Kristusovega natika o ljubezni, ki zagovarja pravice in dostojanstvo človeka in obsoja krivico. Mnogo lahko Mori na tem področju, a v javno borbo za človekove pravice se ne more spustiti. Problem je namreč izrazito politične narave pod sedanjim aspektom, vsak poseg v to zadevo bi Cerkev težko prizadel in ji napravil veliko škodo.
3j Svobodni ljudje na tej zemlji imajo uprtp oči v Združene države Amerike, pd koder naj bi bila sprožena strehca zahteve po človekovih pravicah v ranljivo “peto ’ svetovnega komunizma. Po pravici. V ZDA je zrasla ob njihovem rojstvu ideja in načelo o spoštovanju človekovih pravic, o njih zaščiti in obrambi; ostala je živa, dasi pozabljena, skozi ,tek časa, a v naših dneh je znova oživela in 'zletela kot ptič Feniks v svet. Vendar ima Amerika kot prva velesila vodilno odgovornost za ohranjevanje miru, radi česar v interesu tega miru ne bi bile modro, če bi lok preveč napela in sama izstrelila. Meanarodno stanj’e zahteva trezno ravnanje, oprto na, zanesljivo sodelovane svobodoljubnih zaveznikov in demokratskega tabora, katere naj bi Amerika vodila v kampanji. Vse kaže, da je trenutna mednarodna situacija ugodna za izvedbo takega načrta.
4) V tretji “košari” je pred dvemi leti konferenca v Kelsinivh odoorila in s slovesnimi podpisi potrdila obvezosti, ki so jih sprejele vse države podpisnice glede spoštovana in zaščite Človekovih pravic. Ta konferenca se bo nadaljevala enkrat v jeseni letos v Beogradu, kje? sedaj tečejo pripravljalna dela v ta namen. Po Zadnjih poročilih v času tega pisanja so Sovjeti in druge komunistične države v Kvropi bili prisiljeni pristati na zahtevo Zahoda, da pride na dnevni red podrobna razprava, kako so nosamezni režimi izpolnjevali obveznosti iz helsinške konference glede človekovih pravic. Gre sicer za ovropsKi prostor, a izid bodočega obravnavanja tega vprašanja bo imel svetoven pomen in važnost. Tam toj rej, v samem Beogradu, be kraj jn čas., da se pomeri V Ahilovo peto komunističnega l^olosa in jo zadene.
o) Vendar naj bi bil v beograjskih Helsinkih šele začetek, čeravno zelo mogočen začetek, svetovnega po-' hoda na področju dostojanstva človekove osebe in njego-? vih neodtujljivih pravic. Postati mora tako silen in ta-. ko splošen, da bo njegov klic zajel ves svet in odmeval v slehei nem koščku zemeljske, oble. Tedaj sc bo tudi št1 vsemogočna gomunistična oblast začela sesipati od znotraj. ker stoji na nasilnem kratenju teh pravic, in se brez njih zanikanja ne more obdržati. Da bo do take svetovne kampanje piišlo, je dolžnost vsakega svobodoljubnega človeka, da na svoj način sodeluje. Zlasti pa je velika naloga vseh demokratičnih društev in organizacij vseh vrst, od političnih do kulturnih in tudi verskih, da doprinesejo svoi delež pri tej vredni akciji.
V tej obliKi to ne bo nikaka politika, ampak gole humanitarnost, človekoljubnost, ki hoče ščititi človeka kot človeka, orez ozira na to, kdo1 ga zatira in mu jemlje pravice. Ker pa je v tem samem vprašanju Ahilova
peta komunističnega sistema vseh vrst, bo končni u- zgraditev Slovenske kapele v speli akcije — zlom komunizma, tega osnovnega, zla našega stoletja.
L. P.
rago in upali, da ne bo dolgo, ko
Ar ,	..vv ,I7 , . [bo F. Baraga proglašen za svet-
Narodnem svetigcu v Washing-J&
Vladimir Pregelj - peltleseiielnik
Vladimir Pregelj
WASHINGTON, D.C. — V glavnem mestu Amerike smo se nedavno zbrali v Washingtonu in okolici živeči Slovenci z a-meriškimi prijatelji slavljenca, da proslavimo petdeseti rojstni dan izcednega Slovenca Vladimirja Preglja. Dr. Franc Blatnik, ki je na slavje prišel iz New Yorka, je z izbranimi od-, lomki iz Sv. pisrpa poudaril o-Sebne vrline, oba govornika v svoj ih zdravicah — slovenski in angleški — pa izredne sposobnosti in mnogostransko osebnost slavij e nca. Slavljenčev pevski zbor je ta večer brez njegovega dirigiranja zapel poleg drugih slovenskih pesmi tudi Prešernovo Zdravico. Elegantni večer je bil odsev slavljenčeve , osebnosti — ostal nam bo v pri-ijetrsem spominu, j V lepem slovenskem mestu job madžarski meji, Murski Soboti, je 5. maja 1927 zagledal luč sveta edini sin Pregljeve družine. Bil je krščen s prijetno zvenečima imenoma Vladimir Nikolaj, a njegovi prijatelji ga kličemo Miro ali Mirče. Oče mu je bil po rodu Tržačan, mati pa s Kozine na Krasu. Ljudsko in srednjo šolo je obiskoval v Mariboru, Murski Soboti in Ljubljani, kjer je bii njegov oče profesor in ravnatelj na srednjih šolah. Ze s 16. letom je zgubil očeta, a kljub temu je končal klasično gimnazijo v Ljubljani 1. 1945 z odliko. Kot mlad maturant je 1. 1945 odšel v begunstvo. Pot ga je zanesla preko Avstrije v Italijo, od koder se je 1. 1949 izselil v Ameriko.
V novi domovini je Mirče s '■tipndijo študiral ekonomijo na St. Joseph’s College v Indiani, kjer je študij dokončal z odliko ali najvišjo pohvalo:	Summa
Cum Laude. Študij je nadaljeval še na univerzi Fordham v New Yorku, kjer je dosegel diploma magistra iz ekonomije in nato nekaj časa tudi poučeval.
Kot študent je bil krajevni in eno leto pokrajinski predsednik Zvez ameriških katoliških viso-košolcev. Po končanem študiju je Služil dve leti v ameriški vojski, nato pa se je zaposlil v Kongresni knjižnici v Wasbing-tonu kof izvedenec ža zunanjo trgovino in mednarodno gospodarstvo. Bil je urednik dveh obrežnih študij o gospodarstvu ZSSR in vzhodno-evroskih držav, ki ju je izdal gospodarski odbor Kongresa. Precej njegd--vih razprav in analiz je bilo objavljenih v uradnem Kongresnem zapisniku, nekaj pa so jih izdali razni kongresni odbori v obliki uradnih dokumentov. Njegove strokovne razprave in raziskave uporabljajo senatorji in poslanci, ki jih pogosto sprejemajo z izrazi pohvale iii priznanja.
Izven službenega dela je Pregelj sodeloval pri pripravi izčrpne bibliografije o jugovzhodni Evropi, ki jo je izdal Ameriški svet društev znanstvenikov, kPt svetovalec za celotno delo in nV~
tor poglavja o splošnih in opisnih virih o Jugoslaviji. Pregljevo poklicno delo pa je skoraj dve leti prekinila afera Watergate.
-Po nenavadnem naključju je ime Vladimirja Preglja postalo povezano s sodobno ameriško zgodovino. Miro se je odzval pozivu sodišča za službo v poroti, kot je to dolžnost vsakega ameriškega državljana, in bil postavljen za njenega starešino (foreman). Po dveh tednih preiskovanja raznih navadnih kazenskih slučajev, je bil tej veliki poroti — zdaj že pred petimi leti — predložen v preiska-! vo tudi vlom v urade Demokratske stranke v stanovanjskem kompleksu Watergate v Washingtonu. S tem je 23-član-ska velika porota, zlasti pa Pre-Igelj kot njen starešina, dobila izredno odgovorno, težavno in dolgotrajno nalogo. Ker se je afera, ki je segala prav v vrhove Bele hiše, vedno bolj širila, je bil njen razplet dolgo časa središče pozornosti vse Amerike in domala vsega sveta. V času, ko je zasedala velika porota za Watergate, so ameriški časopisi in radijske in televizijske postaje veliko poročali o njenih nalogah, problemih, pa tudi težavah. In to po pravici, kajti malokdaj — morda sploh še nikoli v zgodovini Združenih držav ni morala velika porota zasedati v tako važni zadevi in toliko časa (njen termin je bil po preteku predpisanega roka šc s posebnim zakonom podaljšan in je trajal dve leti in pol). Priznanje ni izostalo. A-meriški tisk je — zlasti po izročitvi obtožnic, s čimer je bila glavna naloga velike porote o-pravljena — brez izjeme pohvalno ocenjeval njeno delo. Med številnimi izrazi pohvale in priznanja smo tedaj v ameri-šken. tisku lahko brali izjave, kot:	“Velike porote za Water-
gate ... se bomo spominjali kot ene najboljših,
j Vodilni član porote je bil Via dimir Pregelj . .. Čut poslanstva je bil pri porotnikih očividen. I Med vsemi se je najbolj izkazal predsednik porote Vladimir , Pregelj. Enaindvajset državljanov je služilo republiki bolje kot pa človek, ki ji je (bil) na čelu ... Bilo je jasno, da se celo velika porota sama zaveda, |da ustvarja zgodovino . . Mnogi dnevniki in tedniki so/ tedaj 'objavili fotografije Preglja na poti na sodišče ali pa skice njegovih najvažnejših nastopov v 'sodni dvorani. Nekateri pa so ta poročila iti priznanja združili tudi z omembo Pregljevega narodnega porekla, njegove vestnosti in natančnosti in s karakterizacijo njegove osebe. Tako smo mogli brati: “Pregljevi sodelavci v Kongresni knjižnici se ga spominjajo kot Vestnega, na-jtančnega in zanesljivega držav-j nega uslužbenca, prija znega, vendar ne takega, ‘ki bi druge trepljal po ramenih’. Pregelj, ki je po rodu iz Slovenije . . . živi na Kapitalskem griču v hiši, ki jo je sam prenovil .,. Kot mnogi Američani se Pregelj zaveda ameriškega izročila, da je pred zakonom pravica enaka za Vse, in to očividno jemlje resno.” Drug časopis pa je svojo pohvalo zaključil: “Pregelj, ki je visoke postave ter čedno oblečen, ima Van Dyckovo bradico. ki pa je — odkar se je začela zadeva Watergate — vidno posivela.
Vladimir Pregelj je bil eden izmed začetnikov odbora za
tonu in sourednik obsežne Spominske knjige, za katero je napisal poglavje o zgodovini prizadevanj in dela za ta trajni spomenik slovenskega življa v Ameriki. Delno na njegovo pobudo je bil ustanovljen odbor za ohranitev slovenske kulturne dediščine v Washingtonu, kateremu predseduje že sedem let. Na vsakoletnem kulturnem večeru tega društva in pogosto še na drugih slovenskih prireditvah sodeluje s slovensko in angleško besedo, dostikrat tudi z občudovanja vrednimi angleškimi prevodi iz slovenske pesniške literature. Slovenci v New Yorku pa se še danes živo spominjajo njegovih odrskih nastopov, kjer je kot študent pogosto poživljal prireditve v farni dvorani.
Miro ima posebne talente in veselje za glasbo in jezike. Že kot ljudskošplec je bii član tedaj zelo znanih Mariborskih malih harmonikarjev, ki so gostovali po raznih mestih Jugoslavije in v tujini. V gimnaziji je bil član pevskega zbora, v begunskem taborišču član sloven skega okteta, na univerzi pa ce-io solist in član moškega kvarteta. Kljub temu, da slovenska skupnost v ameriški prestolnici številčno ni močna, je Mirče pred desetimi leti ustanovil Slovenski pevski zbor, ki vsa ta leta pod njegovim marljivim vodstvom nastopa na slovenskih in drugih prireditvah. Potrebno glasbeno gradivo pogosto sam priredi.. V privatni družbi je vedno dobrodošel in največkrat središče pozornosti s svojstve-nim čutom za humor in zavzetimi debatami, če se družba ob njih preveč razgreje, prime za kitaro in zapoje v mnogih jezikih, katere je — obdarjen z izrednim spominom — mogel razviti do zavidljive stopnje. Že iz gimnazije si je prinesel odlično znanje latinščine in grščine, poleg srbščine, francoščine, nemščine in italijanščine. V begunskih taboriščih se je izpopolnil še v drugih jezikih kot v ruščini, španščini in seveda angleščini, ki mu je danes — poleg slovenščine — glavni občevalni in tudi znanstveni jezik. Zanimanje za tuje jezike ga je privedlo pelo do tega, da se je poldrugo leto ubadal s — kitajščino. Kljub intenzivnemu študiju in pozneje resnemu strokovnemu delu pa je Mirče vedno načpl čas za razvedrilo in lepo pesem — vsekakor nenavadna kombinacija znanstvenika in veselega, življenja polnega slovenskega človekh.
Miro Prgelj nikoli ne opusti orilike. da ne bi spregovoril kot zaveden in ponosen 'Slovenec. Njegova življenjska skrivnost je: pametno uporabljaj talente in bodi z njimi radodaren do Irugih; bodi marljiv in vesel — h tudi preudaren, da boš v ponos _sebi in narodu.
Bog mu daj še mnogo zdravih, srečnih let!
Prijatelji
Težko pričakamo Baragov dan v Lemonttt
CLEVELAND, O. — Namen našega romanja v Lemont bo, da v naši javnosti pokažemo, da ljubimo,škofa F. Barago. Po svojih močeh bomo dfelaii in prosili Boga, da bi bil Baraga čim-preje priznan za svetnika. Naš .slovenski narod je majhen, doslej še nimamo nobenega uradnega svetnika, ki bi bil slovenske krvi. O vsem tem mi je z zanimanjem pripovedoval/ starejši slovenski duhovnik v Ameriki. Če je božja volja in je naš narod tega vreden, bo gotovo prišel čas, ko bomo imeli Sovenci svojega svetnika.
Še mladoleten sem prvič čUab življenjepis škofa! F. Barage, knjigo, ki je izšla pri Družbi sv. Mohorja v Celju. Ta knjiga je vsaki
Podpisani sem se rodil v Brid-gevillu, Pa. Ko sem dopolnil 7. leto, se je naša družina iz Amerike preselila v Slovenijo, kjer so se moji starši rodili. Bil sem vedno zaveden Slovenec, a A-merike nisem nikoli pozabil. Zato mi je bil še na prav poseben n^ičin škof F. Baraga priljubljen. Moja želja je bila, da bi se kmalu vrnil v Ameriko. Pri tem sem upal na priložnost, da bi lahko na svoje lastne oči videl kraje, kjer je nekoč škof F. Baraga misij onaril.
Leta 1966, ko so Slovenci skupno romali iz Clevelanda v Baragovo deželo, sta me na to romanje povabila pok. Anton Jeglič in Ernest Zupan. Pri tem sta mi rekla: “Bolan si, v molitvi se priporoči škofu F. Baragi za ozdravljenje in pojdi z nami na to romanje v Baragovo deželo. če boš v njega zaupal, smeš upati, da boš ozdravel.’ Podobno sta mi rekla tudi rev.
J. Martelanc in rev. Jože Godina. Poslušal sem vse navedene, se vsega tega držal, zato sem o-zdravel in še živim. O vsem tem, ako bi bilo potrebno, sta še ži-vh dva moja zdravnika, ki bi lahko vse to uradno dokazala. Pri vsem tem romanju so se mi čudežno uresničile želje, ki sem jih imel mnogokrat, ko sem živel še v Sloveniji, da bi rad videl zanimive kraje, kjer je nekoč misijonarji škof F. Baraga. Dvakrat sem se pridružil slovenskim romarjem iz Cleyelan da, ki smo skupno romali v Baragovo deželo. Nihče si ne more predstavljati, kako sem bil vesel in srečen na teh dveh romarskih potih v Baragovi deželi.
Ko smo bili lansko leto na romanju v Marquettu, smo tam in v njeni okolici videli veliko lepega ter zanimivega, kar še spominja na našega škofa F. Barago. V tamkajšnji stolni cerkvi je bila na dan Baragovega dneva slovesna sv. maša, ki jo jel skupno opravilo osem škofov. Ali ni bil to dokaz, kako katoličani delujemo na tem, da bi bil Bogu zasluženi škof F. Baraga čimpreje postavljen na oltar.
Še je čas, da se odločite za romanje v Lemont na naš Baragov dan 3. in 4. septembra.
Na svidenje na Baragoverrt dnevu v Lemontu!
Jože Vrtačnik
no izgubljeni. Še danes ni v Beneški Sloveniji niti ene slovenske šole ali slovenskega napisa. Prisilno potujčevanje se nadaljuje. Fašizem je beneškim Slovencem odvzel še zadnje, uporabo slovenščine v cerkvah. Tudi krajevna cerkvena oblast (spadajo pod škofijo Udine) ni imela smisla za njihove narodne in jezikovne pravice in včasih direktho ovirala narodni napredek.
Domača slovenska duhovšči-i pa je v veliki večini ostala
Slovensko Alojzijevi!^ v Oorioi m beneški Slovenci
CLEVELAND, O. — Ob pregledu zgodovine slovenskega A-■ ojzijeVišča v Gorici opazimo, da je zavod skozi leta svojega obstaja večkrat imel med svojimi gojenci študente iz Beneške Slovenije in Kanalske doline.
Beneška Slovenija je najza-hodnejši del slovenske zemlje. Je to v glavnem gorat svet ob rekah Nadiži in Teru. Slovenski del Kanalske doline je pa tisti del slovenske Koroške, ki je od Ista 1918 pod Italijo. V Kanalski dolini živi danes kakih 2000 Slovencev, največ v vaseh Uk-ve, Ovčja vas, Žabnice, manjši del v trgu Trbiž in tja do Belo-peških jezer. y
Zahodna meja Slovencev je že 1,400 let ostala bistveno ne-izpremenjena. To je' zasluga beneških Slovenčevi ki so skozi Stoletja obdržali ljubezen do svoje zemlje, svoje govorice in svojih navad. Skozi stoletja so bili podložniki oglejskim patri-jarhom in Beneški republiki, nato so pa prišli pod avstrijsko vlado, ki jim ni hotela priznati domačih pravic in avtonomije, kakršno šo uživali pod Oglejem ih Benetkami. Ko je leta 1866 prišla prilika, so še s plebiscitom odločili za Italije v upanju, da jini ho priznala avtonomijo in pravice, ki so jih imeli pod patrijarhom in Benečani.
zvesta svojemu narodu in tradicijam. Vseskozi je bila in je tudi danes branik slovenstva v Beneški Sloveniji, kakor je bila duhovščina po vsem Primorskem v dobi fašizma. Lik te duhovščine je pisatelj France Bevk lepo orisal v svoji knjigi “Kaplan Martin Čedermac”. Njihov vzor in ponos pa je vedno bil duhovnik Ivan Trinko-Zamejl-ski, čigar ime danes nosijo slovenska društva v Benečiji.
Slovensko Alojzijevišče v Gorici je že vsa leta svojega obstoja vršilo veliko narodno poslanstvo med beneškimi Slovenci, ko je vzgajalo njihove dijake, še prav posebej revne dijake. Sadovi njihovega truda in o-stalih slovenskih skupin se danes očitno kažejo. Slovenska društva rastejo po revnih vaseh Beneške Slovenije in njihovi slovenski pevski zbori in skupine so že dobro poznani po Goriškem in Tržaškem ter v Sloveniji. Zgleda, da gredo Beneški Slovenci skozi dobo narodnega preporoda, kakršnega smo ostali Slovenci doživeli že pred več kot sto leti. Zanimivo jc’ da je ravno beneški Slovenec, župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gorup letos spomladi vodil znano akcijo za ustanovitev popoldanskega pouka sl°' venščine v Ukvah. Po ciolgei?1 in burnem nasprotju od stran? oblasti je dosegel svoj cilj in danes so slične akcije v teku tudi v Beneški Sloveniji. Morda prisostvujemo narodni pomlad' beneških Slovencev.
Prav je, da se zanimamo 111 podpremo ustanove, ki pomagajo beneškim Slovencem v njih0' vem narodnem boju. Med te u-stanove gotovo spada tudi sl°' vensko Alojzijevišče v Gorici.
Vsak še tako skromen dar v podporo te ustanove v Gorici h° s hvaležnostjo sprejet.
Uarove pošiljajte na naslov:
Kati Burjes ' 29478 Vinewood Dr.
Wickliffe, Ohio 44092 Za odbor
Danilo Kranj0
sledeč'
bila skoraj v vsaki slovenski Ji j- :	^jkdai: priznala
Si. Potom nje smo ^eHakrat^Si^ (fdh pravič Jin jah danes smatfa, venci vishko čehil^-šled^F. ^a- da šo za slovenski narod^že'dav-.;1
Zahvala MZA
CLEVELAND, O. — Vsem, ste prišli ali kakorkoli poma£a li, da se je nabrala lepa vs°ta za pomoč vsem slovenskim O’1 sijonarjem ob priliki piknik3 Misijonske znamkarske akcij3’ iskren Bog povrhi.
Veliko je ljudi, ki so se ^ dili, da je uspeh lep. Dobri HM ki ve za vsa naša dejanja, mlS in hotenja, ve tudi za ta d0^ dela, katera^ bodo šla z naII1*i0 večnost, kot priče ljubezni bližnjega.
Odbor MZA Cleveland
IZREKI O SONCU simbolu poletja
*	Pred zoro ni sonca.
*	Naj bo hiša še tako src011 vedno ji sonce ne sije.
*	Sonce vzhaja in zahaja brim in zlim.
*	Vzhajajoče sonce ima častilcev kot zahajajoče.
*	Če sonce sije, je še na P° pališču veselo.
*	Sonce je zdravilo iz n^e' lekarne.
*	Dokler bo sonce sijal°

v-c0

b3
lav'
tudi grelo.
*	Kdor ima maslo n*. ~ naj ne hodi na sonce.
Tudi če sveti sonce še i3 lepo, enkrat mora zaiti. (
*	Imej vedno sonce v
j,
■ vij.
A. Ž.:
NA "DIVJI ZAHOD"!
IV.	tko si predstavljaš, mati, kako mi
Jetnišnico se pred nekaj leti;je bilo, ko sem moral to slišati
zasedli Indijanci ter uničili in Požgali v njej, kar se je dalo. Osmojena okna pričajo o tem. Sedaj je na ogled turistom.
Vodič ni povedal, če so izvrševali v tej jetnišnici tudi smrtne kazni. Te so bile pred nekaj leti v Ameriki odpravljene, sedaj so Pa spet dovoljene, le izvajajo jih ne. To je morda posledica neka-terih justičnih umorov, bolj kot 'boja proti “kruti in nečloveški” kazni. Ameriško javno mnenje je popolnoma pod vplivom časopisja, radia in TV, ta sredstva občevanja pa večinoma v rokah ’bale skupine ljudi, ki brezobzir-n° zasledujejo svoj cilj: nadvlado nad vsem svetom. 'Pod tem vlpivom so tudi sodniki, ki v gobovih zadevah ne gledajo dosti ba dokaze, ampak razsojajo tako, kakor zahteva javno mnenje. Vzemimo samo slučaj ugrabitve Lindbergovega sinčka.
Charles A. Limdberg, ki je 1. 1927 prvi preletel Atlantik, je Postal čez noč narodni junak in ljubljenec vseh Amerikancev. Ko jo bil pet let pozneje ugrabljen in kljub plačilu odkupnine 50,-900 dolarjev umorjen njegov dvajsetmesečni sinček, je histe-
od človeka, ki je odgovoren za izginotje dokaznega materiala”.
Hauptmann je prosil upravnika jetnišnice |Kdimlberlinga, naj da to pismo,prevesti na angleško in ga pošlje guvernerju New Jerseja. Prevodu je pa Kimber-ling priložil zvarilo, naj pisma ne objavlja, ker bi to lahko povzročilo hudi reakcijo v Nemčiji.
Pismo ni bilo poslano materi in Hauptmann je 3. aprila 1936 umrl na električnem stolu, prepričan, da njegova mati verjame, da je nedolžen.
Ta slučaj govori za to, da se obtoženca ne sme obsoditi na smrt, če sam ne prizna krivde ali če sodišče nima popolnoma zanesljivih dokazov proti njemu. Smrtna kazen je za nedolžnega obsojenca morda lažja kakor dosmrtna ječa, vendar dokler človek živi, ima upanje da bo resnica prišla na dan in bo njegova čast oprana.
>:<
Č
V ribiškem pristanu je bilo nekaj ladjic, na obrežju pa prodajalci vseh mogočih spominčkov in razni umetniki po vseh potih in stezah. Tudi nekdanja trinaidstropna ribarnica (C a n -
Lemoitfslce irafcfiiiics
Brez presv. Krvi ni odpuščanja.
Mesec julij je posvečen presv. Krvi. Preden so preuredili godove svetnikov v cerkvenem ko-, ledarju, smo obhajali 1. julija tudi praznik presv. Krvi. Zdaj je odpravljen. Liturgisti pravijo, da je praznik presv. Rešnje-ga Telesa posvečen tudi presv. krvi, saj telo in kri spadata skupaj, kar je res.
bina tega kratkega stavka pa kar sili k presojanju in razpravljanju.
Že od večnosti je Bog imel v načrtu misel, da bo ustvaril za angeli tudi vesolje, milijone zvezd in med planeti tudi našo zemljico. Gospodoval ji bo človek. Že vnaprej je vedel, kako slabo se bo vse obneslo, da ga bo tudi človek razočaral, po človeško mišljeno — a vendar ni Veliko svetnikov je posebno spremenil svojih naklepov. Dru-častilo presv. Kri. V teku časa ga božja oseba se je ponudila,
da se bo učlovečila in spravila
so bile ustanovljene tudi družbe, moške in ženske, ki posebno širijo češčenje Jezusove odrešilne Krvi. Posebno goreč častilec presv. Krvi je bil papež Janez XXIII. Določil je, da morajo vstaviti v hvalnico po blagoslovu z Naj svetejšim, takoj za vzklikom k presv. Srcu besede: Blagoslovljena bodi Njegova presv. Kri!” Zložil je tudi krasne litanije k presv. Krvi. So priznane od Sv. cerkve in se smejo javno moliti — česar ne moremo reči o mnogih drugih litanijah, ki se smejo samo zasebno opravljati.
Litanije presv. Krvi v angleščini je izdala, če se ne motim,
razžaljenega Očeta s človekom. Lahko bi bila izbrala kak drug način zadoščenja za človekovo nepokorščino. In če je Sin hotel odrešiti svet s svojo Krvjo, bi bila zadostovala samo ena kapljica Krvi, ki ima večjo vrednost kot vse vesolje, vse bogastvo zemlje, ljubezni Jezusovi do človeštva pa to ne bi zadostovalo. Hoče dokazati svetu svojo ljubezen do duš, do vsakega posameznika s tem, da je sklenil preliti' svojo kri do zadnje kapljice. “Z večno Ijubezni-jp sem te ljubil,” pravi Bog v Sv. pismu.
Vemo, da je vzelo tisočletja,
ščanja... Po meni ga je žejalo, po moji ljubezni... Zame, nevrednega, je plačal ceno svoje Krvi... Brez nje bi mi ne mogel odpustiti. “Brez presv. Krvi ni odpuščanja.”
Jezus nam v svoji dobroti in ljubezni ponuja svojo Kri, da se okoristimo z njo. Darujmo jo nebeškemu Očetu pri sv. maši za odpuščanje grehov in v zadoščenje za nje. Med posvečenjem in sv. obhajilom, ko se Jezus za nas daruje, so naj svetejši trenutki, biseri neskočne vrednosti. Ne zapravimo jih! Presv. Kri lahko darujemo Očetu v razne namene. Vsak ima nešteto svojih potreb. Plačujmo Bogu s presv. Krvjo za svoje dolgove, a ne pozabimo pri tem tudi bližnjega.
Ne samo med sv. mašo — tudi drugače se spomnimo presv. Krvi. Ko nam daje duhovnik pri sv. spovedi odvezo, si lahko predstavljamo, da kaplja Jezusova Kri na našo drušo in jo očiščuje. Saj je ravno zasluga sv. Krvi, da nam Bog odpusti. Darujmo Bogu presv. Kri za verne duše v vicah za spreobrnjenje grešnikov, za umirajoče, za mladino, duhovnike, za tiste, ki jih ljubimo, posebno pa še za
Vesti iz Slovenije, MAU OGLASI
ali morda preskrbela za svoje preden se je uresničila obljuba, naše sovražnike. Sv. oče še po-farane, župnija Marije Vnebo- ki jo je dal Bog v raju Adamu
rični Kongres v naglici sprejel nery) in bivša tovarna čokolade “^kon o smrtni kazni za vse u- sta predelani v trgovine, zaba-Srabitelje, polici j a se je pa spu- višča in razstavišča. shla na lov za “zverjo v človeš- Ker smo bili že lačni, smo šli ^ Podobi”.	v Alioto’s Fisherman’s Groto.
Na podlagi zaznamovanega To je restavracija, katere last-bankovca, s katerim je plačal nik je sin bivšega župana San Sasolin, so prijeli nemškega pri- Francisca Josepha Aliota.
Seljenca Bruna Richarda Haupt- Prostorna avla in široke stop-’banna. (Zaradi preganjanja Ju- nice v nadstropje — vse v tem-r°v 30 bili Nemci v Ameriki tis- nih preprograh, so me spomni-s leta posebno osovraženi). Pri ia na opozorilo v nekem pro-Neiskavi so našil v njegovi ga- spcktu, da v boljših restavraci-še za okoli 13.800 dolarjev j ah ne postrežejo gostom brez faznamovanih bankovcev. To je jopiča in kravate. — Res so nas,
1 o |dovolj. Vse zatrjevanje turiste, črno oblečeni strežaji jauptmanna, da je nedolžen in malo ogledovali, vendar se na-stJ6 ?re^el denar SaT V var_ šega denarja niso branili. Sedli Fi °,°d sv°iega tavama Izidoria smo za veliko mizo in naročili
ve“ri°-	- — pr*nes‘
"“S ’. vec zaslišati, Ker se je j. . hleba lbelega kruhai « pred let, vr« v Nemčijo m ^^	da sm0
mu deri šele, ko je zvedel, "°: rrabburger. To je b lo au-J* je Fiseh umrl brez dedičev, naj podobno m«m polpet,, zno-b'revanje njegove žene, da je	prežvečen, pomaranč.
Hauptmann na večer ugra- VseSa Pa tobko da pc b.lo nc-kUw doma, ni nič veljalo,	mc>e°=e pojest,. Strezaj, so tega
i umrsu	.	... , navajeni in radi prinesejo dog-
2e 1. 1961 so se pojav,!, dvo-	treba
ai O pravilnosti obsodbe. Aten- . 8
. 1 časopis “Acropolis” je poro- 81 *' ,	. v ,	,r„
<5 da so našli v zapuščini Grka J*«* J* zepbd’ ko sm0 ® VJ’ ^hstantina Maratosa veliko damov; Potem nam ?a !>žino bankovcev, ki so izvira- lomo kfal s^e krasne skl0p-l.iz odkupnine za Linbergovega sllka 12	™ 6 parkf £
SAmčka. Maratos se je vrnil iz od drug°d- Pogledali smo tudi Abierike v svoj rojstni kraj Po- Viegove knjižne omare, ki doka-v Solunskem zalivu in je zUJej0’ da se mu za dobre knji-1 ^bUdil pozornost zaradi razme- Se ne zdi škoda denar-la' toleg! lavanja denarja, vendar grška celotne “Encyclopedic Bntam-?olicija tega ni raziskovala. Ko ce” ima tudi mnogo drugih dra-e Maratos 1. 1936 zvedel za iz-! gib angleških knjig m popolni Vitev smrtne kazni nad HaApt-^ zbirki zbranih del Cankarja in ,^aotioim, se je obesil, šele potem
j Načela grška policija s preiskavo	z •	v,.
vzete v Clevelandu. Upam, da jih verniki pridno molijo in z njimi kličejo blagoslov presv. Krvi na svojo faro in svoje družine. In iz teh litanij sem izluščila naslov svojemu spisu. Vse-
smeri. Tudi tunel skozi otok Yerba Buena je nadstropen. S tem otokom je zvezan umetni otok “Treasure Island”, kjer je bila v letih 1939 in 1940 medna-roldna razstava. Mostnine iz San Francisca ni, kdor vozi v mesto, mora pa plačati 50 centov od avta. Da bi zmanjšali množico avtomobilov v mestu, so oprostili plačevanja mostnine vozila s tremi ali več potniki.
Avtocesta 80 pelje po obrežju skozi Emeryville, Berkeley, Albany in Richmond v Vallejo na severnem koncu Zaliva sv. Pavla, ki mu Španci pravijo Bajeho, naši tako, kot se piše, mlajši rod pa Validžo. Nato po cesti 29 do Nape in Sonorne. Ob cesti raste vrata cvetočih in vsiljivo dišečih evkaliptusov, na obeh straneh pa veliki nasadi češpelj in orehov ter vinogradi in table z vabili na ogled vinarn.
(Dalje sledi)
in Evi. In dokler ni bilo zadoščeno božji pravici, so ostala nebeška vrata zaprta. Noben svetnik Stare zaveze, od Adama do sv. Dizma, ki ga je Jezus na križu kanoniziral, ni mogel v nebesa. Vsi so morali čakati na Jezusovo odrešilno Kri. O, to strašno dolgo čakanje, čakanje! Potem si pa tudi lahko predstavljamo neizrečeno veselje teh duš, ko jim je Jezus naznanil: 'Odrešeni ste! Moja Kri vas je oprala. Ves dolg je poplačan! Kmalu vas bom vzel s seboj v nebesa. Vse je odpuščeno, vse je zadoščeno. Ni na svetu peresa, ki bi moglo popisati hvaležnost, ljubezen teh duš, ki so bile odrešene s presv. Krvjo ...
Ali do zadeva tudi nas? Osebno? Pa še kako! Ako bi Jezus ne bil prlil svoje Krvi za nas, bi bilo naše upanje v zveličanje prazno. Jezus je trpel, umiral na križu za vsakega posameznika, ne samo za vse skupaj. Če o tem dobro premislimo, bomo bolj hvaležni Odrešeniku. Zame je trpel! Zame je rdečila Njegova Kri les križa! Zame so govorile Njegove besede odpu- j
sobno v teh časih rabi podpore naših molitev in sv. Cerkev tudi, da “bi bili vsi eno” ...
Ne pozabimo večkrat prositi: “Jezus, daj, da ne bo Tvoje trpljenje zame zastonj prestane in Tvoja Kri zame zastonj prelita!”	v'
* 'I
Spomin iz šole.
Med učenci 1. razreda na Ljubečni je bil peki Lebič. Redkokdaj se je prikazal med nami. Učiteljica ga je zatožila katehetu. Ni mogel odreči usluge in je po vsaki njeni tožbi kaznoval grešnika. Moral je poklekniti pred odrom tako, da je šiba lahko zadela sedež ... Vsakokrat, ko je padel udarec, smo morali v zboru zaklicati: “Lebič se potepa!” Sem pozabila, koliko jih je dobil.
Temu dečku pa ni palica pela nove maše. Ko je bil v zadnjem razredu, je nekoč metal kamenje v součence. Enega je zadel v sence z malim, a ostrim kamenčkom. Deček je umrl. Najbrž je Lebič imel slab dom in so ga spravili v poboljševal-nico. Če je kdaj prišel iz nje, nismo nikoli slišali.
S. Mr. Lavoslava, osf.
Baragov dan v Dobrniču
Štiri do pet tisoč častilcev v duhu svetosti umrlega škofa Baraga se je zbralo v nedeljo 10. junija v Dobrniču na Dolenjskem, kjer je bil Baraga pred 180 leti (29. junija 1797) krščen v župni cerkvi in prejel ime Friderik Irenej.
Seveda tolika množica ljudi ni megla v cerkev, zato so postavili oltar na prostem. Vreme je vzdržalo do konca slovesnosti, tako da je ves spored potekel brez ovir. Sv. mašo so opravili navzoči duhovniki v koncelebri-ranju z ljubljanskim nadškofom dr. Pogačnikom in njegovim pomožnim škofon dr. Leničem, ki je tudi imel cerkveni govor, peli pa so združeni pevski zbori, nad 300 pevcev in pevk.
Po maši se je svečanost nadaljevala na istem prostoru. Prelat dr. Vilko Fajdiga iz Ljubljane, vodja misijonskega centra je predstavil pomembne osebe, ki so prišle v Dobrnič in nato povezoval posamezne točke. Iz Sev. Amerike so med drugimi prišli iz Marquetta zastopnik škofa Salatke, Rupp, tajnik nadškofa iz Clevelanda, p. Anastazij Lavrenčič iz Detroita, župnik Fr. Hribšek iz Pittsburgha. Iz Rima
LISTING IN EUCLID
OPEN HOUSE SUNDAY 1-5 129 E. 192 St. north of Lake Shore Blvd. large 3 bedroom Colonial, dining room, kitchen with eating area, full basement. 2V2 attached garage. Enclosed heated porch with jalousie windows, large lot 110 x-180. Many trees. Country atmosphere.. All ppliances stay and many more extras. Must see to appreciate. Immaculate. Low 60’s.
NOVA PRIJAVA V EUCLIDU ODPRTO V NEDELJO 1-5 129 E. 192 St. severno od Lake Shore Blvd. kolonial s tremi ve-ikimi spalnicami, jedilno sobo, Drostorom v kuhinji za jesti, vsa podkletena, 2V2 priključena garaža, zaprta greta veranda z beneškimi zastori na oknih, velik lot 110 x 180, veliko dreves, rot na deželi. Vsi gospodinjski aparati ostanejo. Še veliko drugih posebnosti. Za pravilno oceno je treba videti. Brezmadežno, spodnjih šestdesetih.
CENTURY 21
Leo Baur Realtor 486-1655
(110)
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo v je prišel dr. Maksimilijan Jezer- najem odraslim v Fleet Avenue
nik. Ker je bil dr. Janez Jenko, administrator koprske škofije zadržan, je poslal svojega za stopnika.
Govorili so zastopnik škofa iz Marquetta, Rupp, Frank Kosem v imenu škofa Hickeya iz ZDA, frančiškan Anastazij Lavrenčič tudi iz ZDA, urednik “Ognjišča iz Kopra Bole ter kot glavni go-
okolici. Kličite po 341-5926.
16nun Sound Movie Projector
3100. Call 361-4088, ask for Jim
(x)
NOVICE-. »c H«b

t0V0-. 'Phi tej so našli v Mara-0vi postelji cele šope zazna-°vanih bankovcev.
^tos je bil Hauptmannu
Finžgarja.
V Dolino meseca Sedemnajstega je bila nedelja, zato smo šli najprej k maši v cerkev sv. Filipa, ki je zelo akustična. Maševal in pridigal je
se j PTodoben. zato je mogoče, da mlad filipinski gospod. Po pridi cla . Unberg	ko je pričal, oi se lahko sklepa, za kaj se kd<
q le njemu izročil odkupniino.
arigl°čk ^Ud* tekcke betnško,
Sorn. A° v
pa z nemškim nagla-, Ameriki je dolgo živel v	Lindbergogega iStano-
v New Jerseju. sedaj, 41 let po usmrtit-A '1e Prišlo na dan pismo, ki ga . P'sal Hauptmann iz ječe svoji . Meri v Nemčiji. V njem je ^bovno zatrjeval, da je nedol-nr/1 rp°da pismo ni bilo nikoli
eiiy°S^an<a; na3b
so ga v
zaput-
V nekega jetniškega uradnika pr rentonu, N. J., kjer je‘bil ?ymanb usmrčen.
pr-, Ttd Bos’ m°j kje'
cVica na svetu” je pisal Haupt-farin svoji materi. “Če bi bil ^ v> bi sodbo sprejel, tako pa br m°rein molčati. Moram se ^aniti in to s čisto vestjo. Ker 171 tujec in nezakonit vselie-^ lahko ram disčf
zvrnejo vse na mojo
gi se lahko sklepa, za Kaj se kdo zanima. Govoriti o nebesih je težko, ker jih imamo na zemlji, o peklu pa tudi, ker skoro nobena reč ni več greh in Bog ni več strogi sodnik, ampak samo še pravičen plačnik. Ta gospod je govoril o skrbi za mlade fante in priporočal skavte. Poznal sem župnika, ki je prevzel za svojim prednikom z župnijo vred tudi zanemarjeno posestvo. Ta je rad govoril o poljih in travnikih, kar je razjezilo soseda, ki je tekom let neovirano porival skupno poljsko por na farovško stran in tudi s koso rad segel preko meje. V jezi mu je ušlo: “Pridigaj Bogu in hudiču, ne pa o poljih in travnikih.”
Po maši smo se vrnili domov na' zajtrk, nato pa hitro na pot: v Dolino meseca. Vozil je Karl. Ob devetih čez OakJandski most, ki ima dvojno cestišče: spodnje
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih debile te sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
. . ____________________
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu., ki še ni naročen nanjo
teološke fakultete iz Ljubljane. Vmes so nastopili otroci iz Dobrniča s priložnostnimi deklamacijami, med njimi “Oj hišica očetova”, in združeni zbori.
Vso svečanost je zaključil prelat dr. Fajdiga, ki je prebral razne telegrame, kateri so bili odposlani, med njimi sv. očetu in postulatorju za Baragovo beati fikacijo. Na koncu je vsa množica zapela vedno mogočno “Marija skoz življenje”. — L. D.
------o—.....
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
. Enodružinsko hišo na 15922 Wliitcomb Rd., s 7 sobami, kopalnicama, garažo, lepim vrtom s sadnim drevjem, blizu šo' in cerkve Marije Vnebovzete Kličite tel. 761-1342 ali 261-8291. ____________	(HO)
Sobe oddajo
Tri sobe s kuhinjo in kopalnico, s klimatsko napravo oddajo zgoraj spredaj na 6404 Carl Avenue. Kličite po 4. po. 391-3320.
—(111)
Malo stanovanje išče
Mlad mož išče 2 ali 3 sobe v senklersko-svetovidski okolici. Kličite 881-6116!
—(110)
°- Tožilec je rekel pred go- za promet, iz San Francisca m, da sem divja žival. Lah- Oakland, zgornje pa v obratni
FOR RENT
4 rooms down. A-l clean. No pets. Driveway. — 361-5943.
—(113)
Hiša naprodaj
V Euelidu blizu E. 260 St. naprodaj dupleks 6-6, v vsakem stanovanju S spalnice, 1 in pol kopalnice, povsod preproge.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(110)
LARGE FAMILY?
Four bedroom single $14,200; also investment opportunity, 2 family house, 2 bedrooms feach suite, $15,200. Both very good condition. E. 71 .and St. Clair area. These homes are back to back. Live in one and let the rents pay off mortage. lAsk for Adolph J. Somrack. YAKKEL REALTY 32619 Vine St. Willowick 944-5440
4. uri pop. -(114)
Sobe oddajo
Trisobno stanovanje s kopalnico oddajo na E. 71 St. pri St.
vornik dr. Franc Perko, dekan Clair Avenue. Prednost ima ena
oseba. Kličite 361-0989 po šesti zvečer.
(110)
ALI JEVO KAKOVOSTNO PLESKANJE (Ali Quality Painting)
Zunanje in notranje, tudi mK zarsko *in zidarsko delo.
OH Shaqiri Cleveland, Oh 44102 961-0602
______________________(117)
Harmonika naprodaj
Kromatična harmonika je poceni naprodaj. Kličite 431-1997.
—(109)
Apartment For Rent
On St. Clair Ave., 2 small bedrooms, a living room, kitchen and bath. Call 361-5115 between 11 a.m. and 3 p.m., except Wednesdays.	(x)
FOR RENT
Two bedrooms, bath, large kitchen, dining room and living room, down, on E. 70 and St. Clair Ave. $150 per month plus utilities. Call 431-7014 evenings.
(109)
Small Farm foir Sale
Miniature Farm in vexy nice section of Mentor. 3 bedroom brick home, 2 fireplaces, 2 acres of land, with buildings, large vineyard, orchard, many, many extras, $74,900. By owner, 946-5226, or 946-6788, Monday thru
Fri. only.	,	1
! (110)
Help Wanted
Part time cleaner?* wanted.
Call 524-04S'3S
(110)
Za čiščenj«'
Delno zaposlitev pri čiščenju dobite, ce kličete 524-0438.^^
housekeeper
Experienced older (woman to take care of professional couple, 3 year old son, 4 days a week, 8:30 till 6 p:m. in Bratpnahl area. Other help employed. References required. CrJl 881-3170 homes in!gxt. 271.	,
f (112)
(111)1
COOK WANTED Three mornings a vseek. Slovenian type cooking. Apply in person.
FANNY’S RESTAl THANT 353 E. 156 St.?
\ (110)

Dr. Ivan Pregelj: ^
JVILADA BREDA
POVEST

Tedaj je dvignila glavo in ga in; nekdo je menil, da se peljejo
pogledala karajoče in ga vprašala: “Kaj ti je rekel zdravnik?” “Oh,” se je nasmehnil, “kaj bo rekel! Naj se imnogo gibljem in živim* dobro pa redno.”
“Ali res?” je vpraiala.
On je sedel k njej: “šivaš?” Prikimala je.
“Zelo si pridna,” je dejal.
Toda Anica se je skoraj zgenila od strahu, tako brezčutno in brezmiselno je rekel to. “Saj mu nisem nič mar,” je mislila. Kakor otrok je, ki se je nasitil igrače. Ni mogla zakriti razburjenja, ki se je je polastilo:
“Jurij,” je rekla,t “saj ti nič ne očitam! Ali hudo mi je, in. tako ti hočem povedati, kakor mislim. Tako kratek čas sva si mož in žena. Pa ti si že pozabil.” Videla je, da so mu oči zadrh-
romarji. Zdaj pa zdaj je bilo razločiti iz ropotanja voz pobožno pesem. Vseokoli je bil lep, topel sončni dan; mačka je sedela na pragu in si venomer umivala mehki gobček. Sredi trate je sto-
ji bo prinesel veliko lepega in dobrega. In tedaj je ona tlesknila z ročicama in bila vsa vesela in tudi on se je smehljal in govoril: ti si mislila, da pojdem za vedno? Ona odkimuje dvakrat, trikrat, petkrat...
“Ne za vedno!” se je zavedela Anica. In zdaj ve, da to niso bile sanje in da je to prvi spomin njenega življenja in da je to njeno prvo razočaranje; da se oni mož ni nikoli vrnil in da je ona, ona mala Anica sedaj velika in sedi na Peči in je brezmejno žalostna, ko se spomni moža, ki jo je najprej sunil in potem objel, in da bi ga tako rada še en-
,	,	.	, .	, Ikrat videla, njega, edinega, ubo-
pal petelin, zdai pa zdai zamah-	° v .
*’ ..	, T Jgega, nesrečnega očeta,
ml s perotmi in zapel. In zopet 6 °
je bilo čuti s ceste glas ropota- ‘Pl
jočega voza. Anica sedi na vrtu pred hišo. V senci leži visok mož in gleda dol na cesto. Anica se mu približa. Začudeno pogleda mož. Ko se mu vzpne v naročje, jo skoraj s silo pajrme. Ona pa se zajoče. In potem jo mož Vzame k sebi in jo začne tolažiti, dokler se ni zasmejala. Pravi ji, da se tudi on popelje kakor ti romarji in še dalj, čez veliko vodo, veliko prav prav na drugo stran zemlje. Pa ne za vedno,
tele kakor sitnemu otroku, ka-.nei prosi ona. Ne za vedno, po-
dar ga zmotimo pri igri. Skoraj jezno je rekel:
“Res je, pust človek sem. Včasih čutim to sam in prav zaradi tega bi rad pil. Pa mi vino ne de dobro in potem sem še bolj pust.”
Jezilo jo je, da je tako odgovoril, in je rekla trše, kakor je hotela:
“Ali res misliš, da sem taka in tako malo resna,, da bi te prosila, da mi vriskaj in poj? Drugače mislim, drugače —”
“Kako?” je zopet vprašal nestrpno.
“Tako,” je odvrnila hitro in ", burno, “tako mislim, da si moj i nož ip jaz tvoja žena, in da sva z ato mož in žena, da skupno ži-\ iva, trpiva, pomagava drug d rugemu, da zaupava drug dru-g,, emu. Jurij” je , viknila nato, “h točem, da išči pri meni tolažbe in ne izven Peči. Če je tu ni zal'1, e, Jurij, potem je vse zaman, najina sreča in življenje, potem mi je žal, da sem prišla na Peč. Živ tdi sem znala tudi sama. Sedaj pa je tako, da hočem, živeti a no zase. In če ti tega ne razumeš,^’ Jurij, potem si osleparil ega. sebe in mene!”
trdi mož i-n pravi, da se vrne in da bo tedaj Anica velika, in on
“Pomerit sem prišla,” je d* jala.
“Prav,” je odvrnila Anica in raztegnila obleko. Tašča se je približala in prijela za rob obleke.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: Josephine Zakrajšek 1st V.P. — Anton Perusek 2nd ,P. — Louis Legan Sec’y. — Walter C. Lampe Treas, — Joseph Ferra Rec’d. Sec’y. — Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Anton Mrak, John Churney
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent. Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245. — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Frances Zagar, nadzorni odbor:	Mary Šuštaršič,
Frances Smrdel, Angeline Misich.— Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. N.W.
jevnih odborov DSPR; tajnik Joža . Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otn.nr Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo> dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768.
“No, ti si pa lepa,” je vzkliknila nejevoljno. “Pa . to je narobe! Sedaj si mi pa narobe se-šila in ne na lice.” Anica se je zasmejala. Mati Katra se je razjezila:
“Narobe si sešila!’-’
“Saj ni res!” je vikala Anica.
(Dalje prihodnjič)
/menih raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk L Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar.
Gospodarski Odbor: Michael Vidmar
Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave.
Samostojna (društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St, načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Terra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl družina, Toni Champa, kuharica Mary Dolšak, pomočnice Mary Umek, Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. članarina $3 na leto. Sprejema se novo članstvo.
sam
Še'1 ko je govorila, se je mož dvigK il in pripomnil:
“N ( t vem, kaj hočeš od mene. Ti im aš tako svoje misli. Morda te še kaj drugega jezi, pa sama ne v(2Š
i VK.»j naj me jezi?” se je začudila.
“Pal to,” je dejal on, “z materjo s e ne moreta, pa ti ni prav, da se :bolj ne vlečem zate.”
“Prat v bi bilo, Jurij,” je odvrnila, 1 ti veš, da potrpim vse. Potrpiš n zaradi tebe, ki si slep in gluii. In to mi je hudo,” je zastok* la. Ali po kratkem hipu se je cj irabrila in dejala: “Glej, Jurij! (Tvoja žena je najslabša dekla v hiši. Hlapcem mora šivati srs ijce in v zahvalo se ji ti hlapci -'smejejo. A ti molčiš!” “Ali si ne znaš pomagati sama?” jie rekel mož nestrpno.
Ona • ni odgovorila ničesar; molče ;je začela znova šivati. V grlu pa jo je dušilo. Toda ni pristopil, »da bi se mu bila zjokala na prsiih. Molče je odšel. Tedaj pa je .'naslonila trudno glavo na šivanju ,in jokala dolgo in krčevito. i
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih:	januarja, marca, maja,
julija, septembra in1 novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST.CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakraj-
Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. TelJ 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik:	Boris Kozel,
15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467.
Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar. L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Kpss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
ŠTAJERSKI KLUB Štajerski klub ima za tekoče
poslovno leto sledeči odbor: predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Rudi Pintar, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Goričan, gospodarjev pomočnik Ivan Novak, kuharica Lojzka Feguš, kuharski pomočnici Elza Zgoznik in Štefka Dalic, odborniki Rozika Jaklič, Nežka Vider-voll, Kazimir Kozinski, Stanko Cimerman, nadzorniki Tonica Simicak, Štefan Maje in Jože Fujs, razsodišče Jože Felicijan, Avgust Šepetave in Božidar Ratajc.
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St, Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney.
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.

Zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor čudež. Nenadoma se je bila megla dvignila in najlepši, "kakor pomladni dan je sinil nad dolino. Prav prijetno gorko je bilo in Anica je imela že ves; popoldan odrto okno. Da je bilo čuti glas ptic ali zvoke pastirske piščali, bi bila mislila, da je naj lepši pomladanski dan. Delo ji je šlo izpod rok. Izgota-vljala je tašči obleko in sama skoraj ni vedela, čemu ji je pri srcu mehko. V davne dni ji je snivala duša. Zamislila se je tako daleč, da ni vedela, ali so bile sanje, ali je bila resnica: Po cesti doli ropotajo vozovi
Ženini in neveste!
"’i
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Gair Avenue	il31-0628




MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Mabt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 Glee-ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švaj ger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzor nlki: Frank Kuhel, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič; namestnika: Ivanka Pograjce, Vinko Rozman.
PLESNA SKUPINA KRES:
voditeljica Bemada Ovsenik, predsednica Ani Potočnik, 1075 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391 8184; podpredsednica Veronika Pek-lar, tajnica Metka Kmetič, blagaj nik, Frank Zalar, Jr., odborniki Eddie Zalar, Peter Dragar, Barbie Peklar, Rozi Zorman, Bemada Ovsenik, 19208 Mohican, Cleveland, Ohio 44119, tel 692-0512.
851-
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki kra-
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel.
0411
Blagajnik: Francka Grajželj Odborniki: Jože Bojc, Tone gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Janez Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar
Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh
Svi

(*Angr
bociety'
ONE FAJRUNE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community* For half-a-century your Society has offered the finest Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutual united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus' Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiri^ to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of La^ America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer1
Družba
sv. Družine

Officers
President ....-...............Joseph J. Konrad
First Vice-President.....—.. Ronald Zefran
Second Vice-President ...—....... Anna Jerisha
Secretary .................... Robert MJ JCophevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drasier
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ..........—.... Frances Kimak
Third Trustee................. Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............... John Kovas
Third Judicial...........—....Frank Toplak
Social Director............ Nancy Osborne
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
O.F.^
JOSEPH L. DRAŠLER DIES JUKE 19

IN MEMORIAM
Services were held on jday, June 2], 19*77 from ^
*-mnni-n^Vv TTivna-nol TTnmP ,»
We are sorry to report thejmaninch Funeral Home death of the Society’s Supreme Mother of God Church
Recording Secretary, Joseph L. Drašler. Joe died suddenly on Sunday, June 19, 1977 at his home at 1318 Adams St, North Chicago, Illinois.
Born on July 12, 1906, Joe became a member of the Society in 1935 and was a long time officer of Lodge No. 6 in North Chicago. He was first elected as a Trustee of the Supreme Board and in 1956, he was elected as the Board’s Supreme Recording Secretary — an office he held until his death,

Mass of Resurrection ^ a.m. Burial was at Asce Cemetery in Libertyvill6- ,; presenting the Supreme at the services were t*1® ciety’s President, JoS6?.^ Konrad, our Treasurer, .< J. Smrekar and the Se-rC Robert M. Kochevar.
To his widow’ Elizabeth
his family, the entire ship of the Holy Family extends its deepest symPal ,. Robert M. KocheV
-if
Secretary
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE ,
117 St. Clair Avenua Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
•>'. Hs-

Wf

■r
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil.
Spominske podobice in osmrtnice.	,
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE • PRIVATNE TISKOVINE