TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/t leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 7. junija 1934. štev. 63. Statuti ieškodov. JteMU&HfiiHega 'zavoda Da olajša poslovanje denarnih zavodov in poveča njih likvidnost je češkoslovaška ustanovila z osnovnim kapitalom 100 milijonov Kč, ki ga vplača država, Reeskomptni zavod. V delokrog novega zavoda spada: dovoljevanje meničnih in lombardnih kreditov denarnim zavodom, sodelovanje pri regulaciji trga z državnimi papirji in udeležba pri državnih kreditnih operacijah, kupčevanje z vrednostnimi papirji, v kolikor je v zvezi s kreditnim delovanjem zavoda in z regulacijo naložbenega trga, sprejemanje obveznih vlog, reeskompt menic in drugih v eskompt sprejetih vrednotnic, dovoljevanje posojil z lombardiranjem vrednostnih papirjev in drugih z relom-bardom v zastavo sprejetih vrednotnic, dovoljevanje drugih posojil, zlasti z izdajo blagajniških bonov, dolžnih pisem in zastavnih listov. S posebnim dovoljenjem vlade more zavod sodelovati tudi pri likvidaciji denarnih zavodov in drugih podjetij, na katerih je zainteresirano eno od teh denarnih zavodov. Ne sme pa zavod dajati podpor za odpravo izgub denarnih zavodov. Pri likvidaciji denarnih zavodov sme dati zavod samo začasno svoja sredstva in samo proti zadostnim varnostim ter le proti dovoljenju finančnega ministra. Zavod sme dajati samo menične in akceptne kredite in samo denarnim zavodom. v eskomptu se smejo sprejemati samo menice, ki izhajajo iz resničnih kupčij, ki praviloma zapadejo v 120 dneh in ki so podpisane od najmanj dveh oseb, ki sta znani po svoji plačilni sposobnosti. Lombardni krediti se smejo izdajati na kovane in nekovane plemenite kovine, vrednostne papirje, ko-nosamente, skladiščne liste in žitne zastavne liste, če so izdani doma in če no-tirajo na eni od domačih borz. Pri pu-pilarno varnih papirjih sme znašati kredit 85 odstotkov tečajne vrednosti, pri drugih papirjih do 75 odstotkov. Krediti pa morajo služiti le povečanju mobilnosti kredit zahtevajočega zavoda. Uporabiti pa se smejo tudi v interesu gospodarsko zdravih podjetij. Vzroka za odklonitev kredita ni treba navesti. Ena glavnih nalog zavoda je, da se trg z državnimi posojili gospodarsko utrdi in razvije. Zato sme zavod načeloma trgovati le z državnimi papirji. Pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev je zavod navezan edinole na promet z denarnimi zavodi. Kapital zavoda tvorijo poleg ustanovnega kapitala tudi obvezne vloge, ki jih morajo vplačevati denarni zavodi in zavarovalnice. Statuti natančno določajo, kako se te vloge obrestujejo in kakšno mora biti postopanje zavoda pri emisijah zastavnih listov. Organi zavoda so: upravni svet, ki sestoji iz 12 članov, in sicer zastopnikov državnih denarnih zavodov, treh zastopnikov zasebnih denarnih zavodov in po enega zastopnika socialnih ustanov ter zavarovalnic. Upravni svet je vrhovno vodstvo zavoda. Poslovanje zavoda pa vodi predsedstvo, ki ga tvorijo predsednik in oba namestnika ter zastopniki državnih zavodov. Poleg tega obstoji še posebni odbor. Nadaljnji organi zavoda so direktor z vodilnimi uradniki ter nadzorstvo. Vse tehnične posle zavoda pa vodi Deželna banka, državni komisar pa ima kontrolo nad zavodom. Zavod uživa posebne privile- gije ter more finančni minister prevzeti jamstva za posojila zavoda v višini do 500 milijonov Kč. Denarni zavodi morajo najmanj 10% novih vlog vplačati kot obvezne vloge v zavod, zavarovalnice najmanj 25% vlog v zadnjem bilančnem letu, social- ne ustanove pa 2 in pol odstotka povečanega vložnega premoženja in od življenjskih zavarovanj se mora plačati najmanj 3-75 odstotkov narastka premijskih rezerv za 1. 1933. Zavodu so končno priznane tudi posebne prednostne zastavne pravice. Pa stovaMkiBd^acsld I/ siacodai/ftcm ?tovdu/u Lep in prisrčen je bil sprejem jugoslovanskih gostov v Sofiji, toda Plovdiv, kamor so se odpeljali jugoslovanski gostje v petek dopoldne, je Sofijo daleko prekosil. Ves kolodvor v bolgarskih zastavah, sredi njih pa velika jugoslovanska trobojnica. Na peronu velikanska množica ljudstva, godba in venomer navdušeno pozdravljanje Jugoslovanov. Kakor je poročal plovdivski »Jug«, so se začeli zbirata na kolodvoru ljudje že ob 11.30, čeprav je prišel vlak šele ob 12.20. Med drugimi so prišli pozdravit jugoslovanske goste: kmet občine Zdrinkov, predsednik trg.-ind. zbornice dr. Obrejkov, za vojsko podpolkovnik Krstev, mestni načelnik Sati rov, predsednik bolg.-jugoslov. lige Bajtov, predsednik trgovskega društva Bjeloveždov in drugi. Ko je zavozil vlak z jugoslovanskimi gosti na postajo, jih je pozdravil gromoviti »hura«, z dobrodošlico pa jih je pozdravil predsednik zbornice dr. Obrejkov in zaključil svoj pozdravni govor z vzklikom: Da živi gospodarski sporazum' med Jugoslavijo in Bolgarsko! Ko so izrekli svojo dobrodošlioo še drugi zastopniki, se je vsem zahvalil v imenu jugoslovanske delegacije njen vodja Petkovič. Nato so odšli gostje med špalirjem šolske mladine in številnega občinstva v avtomobile in se odpeljali v pripravljene hotele, kjer je čakalo vse prijetno presenečenje: bogata ilustrirana knjiga o Plovdivu, škatlica izvrstnih bolgarskih cigaret in kuverta z razglednicami Plovdiva. Opoldne je bil intimen obed v hotelu »Molle«, nato pa so si jugoslovanski gostje ogledali tobačno tvornico ter razna druga podjetja, nato pa plovdivsko zbornico in trgovsko gimnazijo ter obrtno nadaljevalno šolo, ki obe vzdržuje zbornica. Obe poslopji sta čisto novi, nad vse moderno urejeni, s krasnim pogledom na drivno pokrajino, ki se odkriva okoli Plovdiva. Kar so morali jugoslovanski gostje komstalirati že v Sofiji, to so morali ponoviti tudi v Plovdivu, da namreč Bolgari nad vse skrbe za dobro strokovno naobrazbo svojega obrtniškega in trgovskega naraščaja. Po ogledu obeh šol je imel predsednik zbornice dr. Obrejkov kratko predavanje o gospodarstvu Plovdiva in njegovega okraja. Ves okoliš plovddvske zbornice šteje okoli 1,200.000 prebivalcev, od katerih je 70 odstotkov kmetovalcev, 20 odstotkov obrtnikov, 10 odstotkov pa drugih poklicev. Vsled ugodnega podnebja uspevajo v plov-divskem okraju najrazličnejše rastline. Prideluje se riž in sicer v takšni množina, da ga more Bolgarska izvažati, pridelujejo se oljnata semena, bombaž, konoplja, vino, vrtne jagode, razna zelenjava in zlasti rože ter t°bak. Plovdivski okraj pa je bogat tu-dii na lesu in rudah. Pridobivajo se lignit, antracit, marmor in granit. Okraj je bogat na toplih vrelcih, katerih ima nad 20. Tudi industrija je v Plovdivu zelo razvita, zlasti pohištvena in embalažna, ki je vsled izvoza pridelkov posebno potrebna. V Plovdivu se izdeluje jesih svetovno znane kvalitete, v mestu so odlične pivovarne ter razne druge industrije. Na prvem; mestu pa je treba omenti tobačno industrijo, katere center je v Plovdivu. In jugoslovanski gostje so se osebno prepričali, da so vse te industrije v resnici na višku,’ zlasti pa tobačna, v katerih tvornicah vlada vzorna čistoča in prav tako vzoren red. Nato so se odpeljali jugoslovanski gostje po mestu in na naijvišjo razgledno točko. Čeprav so bili od vožnje utrujeni, so se nakrat vsi poživeli, ko se je razgrnila pred njih očmi divna okolica Plovdiva in njegova neverjetna lepota. Bolgarski gostje pa so jim pripovedovali o zgodovini Plovdiva, o njegovih težkih in velikih dneh ter o njegovi sedanji gospodarski vlogi. Plovdiv — mesto Filipa II. Tri bogate doline ima Bolgarska: sofijsko, plovdivsko in donavsko pod Vidinom. Od teh je najbogalejša in najplodovitejša, a tudi najbolj obdelana plovdivska, skozi katero teče reka Marica. Vsa dolina meri 4470 kvadratnih kilometrov in leži od 100 do 200 mi nad morjem. Ze v predzgodovinskih časih je nastalo v tej trakijski dolini prvo mesto in je Plovdiv, ki leži ko Rim na 7 gričih, eno najstarejših mest na Balkanu. Ze 2500 let pr. Kr. je bila naseljena ta dolina od ljudi in tudi Herodot ijo »menuje v svojih spisih. Polno viharjev je doživela dolina in bila večkrat docela: opustošena. Leta 342 pr. Kr. je zasedel dolino macedonski kralj Filip II. in ustanovil Plovdiv, ki je dobil po njem tudii svoje ime. Trakijci, Macedonci, Goti, Rimljani, Slovane, Bizatdnci, Turki, Križarji in drugi narodi so od takrat vladali in živeli v Plovdivu in vsa ta burna zgodovina se jasno vidi v vedno novih imenih, ki jih je dobival Plovdiv. Tako se je najprej imenoval Eumolpiade po mitičnem trakijskem kralju Eumofpe, nato je dobil v rimskih časih ime Flavia, za časa Trajana pa Ulpia. V 3. stoletju po Kr. je dobil rime Neocorie, se pozneje imenoval Koliba, se imenoval še Ponipopol, Mitropol, Plo-tinopoilis, Filčbe in Hjulba. Od vseh teh imen pa so ostala samo tri imena: bolgarski Plovdiv (iz Pludiu, Plodiu, Plovdiu, Plovdiv), turški Fiilibe in mednarodni Phi-Hppopel. V teku zgodovine je bil Plovdiv večkrat porušen in ni mu pomagala niti njegova strategično ugodna lega na skalnatih gričih. Toda vedno se je opomogel, ker je bil sredi bogate doline. Posebno pa se je začel razvijati v 19. stoletju, ko je bil prestolnica Vzhodne Rumelije in se je začela y njem razvijati tobačna industrija. Postal je gospodarsko središče in silno bogastvo se je stekalo v mestu, o čemer pričajo še danes stare in že razpadajoče palače. Pozneje je začelo njegovo bogastvo nekoliko nazadovati, a v zadnjem času se je zopet opomogel in njegova gospodarska moč je v stalnem dvigu. Leta 1928. je silen potres porušil velik del mesta, a danes je že vse sezidana na novo in sledi potresa se komaj še tu in tam opazijo. 'Pred desetimi leti je imel Plovdiv še 85.000 prebivalcev, danes jih ima že nad 100.000 in je drugo največje bolgarsko mesto. Mesto je lepo in moderni del mesta ima čisto evropsko lice. Stari del pa je turistično tako zanimiv, da ni nikomur žal, ki obišče mesto. Poleg dčvne okolice, krasnih razglednih točk, odlikujejo Plovdiv tudi lepi parki. Sploh se opaža v vsem mestu silna volja po napredku. Prebivalstvo je nad vse gostoljubno in jugoslovanski gostje so se počutili v Plovdivu ko doma. Ko so gledal! jugoslovanski gostje vso to lepoto okoli Plovdiva, se kar niso mogli ločiti iz prijazne restavracije vrhu griča. A ločiti :se je bilo treba, ker treba je bilo iti na banket, ki so ga priredili gostoljubni Plovdivci. Bil j© to banket, ki se je spremenil v pravo manifestacijo jugoslovanske skupnosti. Veliki vrt hotela »Molle« je bil nabito poln občinstva, ki se je vse udeleževalo manifestacije za jugoslovanski sporazum. Ko je pozdravil jugoslovanske goste predsednik bolg.-jugoslov. lige Baltov, ki je v svojem govoru poudaril, da so tudi Bolgari južni Slovani, so zapeli dijaki dovršeno naše jugoslovanske himne in sicer v originalnem tekstu. Tako je naša »Naprej zastava Slave!« zadonela v Plovdivu v najčistejši slovenščini. Plovdivsko pevčesko druzestvo pa je pod svojim, dirigentom in komponistom Bukuresflijem priredilo cel koncert. Zavladalo je pravo slovansko razpoloženje, ki ostane vsem udeležencem v najlepšem' spominu. Posebno pa so se potrudili za lep sprejem Jugoslovanov vsi oni Plovdivci, ki bo bili v septembru v Jugoslaviji in vsi oni, katerih prijatelji so bili skoraj istočasno v Ljubljani. Škoda, da niso mogli vsi Ljubljančani slišati, 'kako so hvalil! Plovdivci Ljubljano, da bi prišlo v nje malo več samozavesti. Plovdiv je bilo prvo mesto, ki so ga obiskali jugoslovanski gospodarstveniki po Sofiji. S Plovdivom se je odprla jugoslovanskim gostom Bolgarska in odprla se je na stežaj, kakor se odpre le res prijateljsko srce. In ker so to jugoslovanski gostje čutili, ker so to vedno znova videli, zato jim je bilo bivanje v Bolgarski tako prijetno, da je bil spomin na žalostne nekdanje dogodke le še ko sen: na davne dni. Plovdiv se je oklenil v srca vseh jugoslovanskih goštov in Plovdiv jim ostane v spominu le kot divno' lepo mesto bolgarsko-jugoslovanskega prijateljstva/. Indeks cen v I. četrtletju Povprečni indeks cen za prvo četrtlel 1934 je dosegel v Franciji 384, (lani 38f v Nemčiji 96, (lani 91), v Italiji 275 (28* Veliki Britaniji 105 (99). V USA je znaš indeks 73, (60). DOBAVA — PRODAJA Zakup buffeta na postaji Rakek se odda potom ofertne licitacije pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani dne 23. junija. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Kirurgični instrumenti se oddajo v popravilo in ostrenje potom licitacije dne 19. junija pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Dne 21. junija bo pri skladišču 1. oddelka vojnotehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 50 m3 jesenovih desk, dne 25. junija pa za dobavo 50 uri bukovih desk. (Oglas jo na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu bodio te ofertne licitacije: Dne 23. junija za dobavo raznih zdravil in kemikalij, dne 30. junija za dobave plutovinastih zamaškov, vrvice, medicinskih stekel, dne 10. julija za dobavo zdravil, ampul in drog, dne 14. julija za dobavo raznih zdravil in olja, dne 24. julija pa za dobavo papirja za zavijanje praškov, kartonskih škatlic itd. Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 18. junija ponudbe o dobavi 1000 rudarskih sekir in 30.000 kg port-land cementa. Dne 26. junija bo pri Komandi gramične trupe v Skoplju ustna licitacija za dobavo pisarniškega in knjigoveškega materiala. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 20. junija ponudbe o torkrefiranju 2 kaminov. Dno 4. julija bo pri skladišču 1. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofertna licitacija za dobave 500 m8 lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Liubliani. Dcsroii na Dri istem oddelku.) OgtedaU naše doU časopisja Najbolj razširjen list- v naši državi je i beograjska »Politika«, o kateri pravijo mnogi tudi, da je najboljši list, ker poroča o vsakem »poumembuejšeuK dogodku, ki e© dogodi v naši državi. Pravo ogledalo naše dobe so strani »Politike«. Tako pravijo nekateri. Pa sii poglejmo, kaj kaže to časopisno ogledalo od 4. strani dalje, ker so prve tri absolutno rezervirane za politična, zlasti zunanjepolitična vprašanja. Navedli pa bomo pri tem samo naslove člankov. Tako čitamo: Na 4. strani: V Bašaidu so razbojniki težko ranili bankirja Grujiča in njegovo žeao teii' odnesli en milijon Din. Pokojnik okraden takoj po smrti. Vsled Jelke Slavkovih so se ljudje v Solani stepli in se sovražili ko neprijatelji. Krvava borba za ženo, in to vdovo ter mater 4 otrok. Ubijajoča suša v Ameriki. (Menda le vsled naslova zalezila na 4. stran.) Ustrašila se policijskega povabila in si prerezala žile. Druge vsebine na 4. strani ni. peta stran: Jakob Maler ie oškodoval štiri zagrebške banke za več milijonov Din. Iz straha vsled izpita... se je obesil. Vihar je v Sremski Mitroviči včeraj podiral drevje in odnašal strehe. Avtomobilska nesreča na poti Belovar— Daruvar. In: Mustingetta v ton-filmu. Drugega ni na 5. strani. Šesta stran: Dva mladoletnika pretepla svojega ožeta, ker jima ni mogel kupiiti obleke. (Poldruga kolona je posvečena temu veledelu.) Mladenič, ki je oddal dva strela na dekle, ki ga ni mogla ljubiti. Zarubljena imovina občine kosevske... Darovi za rodbine ponesrečenih rudarjev. Kovlljača Banja, ki ima najlepše poletje. Šesta stran je s tem izčrpana. Sedma stran: , . Junaki alere z lombardnim opijskim kreditom pred sodiščem. |/p0O&wtf& tetošnic Nasprotujoče si vesti o letošnji svetovni žetvi, so povzročile na žitnem trgu že v kratkem času občutne spremembe cen in v zvezi s tem resna ugibanja o posledicah eventualne slabe žetve v nasi državi. Posebno se je pojavilo vznemirjenje zaradi zgodnje suše v vzhodnih pokrajinah. Načelnik oddelka za industrijsko proizvodnjo v ministrstvu za kmetijstvo Millan Novakovič je podal beograjski »Politiki« glede tega naslednjo izjavo: Letošnji izgledi za pšenico niso ugodni. Pretekle jeseni se je pri nas setev zake-snila, ker je predvsem koruza zelo pozno dozorevala. Pozno sejana pšenica je slabo prestala zimo, ki je bila v mnogih krajih zelo ostra. Spomlladna zamrzlica je posev zato tembolj prizadela. Sledeča suša in nenavadno toplo vreme, ko je zemlja preveč izhlapevala, sta še zadržala naknadni razvoj zastale rastline. Suša še traja in so se morale nekatere njive že doslej preorati, dedoma pa se čuti pritisk poljskih miši in mrčesa. Mnogi se pa vesele te slabe prognoze za letošnjo žetev. Svet trpi zaradi prenizkih cen, ki bi se oh slabi letini pšenice popravil^, dočim se ob dobri letini gotovo poslabšajo. Tako sodijo in pričakujejo, da bo cena pri srednji žetvi ostala na 60 dinarjev za stot. Res je, da nam padanje cen povzroča velikih skrbi, vse žitne konference so se trudile doslej, da odvrnejo to nevarnost. Med postavljenimi predlogi se vzdržuje že lleta predlog, da se poševna ploščina zmanjša ter se namesto pšenice goje industrijske rastline in krma. Ti predlogi pa niso uspeli ali vsaj niso še izvedeni in bi slaba žetev v tem smislu pomenila naravno rešitev te tržne stiske. Tudi za nas postaja zanimivo vprašanje, kakšne koristi bi imeli od te nesreče in če bi jih sploh imeli. Cena pšenice bi se ob sllabi tetini gotovo dvignila. To pa še ne mere pomeniti občne koristi. Okoristili bi se s tem le tisti, ki so nakupili žito po nizki ceni in prodali pa bi po visoki. Pridobili bi tudi oni kmetje, ki niso mogli doslej prodati niti vse lanske letine. Teh pa je v času splošne krize zelo malo. Saj že nizke cene same pritiskajo na Rodbina Jungoviča je tožila advokata ... Ali je starega kaznenca iz Bečurena ubila njegova bivša ljubica? Zagonetna smrt na potovanju. Potem krajše vesti, da je predrt predor skozi Babuno, o prometu Poštne hranil, v maju, neki nekrolog in o sumljivem ponašanju Nemcev v Litvi. Stil prehaja, kakor vidno tudi na zunanje vesti. Še nekaj naslovov iz 8., 9. in 10. strani, ker zadnje so posvečene športu in romanom ter inseratom. Po sam°moru čačanskega trgovca R-Brezvestna mati pustila otroka na ulici. Tast skušal ubiti zeta. Proslava 20 letnice kralja bosanske sevdalinke (kolona in pol ter slika). Oče, pni katerem so našli njegovega sina - lopova. Noč krokanja ga je privedla v ječo. Čeprav težko ranjena, ostaneta vdova S. in njen sin pri življenju. Aretacija uglednega in bogatega kavar-narja iz Bjeluke. Inženjer M. izpuščen proti kavciji iz preiskovalnega zapora. Kako se je nekdaj postalo liadžija (romar). (O tem kar dve koloni.) * Obupati bi moral človek, če bi bilo res, da je časopis verno ogledalo naše dobe. Kaj ljudje res ne delajo nič drugega, ko da kradejo, poneverjajo, se ubijajo in pretepajo? Ali je res vsa kronika dneva le v škandalih? Ne in ne! Ker naš narod tudi dela, se poti lin trudi, da se dokoplje do boljšega stanja, da ustvari za svoje naslednike boljše življenjske pogoje. In na drugi strani se bori oela vrsta ljudi, da se doseže napredek naše nacionalne in duhovne kulture! Toda o tem prizadevanju se ne poroča, ker ni tako »zanimivo«. Ni zato vedno točno ogledalo naše dobe v časopisih, pač pa so časopisi točno ogledalo samega sebe. Skoda, da je to ogledalo dostikrat vse prej, ko veselo. ^ugodcu/iii Apel mesto zakonskega določila Novosadska zbornica je poslala konzulatom Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Italije in Madjarske spomenico, v kateri opozarja, da imajo nekatere tvrdke njih držav še vedno v Jugoslaviji za svoje zastopnike tuje državljane, ki imajo svoje stalno bivališče izven mej naše države. Zbornica prosi zato vse konzulate, da opozore te svoje gospodarstvenike, da pooblaste kot svoje zastopnike samo naše državljane. Ne vemo, koliko bo zalegel apel novosadske zbornice, vemo pa, da bi kratko zakonsko določilo, da smejo biti zastopniki tujih tvrdk samo jugoslovanski državljani, imelo takojšen učinek. Kaj vendar apeliramo tam, kjer bi mogli odrejati. <2d/ua,fncM,ft pridelovalka, da mora prodati vse, ako hoče poravnati svoje obveznosti. Doslej še nismo slišali, da bi si kmet od slabe žetve obetal koristi. Sicer bi bila njemu ta pomoč zelo enostavna! Na velikih zemljiščih s tujo delovno silo še ni dohodek večji, če se cene dvignejo, a je žetev slaba. Cena pade vedno manj nego se pa pridelek resnično zmanjša. Predvsem ostanejo stroški obdelovanja isti, neglede na vrednost žetve. Razen tega se pa ob višjih cenah takoj zmanjša konsum, tako, da cena ne raste enako s padcem pridelka, lakšno je stvarno razmerje na notranjem tržišču. Na zunanjem tržišču bi se pokazala korist od slabe svetovne žetve šele takrat, ako bi bila žetev drugod še manjša ko pri nas in bi tam cena še bolj poskočila. To pa ni korist od lastne pičle žetve, temveč od tuje. Še slabši je v primeru slabe žetve položaj malega pridelovalca. Kdor pridela vsega samo 20 stotov in zase porabi 15 stotov, lahko proda samo ostanek 5 stotov, neglede na ceno. Če mu pa obrodi samo 15 stotov, potem nima ničesar, kar bi prodal. Zato ob slabi žetvi v malokmetijskih deželah, kakor je naša, takoj izgine s trga večina ponudnikov. S tem je pojasnjeno, zakaj so pri nas izvozni viški tako spremenljivi od leta do teta. Ako pade povprečni pridelek le za 10 odstotkov, pade naš izvoz že za 50 odstotkov. Pridelovalki torej v nobenem primeru ne čutijo koristi od slabih letin, marveč imajo vsi samo škodo. Da imajo škodo konsumenti, tega pa sploh ni treba dokazovati, ker je tedaj skok cen neizbežen. Rešiti bi jih mogel le izredni zunanji dumping, ki se pa redko dogaja, ker slaba letina navadno ni omejena na eno samo deželo. Če zadene nerod tako izvozne, ko uvozne dežele, potem se še lahko pričakuje ob naši srednji letini neki izvoz. Od svoje slabe žetve pa ne moremo pričakovati izvoza niti takrat. Tako je resnica edino ta, da imajo od slabe lletine škodo tako pridelovalci ko potrošniki ter s tem vse narodno gospodarstvo. Razen prav redkih trgovcev ne' more torej pri nas nihče pričakovati od slabe žetve nikakih koristi. Reorganizacija Prizada Na občnem zboru Privilegirane izvorne družbe je prav umestno nastopil upravitelj zveze srbskih zemljoradničkih zadrug Voja Gjorgjevič prodi popolnemu etatizira-nju te družbe. Dejal je med drugim: Prvotno je bilo določeno^ da bodo udeležene pri upravi družbe z eno tretjino država, z drugo zadruge, s tretjo pa izvozniki. Kasneje pa je trgovinski minister odredil, da se poveča delež države na 50 odstotkov. — Sedaj pa se še to spreminja in Prizad prehaja popolnoma v državno last. Čeprav bed'o tudi v bodoče delegirani v upravo zastopniki zadružništva in izvoznikov, je vendar položaj za nje čisto drug, če pridejo v upravo po volji svojih organizacij. Prizad je potreben in gospodarske organizacije morajo delati z njim, toda popolno njegovo etatiziiranje je nepotrebno. Nova upravna razdelitev Bolgar ske Nova vlada je z ministrsko uredbo spremenila dosedanjo upravno razdelitev Bolgarske, ki se odslej mesto na 16 okrogov deli na 7 oblasti Po statističnih podatkih iz 1. 1926- ima vsaka oblast to površino in število prebivalcev: sofijska 16.688 km2 iu 987.775 prebivalcev, ptovdiivska 15.836 km* iu 712.774 prebivalcev, slarozagarska 15.544 km2 in 755.467 prebivalcev, burgaska 13.618 km2 in 484.759 prebivalcev, šumenska 14.735 km2 iu 931.254 prebivalcev, pl j e venska 15.434 km* in 937.055 prebivalcev, vračanska 11.131 km2 in 669.657 prebivalcev. Zastopstvo za Sicilijo. Trgovec Riccio Lulgi, Via Cavour 81, Palermo. Sicilia, želi prevzeti zastopstvo naših tvrdk za Sicilijo. Interesenti naj se obrnejo s svojimi ponudbami na imenovanega neposredno. Tvrdka Levy & Morely, Melilla (Maroko) se zanima za zastopstvo tukajšnjih ekspor-terjev fižola, žita, ječmena, koruze itd. Gd/m,ptaAefoj6 »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 6. junija objavlja med drugim: Uredbo o posvetovalnem odboru za bankarstvo — Uredbo o sorodnih ob rtih — Uredbo o izdajanju potrdil o strokovni zaposlitvi v obrtnem delu pri vojski in mornarici — Pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovinskih obrtih. — Pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrte — Razne razglase sodišč in uradov ter (razne druge objave. Konkurzi in prisilne poravnave Zbor upnikov se sklicuje v zadevi trgovca Lekiča Boža v Mariboru na dan 18. junija ob 10. Sklepa se o predlogu, da se dopusti odsvojitev terjatev, katerih izterjanje ne obeta nobenega uspeha. Če pa ta predlog propade, da se sklepa o prodaji teh terjatev iz proste roke in določitev najmanjšega ponudka. Poravnalno postopanje dolžnice Flore Lager Neckermann v Celju je končano. Za šefa generalnega štaba je imenovan general Milan Nedič, poveljnik III. armije v Skoplju. Italijanska vlada je začela v zadnjem času zelo preganjati duhovščino v Istri in na Goriškem. Več duhovnikov je bilo že konfiniranih in pregnanih na otoke. Peklenski stroj je eksplodiral v Zagrebu v stranišču vagona Pariz—Beograd. Eksplozija je samo poškodovala vagon, dočim človeških žrtev ni bilo. Ugotovljeno je, da je bil peklenski stroj nameščen v vagon, še predno je vagon prišel v Jugoslavijo. V grškem parlamentu je prišlo do pretepa, ker je nekdo vrgel na voditelja opozicije Papanastasia stol, ki ga je ranil na hrbtu in vratu. Razorožitveno vprašanje je v zvezi z nemško zahtevo po enakosti v oboroževanju razdelilo države v Ženevi na dva tabora. Na eni strani je francosko-ruski blok, kateremu pripadajo tudi države Male antante in Turčija in ki zahtevajo sklenitev jamstvenega pakta, na drugi strani je angleški blpk, kateremu se je pridružila tudi Italija in ki zahteva zlasti sporazum z Nemčijo. Francoski zunanji minister Bartliou je v svojem ženevskem govoru izjavil, da je treba najprej zagotoviti mir in šele potem je mogoče povabiti Nemčijo, da se vrne v Društvo narodov, ker bi 'drugače Nemčija zahtevala prevelike koncesije v oboroževanju. Francoska vlada je izdelala velikopotezen načrt za spopolnitev civilnega letalstva. V ta namen je določila dve milijardi frankov. Zgradila se ne bodo samo nova civilna letališča, temveč tudi zatočišča za prebivalstvo v primeru zračnih napadov. Švedski parlament je dovolil 10 milijonov švedskih kron kredita za okrepitev šveldlskega zračnega brodovja. Italijanski brigadni general Cassani je v spremstvu ital. in avstrijskih oficirjev pregledal avstirijsko-nemško mejo. V južni Tirolski pa grade Italijani celo vrsto novih strategičnih cest. Angleška vlada je poslala \vashington-ski vladi noto, v kateri izjavlja, da ne more plačati junijskega obroka vojnih dolgov, ker bi bila v tem primeru prisiljena, Idla tudi sama zahteva plačilo vojnih dolgov od svojih dolžnikov. S tem pa bi bila onemogočena vsaka obnova svetovnega gospodarstva. Samo Finska bo plačala tudi junijski obrok vojnih dolgov Ameriki. Rumunska vlada je izdelala zakonski načrt, po katerem bo uradnikom prepovedan vsak postranski zaslužek. Nad en milijon ljudi je spremilo admirala Toga, bivšega zmagovalca v rusko-japonski vojni, na njegovi zadnji poti. Hitler je odločno nastopil proti temu, da so v nekaterih protestantovskih cerkvah postavljali njegovo sliko na oltar in imesito sv. pisma brali njegovo knjigo »Mehi Kampf«. Poljsko-nemška nesoglasja postajajo v zadnjem času vedno večja. Nemci se pritožujejo, da Poljaki kljub paktu z Nemčijo niso spremenili svoje politike naprarn nemški manjšini. Poljaki pa pravijo, da Nemci še naprej ovirajo poljski izvoz v Nemčijo. Baltiški blok ne bo sklenjen, ker so se zboljšali odnošaji med Poljsko in Estonska i;n noče ta s pristopom v Baltiški blok pokvariti teh odnošajev. Sovjetska vlada je sporočila ameriški vladi, da je pripravljena za kompromisno rešitev vprašanja ruskih predvojnih dolgov. Ameriški senat je odobril 1178 milij. dolarjev kredita za obnovo ameriškega gospodarstva. Na sovjetsko-mongolski meji je ponovno prišlo do krvavih spopadov, ker so nahujskali Japonci mongolske kmete, da so se uprli sovjetski vojski. Iz Češkoslovaške je odpotovala v Rusijo nova skupina na Češkoslovaško prebeglih avstrijskih socialnih demokratov, ki so vsi prestopili v komunistično stranko. Kongres III. internacionale je po 5 letih zopet sklican. Kongres bo zlasti razpravljal o sistematični borbi proti fašizmu. Kongresa se udeleži okoli 2000 delegatov. V Zttrichu je prišlo do krvavih spopadov med socialisti in komunisti. Bolivijska vojska je doživela stilen poraz in je bila ena njenih divizij popolnoma uničena od paragvajcev. Nasprotno pa poroča bolivijska vlada o porazu Paragvajcev. JktoOCStVO’ Stanje Narodne banke Po izkazu z dne 31. maja se je spremenilo .stanje Narodne banke tako-le (vse v milijonih Din); Podloga je povečana za 1,04 na 1868,3. Zlata podloga je narasla za 1,4 na 1766,2, valute so padle za 0-2 na 0-02, devize pa za 0-16 na 102,1. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so na-rastle za 0,03 na 43,7, vsota kovanega denarja pa se je zmanjšala za 36,9 na 270,5. Posojila so se zmanjšala za 0-65 na 1834,7 in sicer: eskontna so se dvignila za 1,05 na 1599,7, lombardna pa so padla za 1.7 na 234,9. Vrednostni (papirji so se povečali za 1,2 na 16,1, prejšnji predjemi državi za 0'14 na 1718,5, razna aktiva pa za O-12 na 121,1. Obtok bankovcev se je povečal za 49,3 na 4118,8, zato pa so se znižale obveze na pokaz za 46,0 na 1135,3. Zmanjšale so se tudi obveze z rokom in sicer za 2,65 na 953,8. Razna pasiva so se zmanjšala za 34,8 na 225,0. Zlato in devizno kritje se je znižalo od 35'56 % na 35’55 %, dočim se je saimo zlato kritje povečalo od 33'60 % na 33.61 %. Obrestna mera je ostala neizpremenjena. Poštna hranilnica v maju Število vlagateljev je v maju naraslo za 4256 na 288.838, injih vloge pa na 652-65 milijonov Din. V čekovnem računu je bilo odprtih 71 novih računov, da znaša njih skupno število že 23.908. Promet v čekovnem računu je znašal 4-92 milijard Din, od tega je bilo 47-31% brezgotovinskega prometa. Vloge po čekovnem računu so se dvignile v maju za 29 milijonov na 998'6 milijonov Din. Dosegle so torej že skoraj eno milijardo. To stalno naraJščanje vlog v privilegiranih državnih zavodih nalaga tem zavodom vedno odločneje dolžnost, da priskočijo na pomoč zasebnemu denarništvu, da ne bo odtegnjen zasebnemu gospodarstvu še oni denar, ki se nalaga v privilegiranih zavodih. Otvoritev podružnice Izvozne banke v Tirani Izvozna banka v Beogradu je otvorila svojo podružnico v Tirani. Podružnica je našim trgovcem in poslovnemu svetu na razpolago z vsemi informacijami gospodarskega značaja. Podružnica vrši inkase in vse druge denarne posle. Interesenti, ki želijo plasirati svoje blago na albanskih tržiščih, naj pošljejo svoje ponudbe imenovani podružnici po najugodnejših cenah Iranko Gruž ali Drač. Priporočiti bi bilo tudi, da pošljejo naše tvrdke omenjeni podružnici v Tirano blagovne vzorce svojih proizvodov z navodili in pooblastilom za navezanje poslov. Za zaščito je temi zaprosilo 151 denarnih zavodov, v prvih treh mesecih 1. 1934 pa 208 denarnih zavodov, kakor pravi poslovno poročilo Združenja bank v Beogradu. Češkoslovaškega kapitala je investiranega v Jugoslaviji okoli 300 milijonov Din, kakor poroča »Hoispodarstoy Rozhled«. Srebrn denar izda Turčija. Prva emisija bo znašala 16 milijonov turških lir. Med^ Bolgarsko in Italijo je bil sklenjen klirinški dogovor, ki je stopil dne 4. t. m. v veljavo. Francoska banka je znižala obrestno mero od 3 na 2-5%. Zadnji izkaz nemške Državne banke izkazuje nadaljnje nazadovanje zlate podloge za i8-6 na 135-8 milijonov mark in je vsled lega padlo zlato in devizno kritje od 3-8 Qa 3-5 %. Banque de l’Un*«n Parisienne poviša svojo delniško glavnico od 100 na 200, milijonov frankov. Vlad 700 caostavliaicev Velesejem potrebuje svojo veliko razstavno palačo V deževnih dneh se šele prav vidi, kako zelo je potrebna na našem velesejmu velika razstavna palača, kakor j© na vseh drugih velikih velesejmih in celo na zagrebškem. Brez takšne palače se v deževnih dneh — in v Ljubljani je treba s temi vedno računati — ine more razviti pravo življenje na velesejmu, ker pač ni pravega prostora za ljudi. Pa tudi sicer je Ljubljani takšna palača nujno potrebna, ker so vse večje prireditve nemogoče, če je vreme neugodno. Danes pa so prireditve, ki se jih morejo udeležiti velike množice že neobhodno potrebne in vsa mizerija naših gledališč, koncertnih in drugih prireditev izvira v glavnem iz pomanjkanja velikih prostorov, kjer bi imelo tudi par tisoč ljudi prostora. Velika razstavna dvorana na velesejmu ni zato stvar le sejmske uprave, temveč tudi mestne občine, ki more z veliko dvorano znatno dvigniti svoj tujski promet. Pa tudi za ugled mesta je takšna dvorana potrebna in zato upamo, da bodo občinski svetniki, ki so se za to stvar že zavzeli, dosegli tudi popoln uspeh. Pa tudi država in banovina bi morale prispevati za zgraditev velesejmske razstavne dvorane, ker se vsak izdatek za razvoj gospodarstva bogato obrestuje. Velika razstavna dvorana na velesejmu naj zato s sodelovanjem vseh faktorjev postane čim preje resnica. Deževno vreme je seveda znižalo obisk, vendar pa je ta še zadovoljiv. Tem bolj pa je zato oživelo notranje poslovanje na velesejmu in oživele so tudi kupčije. Vsi razstavljalci so z dosedanjim potekom velesejma zadovoljni in zlasti v nekaterih oddelkih je kupčijski uspeh razstavljalcev prav dober. Da je kljub dežju na velesejmu vedno dosti obiskovalcev, je predvsem zasluga njegove velike pestrostii in velikega števila razstavljalcev. Nad 700 razstavljalcev na velesejmu je uspeh, ki v sedanji kritični dobi pomeni dvakrat toliko. Posebno razveseljivo pa je, da so med temi razstavljalci domačini v veliki večini, ker je v tem dokaz našega napredka. Velesejem postaja s tem tudi vedno moč- Vpisale so se te izprcmembe: »Tatjana«, kisarna, agentura in komisija, družba z o. z. v Mariboru se imenuje odslej »Promet«, agentura, komisija, špedicija, dr. z o. z. — Vpiše se poslovoldja Beranič Anton. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica v Mariboru. Izbriše se pravica podpisovanja vodje podružnice Franca Jerebiča. Avgust Žlahtič v Mariboru. Sedež oldslej v Vetrinjski ulici 18. Družba »Dekor«, z o. z. v Zg. šiški. Izbriše se poslovodja Bricelj Ivan, vpiše pa Pavlin Ivan, posestnik in tovarnar v Radomljah. Izbrisale so sc te tvrdke: Prva jugoslovanska lesna industrijska družba z o. z. — zaradi poteka v družbeni pogodbi določene dobe. Peteline & Kočar v Gor. Polskavi — zaradi opustitve obrata. Jakob Ortcr v Guštanju — zaradi opustitve obrata. »Noblesse«, Ravnikar Jože v Ljubljani, zaradi opustitve obrata. »Transformator«, elektrotehnična tovarna družba z o. z. v likvidaciji — zbog končane likvidacije. nejša propaganda gesla: »Kupuj domače blago!« Vedno bolj številne in lične tablice Narodne odbrane vidno poudarjajo to propagandno stran velesejma. Manj živahno je zaradi deževnega vremena seveda na veseličnem prostoru, ki je letos še bogatejši od drugih let in ki je bil v nedeljo tako poln obiskovalcev, da je vladalo na njem prav veselično razpoloženje. Upamo, da tudi velesejmskemu praterju še zasije solnce. Naš pohištveni obrt se je zadnje čase moral boriti z velikimi težkočami, -ker za svoje, čeravno najboljše, izdelke vsled pomanjkanja denarja ni mogel najti dovolj odjemalcev. Sedaj pa je pričel z izdelovanjem cenenega pohištva iz mehkega lesa, ki se po svoji lepoti lahko kosa z izdelki iz najdražjih lesov. Posebno stremi pohištveni obrt za sedanjim praktičnim smislom, ki odklanja nekdanjo ornamentiko, a poudarja gladko, masivno in prostorno pohištvo, odgovarjajoče popolnoma sedanji gradbeni tehniki. Pretežni del pohištva na XIV. Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija so razstavili mizarji iz &t. Vida in okolice, ki so itak skoraj izključni dobavitelji pohištva za vso Jugoslavijo radi svoje solidnosti in podjetnosti. Na tej razstavi vsakdo lahko vidi, kako se naši mizarski mojstri trudijo v vsem, da ustrežejo kupcu. Razstavljeno je vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, saloni, gosposke sobe, dekliške in otroške sobe itd., ležalni stoli, kuhinjsko pohištvo, posebno mize, ki služijo vsemu kuhinjskemu delu. Gospodinja lahko vsg jedila pripravi na tej edini mizi, pomije na njej poeodo in sploh vse uredi na njej sami. To ji prihrani ves tisti zamudni napor tekanja sem in tja in brezpomembno zamudo časa. Izdelano je vse prav idealno in si marsikdo ne more niti predstavljati praktičnosti vseh pohištvenih izdelkov naših vrlih in iznajdljivih mizarjev, dokler se sam o vsem tem ne prepriča. Po ogledu pohištvene razstave na velesejmu mu odločitev ža nakup ne bo več -težka. I. Caerny, trgovina z vinom na debelo v Mariboru — zaradi prestanka obrata. Hmelak in drug v Mariboru — zaradi prestanka obrata. Lesna trgovina Šuma, Maribor, Antonija Cop — zaradi prestanka obrata. Franc Marin, trgovina s kolonialnim in materialnim blagom, barvami in mazilnim blagom na debelo in drobno — zaradi prestanka obrta. Josip Mlakar, trgovina z ribami v konzervah, svežim sadjem in zelenjavo v konzervah, z vinom v sodih, z lesom in linter-nitno opeko — zaradi prestanka obrta. Umetniški tiskarski zavod! »Ažbe«, dr. z o. z. v Mariboru — zaradi likvidacije. Pekrski umetni mlin in žaga R. Herzog v Pekrah — zaradi prestanka obrata. 0. Skaza in drug, trgovina z mešanim blagom in galanterijo v Ptuju — zaradi prestanka obrata. Janez Škrlec, Spodnji Gašteraj, trgovina z vinom in sadjevcem — zaradi prestanka dbrta. Prva haloška trgovina z vinom Ante Korenjak in drug v Sv. Barbari v Halozah — zaradi prestanka obrata. Anton Fišer v Sv. Marjeti na Dravskem polju, trgovina in izvoz živine — zbor prestanka obrata. Odlična žetev opija Letos je bilo v južni Srbiji zasejanih z makom 6200 ha. Po oceni strokovnjakov bo dala, žetev od 75 do 80 tisoč tog. Cena pa je nizk« iu znaša le nekaj nad 100 Din za kg, dočim je pred podpisom opijske konvencij© znašala okoli 300 Din. rf/ftdft/d icCKU/Ut/l Zunanja trgovina Italije v aprilu Uvoz Italije v aprilu je znašal po vrednosti 635,1 milj. lir ali za 43,3 milijonov manj ko v marcu, izvoz pa je znašal 404,5 milijonov ali za 56,3 milijonov lir manj ko v marcu. Trgovinska bilanca Italije se je v aprilu poslabšala in je pasivnost narasla od 217,6 milijonov v marcu na 230,6 milfr jonov lir v aprilu. V primeri z aprilom 1933 pa se je uvoz povečal za 30 milijonov, izvoz pa zmanjšal za 83,1 milijonov lir. Pasiva italijanske trgovinske bilance so se v dobi januar—april povečale od 552,6 v 1. 1933 na 965,8 milijonov lir v 1. 1934. Italijansko-nemški sporazum o vezanih markah Med Nemčijo in italijanskimi bankami, ki imajo vezane račune v Nemčiji, je dosežen sporazum, da se vsi ti računi likvidirajo z nakupom nemškega premoga. — Italijanske terjatve znašajo skupno okoli 45 milijonov mark. Vsled novega sporazuma se je povečal uvoz nemškega premoga v Italijo, dočim je uvoz angleškega nazadoval. Uvoz in izvoz zapadno evropskih držav Po pravkar objavljenih podatkih j© znašal britski uvoz v prvih štirih mesecih po vrednosti 30 milijonov funtov, skupni izvoz pa 12 milijonov. Francija je v tem času obdržala lanske številke za izvoz, uvoz pa je padel za eno milijardo 600 milijonov frankov. Italijanski deficit zun. trgovine je letos presegel za 300 milijonov lir lanskega. V Nemčiji znaša deficit prvih treh -mesecev 53 milijonov RM, dočim je bil lani 114 milijonov; samo aprilski nemški deficit pa znaša 82 milijonov, za štiri prve mesece torej 135. Tudi deficit Holandske je nara-stel, in sicer na 108 milijonov goldinarjev nasproti 101 mil. v letu 1933. * Jugoslovansko-siamski odbor je bil ustanovljen v Mariboru, da se povečajo trgovinski stiki Jugoslavije z Indijo in Siamom. Ker noče skleniti Češkoslovaška i Avstrijo trgovinske pogodbe na podlagi preferenc, pišejo listi, da ni izključeno, da pride do carinske vojne med Avstrijo in Češkoslovaško. Bolgarske sladkorne tvornice -niso letos razdelile med kmete semena za sladkorno repo, ker limajo še velike zaloge starega sladkorja. Cena ameriške pšenice se je vsled suše začela dvigati in se je samo v zadnjem tednu dvignila na chicaški borzi od 92-7 na 107-5 centov za bušelj. Tudi cena kanadske pšenice se dviga. Večje količine žita je naročila sovjetska vlada v Argentini. Dosedaj je bilo prepeljanih že 14.000 ton žita, v vsem pa bo uvozila Rusija 45,000 ton. Cena žita se je vsled teh naročil dvignila. Vsled raznih omejitev v žitni trgovini je v Franciji velik del mlinov ustavil delo. Argentin9ki izvoz je znašal v prvih štirih letošnjih mesecih za 121 milijonov pe-zet več, ko v istem času lani. Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine objavlja v svoji 16. številki med drugim: Italijansko-avstrijsko-madjarsko trgovinsko pogodbo — Pogoji za uspešno prodajo naših proizvodov v USA. — Trgovinsko-po-litične in carinske vesti iz Avstrije, Bolgarske, Italije, Francije, Nemčije in Ma-djarske — Pregled tujih trgov in sicer italijanskega, avstrijskega, nizozemskega in trga s čebulo — Razna gospodarska vprašanja in dogodki — Pregled zunanje trgovine — Prometne vesti, razstave in velesejmi — Drobne vesti — Razvrstitev kontingentov — Cenovnik za zavarovanje valute — Povpraševanja po našem blagu v tujini. vfrvv * Dr. P slaana kava irceva Je prvovrsten domaC izdelek, s k*-terim pripravite zdravo, izdatno, re-dttao to ceneno pijačo za Yw in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava Je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. P/H/pcošei/cutie fta ftaš&n friagu v tujini Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudbeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavodi ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk. Proizvodi gozdarstva in lesna industrija 365 — Marseille: gradbeni les in hrastove doge za izvoz v franc. Zapadno Afriko. 366 — Solun: zastopnik za naše izvoznike pri licitaciji 110.000 hrastovih pragov (početkom junija). 367 — Berlin: jamski les. 368 — Dunaj: bukov rezani les. 369 — Napoli: zastopnik za jelovino. 370 — Dunaj: les. 371 — Berlin: les za rudnike in za papirnice. 372 — Juan les Pins (Francija): komi-sionar za les. Kmetijski pridelki in lečilne zeli 373 — St. Gallen: zeli. 374 — Kaunas (Litva): agent za stari hmelj. 375 — Palermo: fižol čučavac. 376 — Saint Pastour (Francija): koruzne pogače. 377 — Barcelona: živila. 378 — Bremen: zastopnik za suhe slive. 379 — Juan les Pins (Francija): zastopnik za slive, orehe in žito. 380 — Genova: zastopnik za suhi fižol, suhe sl i ve 381 — Dunaj: sirova kodelja, semenje lanu, sirovine za strojenje kož, zeli. 382 — Rim: suhe pečurke. 383 — Brno: semenje raznih trav in sirka. 384 — Rim: hmelj. Živalski proizvodi 385 — Marseille: konzerve rib in sardine za izvoz v franc. Zapadno Afriko. 386 — Istanbul: zastopnik za sveže čajno maslo. 387 — Curih: kompenzacija; 200 konj za ementalski sir v škatlah. 388 — Dun. Novo m.: živina in divjad. 389 — Dunaj: neprana volna. 390 — Juan les Pins: komisionar za zaklano živino in za salamo. 301 — Dunaj: strižena volna. 392 —' Marseille: strižena kozja dlaka. 893 — Genova: zastopnik za soljeno ribo in sardine, živo živino, salame in jajca. 394 — Dunaj: kože in kože od divjačine. 395 — Bois-Colombes (Francija): dlake Angora kuncev. Rudarstvo in dr. 396 — Marseille: baker, predelan za izvoz v franc. Zapadno Afriko. 377 — Mondovi: kaolin. 398 — Dunaj: rude. 399 — Švica: kremenica. Industrijski izdelki 400 — Marseille: užarija, emajlirano posodje, opeka in glina, cement za franc. Zapadno Afriko. 401 — Istanbul: zastopnik za časniški in ovojni papir. 402 — New York: čilimi in prostirači. 403 — Dunaj: išče zveze s fabrikamikož in glavnikov. 404 — Besan Georgee« se je ponesrečil blizu Splita in bi se potopil z vso posadko in vsemi tovorom^ če mu ne bi pravočasno priskočil na pomoč jugoslovanski parnik »Glavnik«, ki je najprej rešil posadko, potem pa zaivlekel parnik na sipino ter ga s tem obvaroval pred potopitvijo. Na produktni borzi v Skoplju je bilo v letu 1933. prodanih 668 vagonov deželnih pridelkov v vrednosti 9-76 milijonov Din. Pšenice je bilo prodane 370 vagonov, ovsa 83, koruze 44-5, ječmena 38 in rži 33-5 vagonov. Za Nobelovo nagrado za mir predlagajo nekateri grofa Coudenhove-Calergija, ki si je kot ustanovitelj panevropskega gibanja pridobil trajne zasluge za mir. Tretja nemška križarka bo spuščena koncem tega meseca v morje. Tudi nova križarka je najmodernejše konstrukcije. Na obrežju Koreje je divjal silen orkan. Dosedaj so našli 88 trupel. Tudi iz vseh flrugih držav prihajajo poročila o silnih vremenskih nezgodah. Dve veliki nevihti sta skoraj popolnoma uničili mesto Tiberija v Palestini. Tudi človeške žrtve so zelo številne. Kartel bencinskih tvornic na Dunaju je propadel in je takoj nato1 padla cena bencina od 60 na 48 grošev za liter. Občni zbori Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ima XIII. redni občni zbor dne 19. junija ob 11. v svojih prostorih na Miklošičevi cesti. Jugoslovanske tekstilne tvornice Maut- ! ner d. d. v Ljubljani imajo XI. redni občni zbor dne 25. junija ob 10. v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in injdu-strijo. Splošna stavbena družba v Mariboru ima XIII. redni občni zbor dne 6. julija ob 11. v prostorih Elektrarne Fale v Mari- ' boru, Vrazova ulica. Tovarna usnja Franz \Voschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju ima redni občni zbor dne 9. jun. ob 15. v tvornični pisarni. : »Commerce«, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 16. junija ob 14. v Ljub- ; ljani, Tavčarjeva ul. 10. Trem pračili Ljubljanski trg Trg je vseskozi dobro založen, zlasti s i sočivjem in sadjem. Posebno črešenj in i jagod je na trgu mnogo. Jagode so izred>- i no poceni in za 2 in pol dinarja se dobi ; že cel liter zelo okusnih jagod. Vsled de- ; ževnega vremena pa je v sredo cena jagod : narasla na 3 do 4 Din za liter. Kmetice ! so prodajale češnje večinoma po 4-50 Din za liter. Tudi branjevke so prodajale po isti ceni. Na trgu je bilo v sredo mnogo gob. Jurčki so se prodajali po 4 Din me- i rica. Mnogo je bilo na trgu uvoženega : stročjega fižola, ki se je prodajal zelo irazlično, old 2 do 8 Din kg. Na trgu se je pojavil že domači krompir, ki se prodaja po 3-50 do 4 Din kg. Domači grah je po 3-50 Din kg. Zelo mnogo je domače zelenjave. Domača karfiola se prodaja po tri dinarje glava. — Na perutninskem trgu , ni nobene posebne spremembe. Cena jajc se je ustalila in se prodajajo lepša jajca po l-25 Din za par. Mariborski svinjski trg Na svinjski trg dne 1. junija 1934 je bilo pripeljanih 274 svinj. Cene so (bile te: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 70 do 95, 7—9 tednov 120 do 140, 3—4 mesece 150 do 200, 5—7 mesecev 220 do 280, 8—10 mesecev 320 do 400, 1 leto 420 do 520, 1 kg žive teže 6 do 7, 1 kg mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 151 svinj. Program ljubljanske radio postaje i Petek, dne 8. junija. 11.00: Šolska ura: Potovanje s kolesom do Celovca (Pero Horn) — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.30: Izleti za nedeljo (društvo Krka), govori podžupan prof. Jarc: Dolenjska in turizem — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Osnovni problem socialne politike (dr. Bajič) — 20.00: Vokalni koncert ge. Sivec, vmes citre solo, Podrebršek — 22.00: Cas, poročila, prenos z velesejma (ob 21. uri) — 22.15: Prenos z velesejma. Sobota, dne 9. julija. 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Plošče — 18.30: Zabavno predavanje (Viktor Pirnat) — 19.00: Gospodarske razmere našega življa v Jul. Krajini (prof. Rudolf) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Vokalni koncert ge. Slave Čampa, vmes Radijski orkester — 21.00: Valčkova ura, Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila — 22.15: Prenos z velesejma. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Petek, dne 8. junija: Bratje Karamazovi. Red B. Sobota, dne 9. junija: Goljcmanov. Red A. Nedelja, dne 10. junija ob 16.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Letno gledališče v Tivoliju. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Opera, začetek ob 20. Četrtek, dne 7. junija: Zaprto. Petek, dne 8. junija: Katja Kabanova. Red Četrtek. Sobota, dne 9. junija: Poljska kri. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, dne 10. junija: Trubadur. Gostujeta' Zinka Kunc in Pavel Madon Vlahovič. Izven. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« bot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.