Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeriih državah. Izhaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov.
(f
\r

List Slovenskih delavcev v olmeriki.
&
The first Sk>venic Daily" in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 HECTOR.
Entered as Second-Class Matter. September 21, 1903, at the Foot Office at New York, N. Y., under the Act of Coogrwi of Mw1h 3, 1879.
TELEFON PISABNE: 1279 REOTOR.
NO. 168. — ŠTEV. 168.
NEW YORK. FRIDAY, JULY 19, 1907. — V PETEK, 19. MAT. SRPANA, 1907.
volume xv. — letnik: xv.
Neznosna vročina. Mnogoštevilne žrtve.
NA NEWYORSKIH ULICAH PRIPEKA ŽE DVA DNI KAKOR V PEČI
Včeraj je vsled vročine umrlo pet ljudi; onesveščeni
SPANJE V PARKIH.
Le redkoke.iaj so si Newyorčaai bolj iskreno želeli nevihte, kakor včeraj, toda, H asi ravno so oblaki grozili, do nevihte ni prišlo. Vročina in vlažnost »ta bili neznosni, toda danes je nekoliko boljše, tako, da si ljudje lahko nekoliko oddahnejo. l)a je hlad nujno potreben, nam dokazuje dej-st\o, da je včeraj v našem mestu radi vročine umrlo pet ljudi, doČim so v bolnice pripeljali 28 ljudi, ktere so vsled vročine našli nezavestne na ulicah. —
Vlažnost ozračja je bila včeraj nekoliko manjša, nego prejšnji dan, toda t«^ga ni bilo opaziti.
Že rano zjutraj je kazal toplomer 84) stopinj n.id ničlo; ob 10. uri 88 in ob 1*2. uri 91 stopinj. Ko je potem v nekterih mestnih okrajih deževalo, se je ozračje nekoliko ohladilo, vendar je pa ob 4. uri po|>oludne kazal toplomer še vedno 84 st. nad ničlo. Vlažnosti je bilo zjutraj 89 stopinj.
Na tisoče Jjudi je prenočevalo na prostem. Klopi v parkih so bile od ra-nesja jutra nadalje zasedene. V tene-mentnih hišah so ljudje spali na balkonih rešilnih lestev, kajti v sobah ni bilo mogoče prestati. Ob obrežju je prenočevalo kaciii 3000 osob. toda tudi tam j« bilo zelo vroče.
V* vsakej postaji gasilcev so imeli včeraj pripravljene cevi za oblivanje konj, kteri »o vozili mimo. Vozniki so priliko porabili in večkrat je stalo pred kako postajo po 20 vozov. Kljub temu je pa na uiieah mnogo konj poginilo. Agentje družbe za varstvo živali so se vozili po mestu, da so preprečili mučenje živali.
• * •
Tu li izven New Yorka je zahtevala vročina mnoigo žrtev in v Philadelphia, kjer se je vršila veiika parada KI kov, se je 4380 gledalcev in para-derjev vsled vročine onesvestilo. Moški, ženske in otroci so padali na tla, kakor da bi jih kt-do streljal ; pet osob je obležalo mrtvih na mestu in 50 jih umira v bol n »rab. Ambulance niso mojijle razvoziti vseh bolnikov in tako so jih morali tudi z drnsimi vozovi odvažati v bolnice. Zdravstveni urad trdi. da kaj taeega do sedaj v Phila-•lelphiji še niso doživeli. Na Broad in Dauphin St. je večkrat padlo 50 osob, kteri so pili li.-nonado, v kterej je bilo — ž«anje. K<» so policaji to pronašli, mi takoj odjezdili dalje ob cestah in razlili prodajalcem vso limonado. Na stotine galonov "limonade** je odteklo v kanal.
Morilec Billek obsojen na vislice.
Chicago, Tli., 18. julija. Franka Bil-leka, kteri je umoril, oziroma zastrupil celo rodbino Bezal, je spoznala danes porota krivega v prvi stopinji; zato bode moral plačati svoj zločin z vislicami. Različne priče so poročale o silnem hipnotičnem uplivu obtoženca, ktere ga osoda je s tem zapečatena.
Izšel je
tretji in zaflnii
potnega romana
WIN NETO!!
Rdeči Gentleman far se dobiva po 40 centov.
Kdor ga je ie prej naročil, K« dobi drugi teden. Če m je kdo preaolll medtem, naj sporoči nov oadov, d« um bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimivo in izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler ee dobe ie vsi trije zvezki.
Upravntttvo "Glas Naroda"
Yert.
Avtomobilska nesreča na Long Islandu.
DVA AVTOMOBILA K TURA STA DR VILA S HITROSTJO 50 MILJ NA URO, STA ZADELA.
Jeden je ubit. dva sta težko, dva pa lahko ranjena, pri nesreČL
BREZ POMOČI.
Nova avtomobilska nesreča se je dogodila včeraj v Ocean Parkwayu na Coney Islandu in provzročila smrt jednega človeka. Druga žrtva je smrtno ranjena; poleg tega je poškodovanih S«- več druirih oseb. Ubit je Thom. O. Da 110van. stanujoč na 270 Putnam Ave., kteri je bil v službi Chas. Wil-liamsona na 525 Villouglibv Ave. kot M>fer. Po poročilih očividcev je bil Ropes, v kterega avtomobilu je bil tudi Francis K. Cavanaugh iz Boise. Idaho, namenjen v mesto. Blizo King Highway je zadel z avtomobilom Da-novana, kteri je bil namenjen na Coney Island. Oba avtomobila sta dr-vil« po približno ]>etdt*set milj na uro; zato je bilo tudi zadet je naravnost irrozno. Oba sta tvorila za trenutek kopico jeklenih in železnih košev, ki so pookpali pod seboj hudo razmesarjena Donovana in Ropesa. Cavanaugh in še dva druga sta zletela visoko v zrak in padla kakih štirideset čevljev daleč na travo. Imenovani je moral biti hudo poškodovan, a je vendar odšel z obema tovarišema, predno je prišel zdravnik.
\Vm. I.atle^. šofer konjskega meše-tarja Wm. Shieldsa, je prišel kmalu |m» nesreči do tistejra mesta. Hitro je zavil z avtomobilom do najbližje tele-fonične postaje ter je telefoniral na jKilieijo in v bolnico. Deset minut so morali prekladati, da so dobili Donovana in Ropesa izpod kupa. Zdravnik Johnson je odredil, da se pošlje oba v bolnico. Ko pridejo z vozom do bolnice, je zdravnik konstatoval, via je umrl Donovan med potjo. Kot trdijo prii'e. tii iine! Ropesov avtomobil no-IkmuIi svetilk, medtem ko je imel Do-novnnov svetle luči. Od Ropesa se ni mogli* zvedeti se ničesar od nesreče, ker je še vedno nezavesten.
SKALA GA JE UBILA.
Pri kopanju prodora je skala ubila nekega delavca, druga dva pa ranila.
J Vi kopanju prodora Pennsylvania železnice na 9. Ave. in 32. cesti je u-hilo včeraj kamenje nekega delavca, kierega pa še niso spoznali. Dva dru-na je pa- tako f»oškodovalo, da so jih morali odpeljati v bolnico. Vendar pa ni nevarnosti za njuno življenje.
New York Contracting & Trucking Company je skušala prikriti vse, kot navadno. Vendar pa je nekdo po preteku jedne ure obvestil policijo o tem, ktera je prišla in zaprla delovodjo Johna Brennana, kterega hoče obtožiti radi malomarnosti. Kompanija trdi. da se je pripetila nesreča radi raz-strelbe na drugem koncu; policijski inšpektor pa je pronašel. da ni-so bile
viseče skale dovolj podprte.
» * ♦
Jednaj-tletni Felice Sciamineo iz 2312 prva cesta je bil včeraj pri neki gradnji usmreen radi neke čudne raz-strelbe. Kolikor je policija zvedela dozdaj. sta bila z imenovanim dečkom še druga dva. Kar strašno poči in mali "Felice obleži na mestu. Prebilo rnu ji- črepinjo nad desnim očesom tako, da so možgani gledali iz rane. Seveda je deček umrl na mestu. Njegova dva tovariša sta takoj stekla in jih ni bilo mogoče dobiti do danes.
Polieija sodi, da se je deček sam obstrelil. To trdi tudi mestni pometaž, kteri je videl omenjene tri par -minut prej z velikim topi če m igrati se pred zgradbo.
V prid Japoncev. Naši zapadni trgovci.
RAVNATELJSTVO ZAVODA SAN FRANCISCO MERCHANTS , EXCHANGE JE NASTOPILO V PRID JAPONCEV.
Trgovci zahtevajo, da se z njimi postopa ravno tako, kakor z drugimi inozemd.
VJETI JAPONSKI RIBIČI.
Sail Francisco, Cal., 19. julija. — Ravnateljstvo tukajštaje Merchants Exchange naznanja, da ne bode delovalo v prid zakona, kteri bode predpisoval, da. se z japonskimi doseljenci drugače ravna, kakor z drugimi iaib-zemei, ki prihajajo v Ameriko. Imenovani zavod zahteva, da se z Japonci postopa ravno tako, kakor z drugimi ljudmi in da se jim podele isti privilegiji, kakoršne imajo druga ljudstva.
Washington, 19. julija. Državnemu oddelku se poroča, da je carinski parnik Mining dne 5. julija vjel ja-[Kniske ribiške ladije Nito Mani in Kaimo, in sicer blizo otoka St. Paul pri Alaski. Obe lad i ji sta se v nepo-s red Tie j bližini obrežja bavila z lovom na morske pse. Zaplenjeni ladiji so poslali v Unalasko, kjer so jih izročili zvezinemu maršalu. Ribice so poslali v Utngi m so o tem obvestili japonsko poslaništvo v Washingtonu. Vsled tega dogodka ni pričakovati kake neprilike.
Seattle, Wash., 19. julija. Gover-ner George B. Carter iz Honolulu, Hawaii, kteri se mudi tukaj, naznanja, da na imenovanem otočju ni opaziti sovražtva napram Japoncem. 25 odstotkov otrok v tamošnjih šolali so deca Japoncev, toda med njimi in "belimi ni nikdar prišlo do sovražnosti, kajti Japonci so kot naseljenci vedno dobrodošli.
ČUDOVITA REŠITEV ZRAKO-PLAVCA.
Priprava za spuščanje na zemljo ni sicer delovala, a se je Meeker vsejedno rešil.
"Profesor*' \V. A. Meeker, strokovnjak v zrakoplavih, se je včeraj komaj rešil smrti. V Sulzerjevem ITarlem River Parku na 126. oesti in drugi Ave. je imelo neko dobrodelno društvo svojo zabavo. Posebna privlačna točka je bil polet z zrakopla vom v visočino 2000 čevljev, potem padanje na zemljo s pomočjo posebnega padalnega dežnika. Zrakoplav napolnijo po vseh pravilih z gorkim zrakom. Meeker skoči z ameriško zastavo v roki na trikot in se 7ične dvigati v^rak.
Ko pride primeroma dvatisoč čevljev visoko, hoee zrakoplavee odpreti padalni dežnik. Toda ta se ne odpre. Dotična vrvica se je nekje tako zamotala. da ni priprava več delovala, zato je postal položaj naenkrat nevaren za Meekerja.
Ta se pa hitro odloči, zleze po tisti vrvici do zrakoplava in napravi nekaj lukenj z žepnim nožem. Nato začne padati zrakoplav in Meeker se je srečno rešil.
Zrakoplav pa se je valil še dalje. Ni 134. cesti je podrl neko žensko in njenega sina ter ju precej poškodoval. Konečno ga je vjel in zganil neki policist.
■"poSljemo Hepol «1i-ko parni-
Brezplačno
koy kteri spada'k najcenejši, najboljši in najdirektnejši progi za Slovence. P i Site na Anstro- Američana Line, Whitehall ^Building,
New York.
Štrajk obrežnih delavcev v Duluthu.
Duluth, Minn., 18. jul. Delavci na tukajšnjih pomolih, kakor tudi v onih v Two Harbors, Minn., so pričeli o polnoči štrajkati. Od tukaj ie od sobote nadalje niso poslali nobene ladije, nakrcane z železom. Ako ee diference kmalo ne poravnajo, bede
Infer	3
krnelo ustavljen.
centov
Afera Haywood. Kontno dokazovanje.
DRŽAVNO PRAVNIŠTVO, KAKOR TUDI ZAGOVORNI-ŠTVO JE NASTOPILO ZA SVOJE DOKAZE.
Obe stranki argumentujeti, kako naj se glasi naročilo porotnikom.
KRATKA SEJA
Boise, Idaho, 19. julija. Dokazovanje v zadevi proti Haywoodu je končano in že danes se prično govori za-govorništva in državnega pravništva, tako da bodemo že tekom prihodnjega tedna vedeli, kaka osoda je namenjena Haywoodu.
Pri včerajšnjej seji je zagovornik Darrow argumentiral in dokazoval, da je treba sedaj tudi lastnike rudnikov obtožiti, ker so skovali zaroto proti delavskej organizaciji v svrho, da jo uničijo. On je tudi obdolžil, da so baš lastniki rudnikov priredili razne razstrelbe in uprizorjali izgrede, da so tako škodovali delavcem.
Senator Borah je po pol ud ne odgovoril. Sodnik še ni izdal svoje odločbe. —
Italjanska kultu a. Italijanski mafijaši.
ITALIJANSKI ROPARJI, KTERI SO UKRADLI IN UMORILI DEČKA LAMANA SO OBSOJENI.
Porotniki so jib pri obravnavi v mestu Hahnville spoznali krivim.
V SMRT NE BODO OBSOJENI.
Hahnville. La., 19. julija. Porotniki, kteri so sodili o italijanskih roparjih Ignazio Campiseiano, njegovi ženi. Toni Costa'in Francesco Gendu-sa. so včeraj izrekli svoj verdikt, kreri se glasi, da so obtoženci v resnici ukradli, odvedli in umorili malega dečka Walter Lamano. Zajed-no pa porotniki priporočajo, da se roparje ■ne obsodi v smrt.
Kakor smo Že poročali, so dečka Italijani ukradli pred osmimi tedni in zahtevali od njegovih sta riše v 6000 dolarjev odkupnine. Ko so pa prišle oblasti lopovom na sled, so dečka umorili in njegovo truplo peljali na neko močvirje.
15LETNA "ŽIVA UDOV A".
Živela je nekaj časa z možem, nekaj časa pa z drugim.
Njen oče je hodil vsako noč na delo' ona pa se je peljala baje sorodnike obiskat. "Ona" je komaj petnajstletno dekletce, ktero pa ima muhe kot že popolnoma odrastla. Seveda ni šla k sorodnikom, pač pa z nekim vojakom Carterjem po gostilnah in plesiščih.
Pred primeroma sedmimi meseci je zaupala očetu, da jo je omenjeni arti-lerist zapeljal z obljubo, da jo oženi. Njen oče — Gray — je poiskal vojaka in ukrenil tako^ da sta se poročila, na kar sta se preselila v Manhattan. Kmalu pa jo je po njeni izpovedi zapustil Carter in ne ve, kje je zdaj, ker se je bala vrniti s« k očetu, je šla nekam v službo.
Pred kratkem je zvedel njen oče, da živi njegova hči nekim drugim moškim. Zato jo je pri tiral pred otročje sodišče. Ko je rekel tam, da je "nepoboljšljiva", pokrila si je ebraz z rokami in britko jokala.
Odstop korejskega cesarja Li-Lioenga.
KOREJSKI VLADA SE O ODSTOPU POSVETUJE Z MARKI Z O M I T O.
Nevarne politične igre na korejskem dvoru in trajni strah pred umori.
JAPONSKE "REFORME".
Tokio, 19. julija. Iz Seoula v Koreji se brzojavlja, da je korejski cesar pozval danes zjutraj ob 1. uri vse starejše državnika k sebi. Ministri so čakali v stranskej sobi, ko se je cesar posvetoval z državniki.
Po dvournem posvetovanju se je končno cesar udal in naznanil, da odstopi, na kar se je sklenilo, da se bodo ceremonije odstopa vršile danes dopoludne ob 10. uri.
Krog palače je vse uzrujano in bližini se je nabrala velika množica ljudi, kteri so skušali napasti urade kukumina.
Marki Ito je bil včeraj jedno uro pri cesarju, kteri ga je iskreno prosil, naj pomaga pri rešitvi Koreje in njega (cesarja) na ta način, da bode Japonska zadovoljna in da korejski dvor ne bode osramočen. Ito se je skrbno čuval, ko je odgovarjal in je odšel, ne da bi cesarju povedal, kaj se zgodi.
Japonski minister inostranih del, Hayashi, dospel je včeraj zvečer semkaj. in se je takoj odpeljal v stanovanje Ita.
'Korejski kabinet baje posluje — brez japonske direktive, ktera trditev pa ni resnična.
Seoul, 19. julija. Člani kabineta so odstopili. Cesar se je na ministre zelo ,Tezil. ker so mu svetovali, naj odstopL Oesar nikomur ne zaupa in je vedno v strahu, da ga kedo ne zastiupi.
Danes so našli na nekej ulici lepake. s kterimi se zahteva, da se vsi japonski uradniki v Seoul u umore.
RAZSTRELBA TRUSTA ZA SMOD N I K.
Zvezina vlada bode sedaj ta trust razpustila.
Washington, 18. julija. Prihodnji trust, kterega bode vladin pravosodni oddelek razpustil, oziroma razstrelil, bode trust za smodnik. Naša vlada je najboljši odjemalec tega trusta in zatrjuje se, da so cene, ktere plačuje vlada za smodnik, uprav gorostasne v primeri s stroški za izdelovanje smodnika.
Vlada naznanja, da bode sedaj predlagala, da se imenuje imenovanemu trustu oskrbnika, baš tako, kakor -se je postavilo tudi tobačnemu trustu posebnega oskrbnika.
Posebno zanimivo pri tem trustu je dejstvo, da so vse patente, ktere ima ta trust, izumili vi a din i uslužbenci, kteri so dobili od trusta malo odškodnino, tako. da je uvedel trust popolni monopol za svojo stroko.
Strela udarila v dinamit.
Butler, Pa., 17. julija. Na Suiitho-vej farmi v Petersville je udarila strela v zalogo dinamita. Pri tem je bil jeden delavec ubit in jeden smrtno ranjen. Razstrelba je bila tako jaka, da so se vsa okna v okolici zdrobila.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa % 10.30 ............ 50 kron,
za % 20.50 ............ 100 kron,
za f .40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
ca $1017.00 ............. 6000 kron.
Potepin je viteta »rt teh vsotah. Doma se na*-a*, ne v ot popolnoma izplavajo bese .vinarja qdbitka.
Male lwim poiDJafcv« Izplačuje e. kr. jpttni hranilni arad v 11. do 12. ilifk ;	. m .
D«narfe, a«m ***** je jojpriltt-m*o 4e $25.00 t fftodal - priporoje-aH
y c iKitezmši i * mm •H
Južne-republike. Razmere v Sred. Ameriki.
POSLANIKI SREDNJEAMERIŠKIH REPUBLIK PRI POSVETOVANJU Z NADOMESTNIM DRŽ. TAJNIKOM.
Necivilizovane razmere v Nicaragui. Napad iz Salvadorja.
V CHILE JE UTONILO 17 MORNARJEV.
Washington, 19. julija. Pri držav-inem oddelku se je včeraj vršila konferenca med zastopniki srednjeameriških republik in nadomestnim državnim tajnikom Baconom o položaju v imenovanih republikah. Pri konferenci so bili zastopniki republik Costa Rica, Guatemala in Salvador. Predno se je posvetovanju pričelo, se je pri Baconu dalj časa mudil me-hikanski poslanik senor Creel.
Panama, 19. julija. Položaj v Nicaragui je brezdvomno zelo kritičen, ako se uvažuje ono, kar pripoveduje senora Bmiliaaio Ohamorro, /.ena vodje revolucije proti predsedniku Ze-laya. Ko se je v Nicaoagui izkrcala, so jo zaprli in v ječi je morala ostati osem dni zajedno z navadnimi zločinci. Medtem se je pripetil potres in del zaporov se je podrl. Končno, ko niso z ara ogli njej ničesar dokazati, so jo s prvim parnikom poslali proti severu, ne da bi jej pustili videti njeno rodbino. Tukaj se zatrjuje, da bodo v kratkem Salvadorci s svojimi četami prostovoljcev napadli Niea-raguo.
Santiago de Chile, 19. julija. Argentinski paraik Toro se je potopil in kakor se javlja, je utonilo 17 mornarjev.
Guayaquil, Ecuador, 19. julija. Tukajšnje oblasti niso dopustile, da parnik Denderah, ki je dospel iz južnih luk, pride v tukajšnji pristan, kajti ma paimiku je -nek mornar obolel za kugo. Parnik je nato odplul dalje proii San Francisco.
Mexico Ciudad, Mexico, 19. julija. Tukaj se je pričela obravnava proti 26 fxsobam iz severnih pokrajin Mehike, kteri so obtoženi, da so pred meseci pričeli z revolucijonarnim gi-baoijem proti sedanjemu predsedniku Porfirio Diazu. Vse obtožence so izpustili, kajti dokazati se jim ni mo • «rlo ničesar.
MLADA SUŽNJA IZ NEW YORKA OSVOBODENA.
Policija jo je baš pravočasno oprostila
Allentown, Pa., 18. julija. Policija je tukaj našla štirinajstletno Mary Schuren iz New Yorka, ktera je mino-lo soboto neznano kam iz New Yorka zginola. Našli so jo v hiši njenega strica Mihael Dutkeja, kteri je v soboto poslal svojo ženo in otroke v Evropo, nakar je takoj dekleta pregovoril, da je odpotovalo ž njim v Allentown. Da bi ljudje ne sumili, jej je kupil vozni listek in je deklico poslal naprej v Pennsylvanijo.
Mesto lepega doma, kterega jej je obljubil, je kmalo uvidela, da je postala prava sužnja, kajti na ulico ni sploh smela iti. Njenej materi je povedala, da so jo baš v pravem času osvobodili, ker inače bi jo dohitela osoda, ktera bi bila huje nego smrt. S svojo materjo se je vesela vrnila v New York. Mati je tako vesela, da je zopet našla svojo hčer, da njenega strica niti ne bode obtožila, tako, da se mu ne bode nič žalesra zgodilo.
Pastorja preganja množica.
St. Louis, Mo., 18. julija. Rev. An-drewa Prifcchetta, nekdanjega pastorja škofovske metodijske cerkve v We listo na, je danes zasledovala razdražena množica pol ure preko plotov in železničnih tirov. Vodnica čete je bila Matilda Ridenour iz Welstona, ktera je skakala kot mačka za pastorjem, a ga ni mogla v je ti, ker je bil pastor pienrnih nog. Povod napadu je neka toflba oesinnajstletne Mrs. Oallie Donley napram pastorju; dolii ga deliketnega •dajanja.
Razne novosti
iz inozemstva.
VELIKE P O VOD NJI V OKOLICI DUNAJA; VODA JE NAPRAVILA IZDATNO ŠKODO.
V hamburškem pristanišču je zgorelo več žitnih skladišč.
MENELIK IN PAPEŽ.
Dimaj, 19. julija. V okolici Dunaja so vsled deževja nastale velike po-vodnji, ktere s«> napravile izda* no škodo. Predmestja lit rnal-. Ottak-ring, Gersthof, Dorn-baeh in Neuwal degg so preplavljena iri ve<- lj:i«ti ]•' utonilo. ISInogo poslopij j«* taz.!- i nih. J7. Dunaja je " , v ■ e k ; > pomoč.
Hamburg, 1!). julija. V trgovskfpa dela tukajšnji sn n a nastal je velik požar, k;e i Jt- r:--j al več skladišč. Ogenj še uiso t ,>-gasili in mnogo druzih poslopij je v nevarnosti. Dosedanja škoda znaša že več stotisoč dolarjev. Požar je nastal vsled tega, ker se je petrcdej-ska svetilka prevrnila in razletela.
Rim, 19. julija. Papež Sarto je naročil kapucinskemu patru Maria Bernardo, ki je glavar kolonije gobavih v iz to ene j Afriki, da izroči v papeževem imenu abesinskemu kraJja Meneliku veliki križ reda sv. groba in njegovo lastnoročno pdsmo. booe-movani kapucin je prišel koncem mavca v Rim in je seboj prinesel papež« od kralja Menelika zvezdo reda E>ti-jopije.
Tanger, Maroko, 19. julija. Sultan je odobril vse dogovore, sklenjene pri konferenci v Algecirasu, kteri se nanašajo ma mednarodno policijo v Maroku.
Trust za surovo maslo.
Detroit, Mich., 18. julija. Pri tukajšnjem zvezinem sodišču je vlada vložila prošnjo, da izda sodišče sodno povelje proti trustu surovega masla, ki je znan pod imenom American Farm Products Co.. kteri je inkorpo-riran v državi Michigan.
Angleški admiral je umrl pri Niagari.
Niagara Falls, N. Y., 18. julija. Admiral angleške flote McLear, kteri se je mudil tukaj s svojo- ženo in nečakinjo, je včeraj umrl vsled srčne kapi. ko je sedel na verandi v Clifton House. Obležal je na mestu mrtev. Njegovo truplo bodo prepeljali v An-glijo.

KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Ultomia 17. julija iz Reke (že poročamo) s 1141 potniki.
Priedirich der Grosse 18. julija iz Bremena s 1532 potniki.
Koenigin Luise 18. julija iz Genove s 1008 potniki.
Lrtfcvanija 18. julija iz Libave s 372 potniki.
Teutonic 18. jul. iz l-iverpoola s 502 potniki.
Dospeti imajo:
Patricia iz Hamburga.
Dentsehland iz Hamburga.
Californie iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Iva Savoie iz Havre.
Lueania iz Liverpoola-
Colnmbia iz Glasgowa.
Finland iz Antwerpena.
Armenian iz Liverpoola.
Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bre-
Prineees Alice iz Bremena. Carotnia iz Liverpoola.
Odphili bodo:
Zeeland 20. jul. v Antwerpen. Philadelphia 20. julija v Soutbamp-
I9|uiuiia 20. jpL v LdverpooL Neckstr 20. joL v Genovo.
20. juL v TTamžirupg. SOL jul. v Tmfc.
"GLAS NARODA
l>
(Slovenk Daily.
Owned an<l published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSKR, president-VICTOR VAL.IAVKC. Secretary. LOUIS BKNEDIK, Treasurer.
Place of business of the corporation and a«lilrennes of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list m Ameriko . . .	*i3.UO
„ ix>l leta.........1-50
leto za mesto New York . .	4.00
pol leta za mesto New York .	2.00
„ Evropo /.a vse leto .....	4.50
......pol leta.....2.50
,, ,, četrt leta ....	1.75 V Evropo pošiljamo f kupno tri Številke.
'GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemči nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
(44Voice of the People") lissue«! every, <lav, ex«.*ept Sundays ami Uolula}^. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Z a o^la.-»e do de^set vrstic se plača 30 centov.
Dopisi bre; po-lj>isa in oesobnosti ne ne natisnejo.
IVnar naj se blagovoli j.obilja ti po
Money Order.
Pri t?premen»l>i kraja naročnikov
prosimo, da ne nam tudi prejšnje bivališče naznani, <la hitreje najdemo naslovnika. Dopis« »m in poniljatvam narolite naslov:
»Q1hs Naroda"
JGreenwich Stn-et, New York City. Telefon: 127!» Rector.
Gledališki trust.
1 z t "iiicajra prihaja poročilo, da se jo nekemu Erlan^erju posrečilo usta-r \ili svetovni trust gledališč, čegar glavnica. zoia^a $100,000.000. Ta trust lioiie pokupil vsa večja gledališča na t-\« tu, kakor tudi druira zabavišča v Zjedinjenih državah, Angliji, Franciji. Nemčiji in Avstriji.
V Chicajru zelo radi govore in za ■uanj ne#?o za sto milijonov dolarjev •e sploh ne zmenijo. Kadi tega smatramo amestmm, da od imenovane svote par milijonov odštejemo. Med ameriškimi ia augležkimi gledališeni-tni podjetji obstoji že dolgo vrsto let zveza iu v tem pogledu novi svetovni ne namerava nič druzega, nego to zvezo spremeniti v pogodbeno in Ktulno. O druzih evropskih glediščih ei j>a ne moremo misliti, da bi pristopila trustu, kajti tam le malo gledaliških podjetij, ker je prebivalstvo tako revuo, da se mora zadovoljiti z deželnima gledišči, ktera seveda ne t»>rvjo najeli moči, o kojih bi se za-•no^io trdili, da so umetniki.
\ A i iiri i j i in pri nas se je gledali kom posrečilo j»oslo--•» -ed:i j avtorji od njih j a te?a ali onega in v Angliji si na-
lUkim j \uti tak« li. išč
od ffr
Poslov
»• i pri kakem avtorju igro, bas tal. l;t!.o:-	obleka pri krojači,.
l'odj«-tnik nantči. da mora igra imeti tii dejanja, in >icer taka, da lxxle imela Mi-fs X. veliko ulogo in Mr. Y.
Ikhi\ ivanta; za vse drupe uso-l»e naj pa bodo ulojre kratke. Taka igra se |H>tom «»premi kolikor mogoče •-ijajiv" i" ako prinaša obilo denarja, w lahko več let igra po vsej deželi. I CiLivni pogoj pri tem je seveda, da «•*!« lustvo rado vidi to |»red.>iavo ali i^ro, ker le na ta način so dobički veliki. V Angliji poslujejo ravno tako praktično in ne idealno ter dajejo
•	\-t.»rj«-*n odstotke od dobičkov; v o-fctjilej Evropi pa še niso prišli do tega. kajti tam je doma idealizem.
V ostalih evropskih deželah piše a\~tor, kakor se mu poljubi in gledali-i»*a «e morajo jk> njem ravnati. Tam
•	piše avtor za igralce, temveč gledališki ravnatelj si mora — poiskati prave igralce za to ali ono alogo. T t»>de tudi glavni vzrok, da gledališki tr int v Evropi ne bode mogel dobiti t m k i h iger, k t cre *' v lečejo'V Evropi veljajo namreč gledališča še ved-tv za zavode umetnosti, s ktero se pu v Evropi v-led nepraktičnosti ne zr m tržiti. To je tudi uzrok, da imajo tam le malo gledišč in da so tu ta večinoma prazna.
Pametne zveri.
f*ai:-ki» •Mi*'* <!c- 1 '"(..js Mon-d.-."* p i d:t "Ikovi v ^Vtuetiki titko nntaiKi • \e (o, kdaj vozi ju« progi \ I;« k. <ia vi !ao ! a jo oh ttidočeiii uri <-!»	iit-i na «tanki? jedil. kte
!•• | h 11 .liki mečejo iz \.»zo-v. liaje delajo na An.'le/.kem ravno tako miši.
SLUŽBO I&ČJE
30 let star sanies z večletno skušnjo era dežel i v trgovini mešanega blaga ; poleg tega pa je izurjen krojaške obrti, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi nekoliko angleščine. Želel bi dobiti primerno službo v kakšni groceriji ali pa v t.rgoviiii z obleko.
Blagovoljne pismene ponudbe spra-jenna upravništvo tega lista pod Šifro:
Tha Tradesman 834,
Care of "GHaa Naroda", 100 Qiwiah St., Haw
Konec Koreje,
Nad "deželo jutranjega hladu" pričela je divjati izredna nevihta, kajti samostojnost korejskega cesarstva in vladanje Yi-Hoenga, štiriintridesetega vladarja iz dinastije Yi, se bliža svojemu koncu. Mogočni sosed in stari korejski sovražnik je sklenil korejsko neodvisnost in samostojnost uničiti in za vedno upropa-stiti.	r
Yi-Hoeng je slišal o haaškej mirov-nej konferenci. Skoraj vse dežele sveta so poslale tijekaj svoje delegate, da se dogovore o stvari miru, da l>omagnjo pravici in po možnosti odstranijo krivico. Le cesarstvo Koreja ni bilo povabljeno, dasiravno se tej velikej deželi godi velika krivica. Stari sovražnik, kteri je naj preje Koa-ejo prisilil, da. je stopila z njim v zvezo in potem proglasil nad deželo svoj protektorat, se je v cesarstvu udomačil. Vse javne urade so zasedli Japonci in so celo cesarju ponudili posebno japonsko telesno stražo. Kaj to pomenja, vedeli so v Koreji iz skušenj minolih časov, v kte-rih so bili zavrafcni umori na dnevnem redu. Prolita kri umorjene cesarice še vedno ni maičevama. In doeli tujci so pričeli v deželi gospodariti. Njihov zastopnik se je udomačil <na dvoru in prič?! dajati povelja ter je poleg tega zahteval koncesije.
Potem je cesar Yi-Hoeng poslal posebno delegacijo v Haag, kjer zborujejo vsi miroljubi vsega svet«, da preprečijo vse krivice. Cesar je mislil, da bode tam dobil svoje pravice proti svojim zatiralcem; pri tem je pa prezrl določbo z Japonsko sklenjene pogodbe, vsled ktere mora za vsako stvar vprašati za svet svoje mogočne "pokrovitelje". Radi tega bode sedaj njegova dinastija, kakor tudi njegova dežela kaznovana. Ta korak bode plačal s svojim prestolom, na kterem je njegova dinastija vladala več nego šeststo let, dočim bode njegova deela zgubila svojo neodvisnost.
Več stoletij so se razne države prepirale radi Koreje. Kitajska in Ja-ponska sta se več nego enkrat bojevali radi tega polotoka. Po zmagi Japonske nad Kitajsko je Kitajska glasom pogodbe, sklenjene v Shimono-seki. prestala biti pokroviteljica Koreje. Koreja je bila proglašena cesarstvom in je zadobila popolno neodvisnost. Toda intrige in tajni u-moii so se vršili tudi na cesarskem dvoru. Rusija in Koreja sta postali iskreni prijateljici in Japonska je pričela nepričakovano z vojno, da si tako odžene mogočnega tekmeca. Japonska je imela srečo in kot nagrado za svojo zmago je dobila protektorat v Koreji tako, da ona izvršuje vsa ino->trana korejska dela.
Pogodbo tega pro lektorata je pa \ i-II«»en«r prelomil, ker je poslal delegate v llaag. In to je konec ne-odvisnosti Koreje, ktera postane ja-l»onska.
eolske razmere na Koroškem.
Deželni šolski svet koroški je pred kratkem izdal poročilo o stanju šol-stav na Koroškem. Iz lega posnamemo naslednje date,
Koroško ima 372 ljudskih šol. V Celovcu, v Špitaliču, Velikovcu in Volšpergu sta pa dve, v Sent Vidu in v Trgu po ena meščanska šola.
Od 372 ljudskih šol jih je 283 z nemškim, 3 s slovenskim učnim jezikom, S4 pa je mešanih (utrakvistič-nih).
Privatnih šol s pravico javnosti je 12, brez pravice javnosti 3. Lansko leto je bilo na Koroškem 61,057 o~ t rok, ki bi morali šolo obiskovati, in sicer 30,036 dečkov in 30,421 deklic. Od teh je obiskovalo meščanske šole 532 dečkov in 732 deklic, ljudske Šole pa 28,101 dečkov in 27.319 deklic.
Privatne šole je obiskovalo 1679 otrok. Doma se je učilo 60 otrok. Zaradi šolskih zamud je bilo 2044 j denarnih glob, v 923 slučajih pa se j je kaznovalo z zaporom. Vendar se , kazni v 010 slučajih niso izvršile. Xa javnih ljudskih šolah je delovalo 1 070 možkiii in 259 ženskih učnih mo- | či, na privatnih šolah 12 možkih in J .">5 ženskih. Možko učiteljišče je ob- : Lskovalo 246 gojencev, žensko 109 go-jenk. Žensko učiteljišče uršulink v Clovcu j imlo 110 gojnk.
Nadalj pravi poročilo, da s razšir-jnje šol ne v jem«, z rastočim, številom za šolo godnih otrok, šolske oblasti da se potegujejo za razširjanje šolskih poslopij in za novo zidanje, a ljudstvo se upira velikim svotam, ki jih mora plače vat L V mnogih slučajih se niti amortizacije brezobrestnih posojil ne more plačevati.
Poročilo pravi fconečno, da je pomanjkanje učnih moči na utrakvistič-nih šolah. Celo rojeni Slovenci zatajijo svojo narodnost in si usposobljen je samo za mrnifti jezik pridobivajo, da ne bi bili nastavljeni am rfxafevtetiSo)h Mpb-

Tako uradno poročilo.
Preglejmo te številke in date s kritičnim očesom!
Koroški Slovenci imajo samo tiri slovenske ljudske šole, od kterib "no vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda. To je žalostno dejstvo, ki ga moramo pribiti in ki nam pove veliko veČ, kakor vsako drobno opisovanje koroških razmer. Nemci delajo na vse kriplje, da. bi preprečili ustanovitev slovenskih šol. Opozarjamo samo na boj za slovensko ljudsko šolo v Šent Jakobu v Rožu, ki je bil, akoravno so ga vodili razumni možje in akoravno je Šeat Jakob popolnoma slovenska vas, brezuspešen. Na Koroškem pa je še več krajev, ki so se brezuspešno borili z>a slovensko šolo. Tega je kriv« pred vsem vlada, pa tudi slovensko koroško ljudstvo, ki ni poučeno o namenu ljudske šole. ki naj bi po načelih zdrave pedagogike služila izobrazbi in ne učenju tujega jezika.
Na Koroškem je 84 utrakvističnih šol. Te £ole so pravi nikum na svetu. V prvem razredu se rabi Prešernov abecednik, ki nasprotuje povsem .načelom zdrave pedagogike in je najslabša slovenska učna knjiga za ljudske šole. Gospodje pedagogi sirom slovenske domovine, prosimo vas, oglejte si vendar enkrat to knjigo in jo ocenite tako, kakor v resnici zasluži. Lasje se vam bodo jezili, ko jo 'boste brali!
Na utrakvistionih šolah se prakti-eira tako, da se do sred leta premelje slovenska abeceda — a se nato takoj začne s poukom nemščine. V drugem in nodaljnih razredih pa so odmerjene za slovenščino 3 urice na teden, ki so pomaknjene navadno na konec pouka tako, da že pouk zaradi tega trpi — pa čujte in strmite. Zgodilo se je, do so otroci slovenskih starišev izostajali od slovenskega polka z učiteljevim dovoljenjem, ker so jih doma stariši po šoli rabili. Poučevalo se je samo tiste otroke, ktere so se za tri slovenske ure javili.
Videli smo, da ljudstvo trpi pod bremenom, ki ga nalaga razširjanje in zidanje šol. Pa pride Schulverein in pravi: *' Mi damo toliko in toliko tisoč kron za novo šolo, samo to natn obljubite, da glasujete za nemški pouk." , Dobro. Kionice pridejo in ž njimi nemška šola, kajti *'slovensko se vaši otroci itak doma naučijo, nemško pa potrebujejo v svetu." In tako so nastale popolnoma nemške šole v slovenskem delu Koroške. Ke-daj se bode naša dična družba sv. Cirila in Metoda spustila v pametnejšo politiko? Mi potrebujemo slovenskih deželnih šol. Pri šolah družbe sv. Cirila in Metoda plačujemo dvakratni davek.
Število popolnoma nemških šol v slovenskem delu Koroške je veliko. Razen nekaj besed v prvem razredu (če učitelj razume slovensko) in razen krščanskega nauka otroci ne slišijo v šoli materine besede. Tudi krščanski nauk hočejo nam ponemčiti. Da se poučuje še slovensko, se imamo zahvaliti edino le odločnemu nastopu narodnih katehetov. So tudi taki duhovniki, ki v višjih razredih poučujejo krščanski nauk samo nemški ali pa slovenske oftroke sploh zanemarjajo in jih ne izprašujejo. Malo je takih, a so. Tem kratkovidnežem, ki delajo to edino iz tega namena, da se ne bi preveč zamerili, bodemo posvetili posebne kapitelje z zgodovini slovenskega šolstva na Koroškem. — Zanimivo je vprašanje, kako stališče zavzema škofijstvo v tem oziru. Godi se, da k rajni in okrajni šolski sveti pošiljajo peticije na deželni šolski svet, naj se poučuje krščanski nauk nemški. Deželni šolski svet pošlje akt škofijstvu **zur Ausserung (naj se izjavi). To odloči ,da deželni šolski svet nima pri krščanskem nauku nič ukazovati, ker ima samo cerkev pravico določiti, kako se naj kršč. nauk poučuje.
Za naše razmere je to še torej precej ugodno.
Zanimivo je uradno poročilo deželnega šolskega sveta, ki pravi, da celo rojeni Slovenci zatajijo svojo narodnost in si usposobljen je samo za nemški učni jezik pridobijo, da me bi bili nastavljeni na utrakvističnih šolah.
Kaj tiči za tem uradnim poročilom ? Utrakvistične šole so raztresene po deželi. V trgih in večjih vaseh jih ni. Zato je ugodnejše službovati a ara. kjer je več družbe in ne v -hribih, kjer je ni.
Slovenščina na učiteljišču v Celovcu tudi za Slovence ni ob liga ten predmet. Zato se ji odtegnejo učite-liščniki, ker niso primorami, da bi jo obiskovali. Na nemškem učiteljišču se slovenščina -sploh ne poučuje. Ra-z un tega pa dela učenje slovenskim koroškim dijakom težkoče, ker se je v ljudski šoli ne naučijo dovolj. Glavno pa je, ker vlada na Koroškem na slovenske učitelje "tak pritisk od zgoraj' % kakor nikjer na sveto. Vrhn tega je v Celovcu nemški "Phraepa-randenfeeim", kjer ataemje veliko uči-teljiščnikov (tudi Slovencev) in kjer se že skrbi mm "polteno nemško vago-
Koroški 61oveuei ao Sutili to Dbn> ki se ji pravi ljudska. Šola na Koro-TJstsnoviti «o Mvo "T7W-
teljski dom", ki podpira slov. dijake. Nekaj učiteljev smo si pridobili s tem — a nevarnost za nje je tudi v službi velika, kjer razmere tako vplivajo na nje, da postanejo še hujši narodni ineznačaftneži, kakor sta ona dva slovenska šolnika v Ljubljani, ki sta, glasovala za celjskega Ptrofta-
Pot do slovenske šole na Koroškem vodi po različnih krajih Sprememba političnih razmer v deželi in državi, naraščaj slovanskega učitelj-stva, pouk ljudstva. To pot smo nastopili. Hodimo urno naprej v korist zdrave pedagogike in v korist Slovencev na Koro&kem.
' 'Domovina *
Kdaj naj se človek oženi?
Samska omizja v gostilnaii in v kavarnah bodo na to vprašanje soglasno zaorila: Nikdar!
Samec je globoko prepričan, da je zakon največja nesreča, ki zamore možkega zadeta, in kar omedli -presenečenja, «ko čuje, da se je kdo temu prepričanja izneveril. To omedleva-
li je se ponavlja toliko časa, dokler se
d o ti«n i samec sama ne oženi.
V nobeni stvari niso ljudje takih nasprotnih nazorov, kakor glede ženi t ve.
"Ledik in fraj", to je refren, ki
ga samec najraje sliši in z največjim navdušenjem roti.
Morda bi ne bil tak križ, vjeti samca v spone sv. zakona, če bi bili oženjenci nekoliko diskretuejši. Stari zakonski možje so največ krivi, da se samci zakona boje.
Zakonsko življenje popisujejo kot največjo sužnost in rodbinsko srečo kot največji pekel. In pri tem razkazujejo svoje razhojene čevlje, svoje nečista ovratnike, odrgnjene suknje in staromodne klobuke tako osten-tativno, da samca kar do srca za-zebe.
In ta filozofija, s ktero begajo samce ! To je že največji cinizem.
Ta pridiguje: Zakon je prostovoljno prevzeta dolžmost, si z legitimnim pomnoževanjem človeštva greniti življenje.
Drugi deklamuje: Zakon je nemoralna institucija, ker se mož ž njim za vse življenje priklene na drugo bitje in mora ž njim živeti, tudi če je tega druzega bitja že do grla sit.
Tretji oznanja: Vsaka ljubezen ugasne enkrat; v zakonu še prej kot izven zakona, a kadar je minila ljubezen, se da mir v rodbini obraniti samo s hinavščino in lažjo.
Ta 1i vzdihuje: Kdor se oženi, da bi imel Ie|n> ženo. je [»odoben tistemu svetopisemskemu slaboumniku, ki je očetovo dedščino prodal za skledo leče.
Ta znjve: je sarkastičen in pravi: Kdor ln»če biti srečen, mora imeti lepo ženo (to se govori z ironičnim povdarkom), od tu naprej pa z gor-jupim sarkazmom, kdor pa vzame lepo ženo. da bi bil srečen, je — -norec.
Tudi v alegorijah ti govore ti oženjenci kaj radi o vsakovrstnih poetičnih in nepoetičnih primerah.
Zakon je veriga, se dostikrat čuje; dokler si samo zaročen, se ti zdi, d« je ta veriga iz zla-ta; kadar si poročen. spoznaš, da je iz svinca, a kadar te je že vsega ogulila in bi jo rad zlomil, itedaj spoznaš, da je — jeklen«.
Kar srditi pa so ti oženjenci, če jim govoriš o zakonu iz ljubezni. Tako se ti smejejo, da postanejo natakarice božjastne od strahu.
Iz ljubezni se hočete oženiti? se je zadri neki trebuški gospod na mladega zaročenca. To je ravno tako neumno, kakor če bi se iz strahu pred smrtjo ustrelil.
Kdor je zaljubi j en in se vsled tega poroei, stori korak od vzvišenega do Smešnega, trodfira s kopico otrok obremenjen znanec, ki se je kot samec bavil z literaturo, zdaj pa čita samo še tujce in mrliče v il Laiba-cfoerici".
Približno takega mnenja je tudi neki kazi tiski steber, ki ima stalno prislovieo: Ljubezen je igra, kdor to igT-u izgubi, je največ dobil — ohranil si je prostost.
Olajševalno za te oženjenee, ki za-konaželjno mladino tako begajo, je to, da so, kakor rečeno, bili najmodrejši ljudje vseh časov in vseh narodov najbolj -različnih mnenj o kočljivem vprašanju, ali se naj možki sploh oženi ali ne. Od sv. Pavla pa do Schopenhauer j a se je mnogo pisalo o tem, a ljudje se vseeno ženijo in se bodo še naprej.
Kdaj naj se človek oženi t To vprašanje se ne nanaša na to, v kteri starosti se naj moški oženi. Ko bi to vprašanje stavil, bi mi od vseb strani zagrmeli v odgovor že trivijalni nauk: -Pred 40. letom je prezgodaj, po 40. letu je prepozno.
Moje vprašanja je čisto aktualnega pomena. Gre se za to, ob kteri ari naj bodo poroke, ob kteri ari naj ss vrši tisto UBwnjcwqe prstanov, ki sknbblisira flfaUilmssinn izjavo, da m prostovoljno
ki stoji poleg njega pred oltarjem in ki je skoro nič ne pozna.
Na Angležkem se je namreč vnel zadnje tedne velik boj v časnikih zaradi vprašanja, kdaj naj se človek l oženi, ob kteri uri naj bo poroka.
Povod temu prepiru je nova, iz Amerike prenesena moda. Eden in-dnstrijalni-h kraljev ameriških, ki se zdaj s svojo boljšo polovico mudi v Parizu, je ustvaril prvi preeedenčni slučaj. Poročil se je z mlado pevko, ki je po tingeltanglih kazala lepoto svojih nog. Poroka je bila o — polnoči.
To je bil menda prvi slučaj, da se je med civilizaranimi narodi izvršila poroka v slovesno razsvetljeni cerkvi o polnoči. Reeenega industrijalnega kralja je to peč veljalo lepo svotieo, a napravil je senzacijo, kakor še nihče pred njim in to je tudi nekaj vredno. Seveda je mož našel takoj dosti posnemovalcev. V Ameriki ni bilo težav; v deželi dolarja se z dolarji vse doseže.
Mož je pa. našel posnemovalcev tudi na Angležkem. Nekteri angležki duhovniki se niso nič obotavljali in so izvršili že različne poroke o polnoči, a ko se je ta moda začela razširjati, so -posegli vmes angleški škofje in prepovedali po>ročanje o polnoči.
To je povod srditi časnikarski vojni, ki se osredotočuje vse bolj na
vprašanje r je-li polnoč krščanska ura ali ne; če je krščanska, ni nobenega razloga, da bi o tej uri ne mogle biti poroke, če je pa ne krščanska, zakaj se potem obhajajo polnoČnicef
Iz muhe nekteri h ekscentričnih gi-grlov se je razvil na Angležkem velik .prepir teologičnega in družabnega značaja. Vsa angležka družba je razdeljena na dva "tabora in ga časopisa, da bi čitatelj ne našel v njem nekaj vrst razmot ri van j pod naslovom: "Kdaj naj se človek oženi*" Prava sreča, da pri nas ni tal za take raz pore. Kam bi pač prišli, če bi se zdaj začeli še prepirati, ali se naj ljudje poročajo ponoči ali podnevi — ko dobe dekleta že tako dovolj težko moža.	G.
I o e n s tv > katoliško
podp. društvo
svete Barber
države Severn«
Sedež: Forest City", Pa.
a*- iwnmrla 1903 v drCavt P«tfWH(ylv>u<(il:r
-(HJ-
ODBOX1HXI:
Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Box 547, Forest CSty, ra. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Ran, Pa.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Ciif, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Fa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Fa IVAN S KOD LA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: T-w&n Telba^. P.
.•vat Citv. Pa.
Brit
Društveno glasilo je "GLAS NARODA
rr
w m w mm
Telefon 246.
WWW

POZDRAV.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa brat«. Antona v Clevelandu, O. Na zdar!
New York, 18. julija, 1907.
Alojzij Muha.
POZOR, ROJAKINJI:!
Rad bi se spoznal z dekletom ali pa mlado vdovo, okopram že i-ma par otrok, je vsejedno, samo če se le hoče možiti. Starost od 20 do 30 let.
Frank Hren,
Carnegie, Pa.
OPOMIN.
Vse one, kteri mi kaj dolgujete, opominjam, da mi -v kratkem času vrnete, kar ste dolžni, bodisi v gotovini ali na hrani; če ne. Vas bodem s polnim imenom in rojstnim krajem objavil v listih.
Anthony Kocjančič, P. O. Box 183,	Hollton, Pa
(19-20—7)
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Kn^jpovim praškom, kdor ieli poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, £e ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahcic,
f-aa9 SOUTH FROINT STREET,
STEELTON, PA.
POZOR. ROJAKI!
Slovencem v Carbondale, Vandling, Forest City, Pa., in v okolici priporočam svoj novo urejeni
FOTOGRAFIČNI ATELIER, v kterem izdelujem najfinejše slike do naravne velikosti. Imam tudi slovenskega vslužbenca g. Anton Lebeza. Torej se lahko ž njim po slovensko pogovorite.
W. B. FOSTER, 37 W. Main St., Carbondale, Pa.
(10x v dr d 2 jI)
Frank Petkoy§ek
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SALOON,^.
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in Tvhiskey, ter ima na razpolago fine sni od k e.
V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno ireže groee-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
il (i ih a iii it a a a
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, wtnn j fr okolici naznanjamo, da je za tamoŠmjl okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Mina.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.
Kotlarje išče:
Velika zračna tovarna
za?stalno delo v ladjedelnici Fore River Ship Bnilding Company, Quincy, Massachusetts.
Rojaki naročaj t« m ma "Glas Ha -oda'*, največji ia naj cene j ii daavafk
Velika zaloga vina in žganja
Prodaja belo vino 70c gj.Tlon „ črno „ „ oU* ,,
Orožnik 4 jr»ll«»ne za...... £1 5 .on
Brmjevee 12 srekloi^c «12.00 ali * gnil. (s.ubVk) za.......SI« '«»
Zet obilno naročilo Me pr:porcC-*.
Mati]a Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.
Slovencem in Hrvatom pri- ^ poročam svoj
SALOON |
v obilen poset. Točim vedno p svežo pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine smodke.
Rojakom pošiljam denar* )e v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorku.
Z veles poŠto van jem
Ivan Govžc,
Ely, Minn.
ni odgovorno mM HjuMBfitvo.

FR. SAKSER CO.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA...
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča ?e Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v ?>taro rU»-movino, ali ako žele kog& sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
lOQ Greenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostora, predno se da pregovoriti, da'komn vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami.

■
^ ' š - — * - - . • ■■ - = ' " " "■' ......... ■ '

^ Jugoslovanska
InkorporiraDa dne 24. janu^ija. 1901 v drža.vi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL StTNIČ, 421 7th St., Calnmet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bo2 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN OOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, Dl. IVAN PRIMOŽIČ, IT. nadzornik, Box 641, Eveieth, Minn. IVAN KERŽISNIK. TII. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4F24 Blackbei ry St., Pittsbnrg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ITL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. 3VEJC, 711 N. Chicago Street, Joiiet. 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in dmge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drageon.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki Icrajevnik društev naj pošljejo dnplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh. Pa. Pri dejani morajo biti natančni podatki v*ake pritožbe.
Društvene glasilo je 44 GLAS NARODA".
ZOPET S^REJETL
V	društvo sv. Jožefa št. 29 v imperialu, Pa., 25. junija: Anton Ke-rin cert. 4216, Martin MladkoviČ cer1- 1914. Oba v I. razredu. Društvo
šteje 69 članov.
V	društvo sv. Alojzija št. 31 v Braddocku. Pa., 25. junija: Ivan Primožič cert. 3940.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v indianapolisu, Ind., 25. junija: Josip Sme rdel cert. 6704 I. razred. Društvo šteje 65 ndov.
ODSTOPIIJ-
Iz društva sv. Florjana Št. 64 v South R>ange, Mich., 23. junija: Ivam Butkovič cert. 5S64 I. razred. Društvo *teje 42 udov.
Iz društva sv. Jožefa Št. 20 v S^rti- Minn., 25. jrnnija: Fran Samsa
cert. 1494 L razred. Društvo šteje 87
Iz društva sv. Štefana št. 26 v FMtsburgu, Pa.. 30. junija: Ivan Skok
cert. 6691, Ivan Šabee cert. 3633. Oba v ra^redu-
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethn, Minn., 30. junija : Ivana
Blatnik cert. 1664, Marija Gradisar eert- 1678.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v SParti> Minru, 25. jumija: Marija Sam-fc.a cert. 1494. Društvo šteje 32 61.
Iz društva sv. Štefana št. 11 v	Neb., 30. junija: Ana Bosanec
cert. 947. Društvo šteje 15 članic.
Iz društva sv. Alojzija št. 13 v hel cert. 1S63, Alojzij Varčni k cert. razredu.
Iz društva sv. Ime Jezus št.. 25 v Evelethu, Minn., 30. junija: Sumibergar cert. Ill I- razred.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku. Pa., 25. junija:
T rob a cert. 4929 1. raz-ed.
Iz društva sv. Štefana ši. 11 v Omahi- Neb.. 30. junija: Ivan Capwan cert. 952 I. razred. Josip Capuran cer^ 952 II. razred.
.TURU L. BROŽIČ, jrlavni tajnik.
Baggaleyu, Pa., 25. junija: Fran Že-1S80, Fran Pavlin cert. 1864. Vsi v I.
Fran
Ivan
ottoii&išvi
KRANJSKE NOVICE.
Ljubljano je ogledoval 8. julija po noči deset let stari Alojzij Dobrin iz Tržiča. Ko ga je stražnik prijel in od-vedel na magistrat, je tam povedal, da je pobegnil od svojih starišev v Tržiču ob priliki, ko ga je oče poslal z goldinarjem v neko domačo trgovino nekaj kupit. Poslali so mladega begunca zopet nazaj v Tržič.
Nesrečen padec z drevesa. V Do brunjah se je ponesrečil 1. julija Martin Selan. Padel je tako nesrečno z lipo, da je na mestu obleža1 mrtev. Bil je vzgledtn in značajen mož, dolgoletni in vestni oskrbovalec cerkve sv Urha.
Poskusen samomor radi loterije.
Slepi Franc Rulec iz Top^b'^ je bil stavil v loterijo šest kron, češ, da se mu jp sanjalo, da bode zad?l, ako stavi. Sestavil si je načrt, kako bo uporabil tistih 20.000 K er j- "e naprej pil na r 1
la
in sreče. Toll -ree.i mu ni "zadel"* ni ni*. To ira je lul.o •». v ..i . da je -k'"Mt - -.-mio-mororn končati - oje življenje. Sel je k bli nji reki t^r sko«*M v v .do. 'mu.->-/iv-i palico iti klobuk na brc*. Čez nekaj ča-a -<> ga klicali h kosilu in našli -•> -.ra v vodi. I- te-ta v o so ga vzbuili'i k zavesti. Se.la.j pravi, da je hotel rake loviti, a da jih ni videl.
Krasna jama kapnikov je v Gorjancih na Dolenjskem pri Stricanici /a Opatovo goro. Tisto malo ljudi in preiskovalcev, ki so jamo obiskali, poroda o nji prava fuda. Globoka je nekako 70 do 80 metrov, v premeru ima 15 do 20 metrov, višina je različna, i*>nckod 40 do 50 metrov. Kapniki so blesteče-beli. nahajamo obliko slapa. jelke, prižnice itd. Pravijo, da je svoj ča» jama služITa prebivalstvu za skrivališče pred Turki.
ŠTAJERSKE NO VIOL.
Kobilice so napravile veliko škodo
▼ TV bra, Pfarju do Košenee ob desnem bregu Savinje in v Vrstniku na levem bregu Svinje med Celjem in LaMritn. Kobilice so se pojavile v ve-
likih množinah. Kmetje se boje, da jim kobilice vse uničijo.
Velika nesreča se je pripetila v Upniški okolici. Posetnik Riffel je peljal žito domov. Prisedlo je na voz več žensk. Voz se je pa preobrnil in je nevarno ranjena Marija Stramec, -mrtnoncvarro pa 151etna Marija Švarc.
Mlada tatica. Štiri mesece težke ječe so prisodili v Celju 181etni postrež-nici Antoniji Gričar, ker je kradla kakor sraka. Njena prijateljica Alojzija Lednik je skrivala ukradene stvari. Zato so ji prisodili šest mesecev težke ječe.
KOROŠKE NOVICE.
Odhod na vaje. 17. pešpolk v Celovcu odkoraka na vaje 13. avgusta cez Velikovec, St. Andrej na Srednje Štajersko, potem pa nazaj na Koroško proti Starem Dvoru. Prvi bataljon tejra polka pride 1. avgusta k pol-kovnim vajam iz Ljubljane v Celovec* Rezervisti 17. pešpolka bodo klicani k 20dnevni orožni vaji na 19. avgusta. ter odidejo potem k polku na Štajersko.
Železniške nezgode. Dne 29. junija no noči ob polenajstih je zadel en voz od ravno premikajočega .vlaka v en! voz osebnesa vlaka št. 917 ravno, ko o vozil na južni kolodvor v Beljaku, i Vokemn potniku je bila vsled trčenja ; »na i"ka pokvarjena in dva otroka sta bila nekaj pobita na obrazu. Potniki so bili v prvem trenutku zelo ; razburjeni, ter je vse hotelo iz vlaka, ' dokler niso bili prepričani, kaj da se je zgodilo. Vzrok tej nezgodi je bilo j premikal no osobje železnice. — Dne \ 1. junija je pa padel neki možki iz ■»ebnega vlaka, ko je ravno peljal iz Trbiža. Vlak so takoj ustavili in mo- i ža nazaj v voz spravili, kteri je pa t med potjo proti Beljaku izgubil za- j vest. Pri padcu je zadobil notranje ! poškodbe, kar pa popred nobeden ni j zapazil.
HRVATSKE NOVICE.
(
Konflikt med Hrvati in Madjari.
F idimpešta, 2. julija. V konferenci neodvisne stranke je govoril poslanec Hollo o abstrakciji Hrvatov ter rekel' da je dolžnost stranke, pospeševati re-
šitev te zadeve v blagor stranke in dežele. Stranka mora podpirati predsedstvo v pravični, a odločni uporabi poslovnika. — V krogih hrvatskih poslancev se osnuje na Hrvatskem organizacija narodnega odpora do skrajne meje. Iz zaupnikov vseh strank se ustanovi narodni svet, ki bo dajal smer hrvatski politiki ter vodil volitve. Boj se prenese tudi na gospodarsko polje ter se skuša pridobiti hrvatske vole trgovce, naj v slučaju, da postane službena pragmatika za železničarje zakon, bojkotirajo ogrske tovarne ter si naročajo blago iz Češke. Poslanec Zagorac je izjavil, da se sedaj ne gre več le za jezikovno vprašanje, temuč poglavitno za to, ali je Hrvatska napram Ogrski samostojen faktor ali ne. Hrvatska se je prepričala, da nagodba ne jamči Hrvatski za njena prava. Na podlagi sedanje nagodbe ne more na Hrvatskem sploh obstati nobena stranka. Geslo je sedaj: z novo nagodbo, oziroma z revizijo nagodbe zagotoviti Hrvatski njene pravice, ker drugače ne more biti govora o kakem prijateljstvu med Ogrsko in Hrvatsko. — Posl. Barabas je rekel na shodu v Aradu: Ako naj podam politično izjavo, združim jo lahko v besede: "Prokleto slabo nam gre."
BALKANSKE NOVICE.
Zarota v Črni gori? Be I grad, 2. jul* "Štampa" poroča iz Kotora: "Na ukaz črnogorskega vojnega ministra so zaprli v Cetinju dva kapitana in štiri poročnike. Vseh šest častnikov je napravilo svoje študije v vojni akademiji v Belgradu ali v italijanskih častniških šolah." — Dubrovnik, 2. julija. V Cetinju. Nikšiču in Podgo-rici so zadnje dneve zaprli petnajst častnikov, ki so obdolženi zarote proti raznim članom ministerstva.
Rn mnnska si pomnožnje vojsko. Bukarešt, 2. jul. Vojni minister je predložil zbornici načrt, naj se pomnoži romunska armada za dva nova polka, tako da bode imela Rumunska 18 pešpolkov.
Balkan. Solun, 1. jul. Finančno stanje Macedonije se je izboljšalo. Turška vlada je izplačala orožnikom policije in vojakom za maj zaostale plače v znesku 40.000 funtov, civilnim urad-, nikom 15.000, liferantom za armado pa 104,000 funtov. Sedanje stanje je pa žalibog trajalo le dva tedna, ker pozneje ne dobiva vlada več davka na ovne. — Carigrad, 1. jul. Diplomatski krogi izjavljajo oficijelno, da je poset italijanskega brodovja v turških vodah in avdijenca podadmirala Broc-chettija pri sultanu "le čin uljudno-sti.'' — V Lehovki v monastirskem vilajetu se je vršil boj med turškimi vojaki n grško četo, ki je štela 120 mož. Četa je izgubila 20 mož, vojaki pa dva.
RAZNOTEROSTI.
Pravda radi oporoke. V Dunajskem Novem mestu se vrši zopet pravda radi oporoke v Badnu umorjene Lu-krecije pl. Biedermann. 31 dedičev zastopa dr. Fger iz Ljubljane. Obravnava bo trajala dva dni.
Urednik brez rok in nog. Inženir Salomon Mendelsohn, urednik glasila zveze železničarjev je prišel radi revolucionarnega hujskanja v preiskavo ter bi moral biti aretiran. Ko so ga hoteli prepeljati v zapor, so opazili, da nima niti nog niti rok, ker je prišel ob nje pri neki železniški nesreči. Sodišče je vsled tega, zaslišavši še zdravnike, odstopilo od zahteve aretacije. Svoj odlok je utemeljilo s tem, da človeka, ki je brez rok in nog, ne gre zapirati.
Nesreča pri vaji avstrijske mornarice. V sinjskem prekopu sta zadeli torpedovki -"Streiter" in "Ulan" skupaj. "Streiter" je poškodovan.
Samomor. Iz nesrečne ljubezni se je ustrelila v stanovanju nekega poročnika kavarniška blagajničarka Lina Hanusch v Ostrogonu in se nevarno ranila.
Moški za hišno. Pri slaščičarju A. Lukaču v Budimpešti je bila nastavljena tri mesece hišina, ktero so Sneli radi, ker se ni nič brigala za moške. Kar nekega dne pride k slaščičarju policija in vzame deklieo seboj. Izvohala je bila namreč, da je to rokodelski pomočnik, ki mu je bilo ime tudi Aleksander Lukač. Da se skrije policiji. ki ga je zasledovala kot člana roparske družbe, se je preoblekel v žensko obleko ter šel služit z ukradeno poselsko knjižico.
Grogoljev spomenik. V Moskvi so na Arbatskem trgu slovesno "b!a . temeljni kamen za Grogoljev spomenik. ki je delo umetnika Andrejeva. Gogol j bode upodobljen zamišljeno sedeč na izsekane j skali. Visok bode spomenik šest sežnjev. Slovesnosti s<? se udeležili poleg najvišjih dostojanstvenikov najodličnejši moskovski krogi. Za spomenik je nabranih 112 tisoč rabljev.
Poljaki in Madjari. Lvov, 2. julija. Obenem z vsesokoliskim zle to m v Pragi so obhajali tudi poljski Sokoli veliko slavnost v Lvovu. Zgodilo se je to zategadelj, ker ee je češko časopisje odločno zavzemalo za narodne pravice Malorasov. To priliko so hoteli porabiti Madjari, da zabijejo kol razdera med Slovane. Znani dvorezni
madjarski poslanec dr. Kovaes je prišel z deputacijo Madjarov na sokol-sko slavnost v Lvov. Toda madjarska deputacija najbrže ni bila posebno navdušena, ko jo je pozcfifavil v imenu poljskih Sokolov Czechowicz sledeče: *4 Pozdravi jamo vas s tisto prisrčr >st-jo, ki smo jo dolžni gostom. Poljski
pregovor pravi: Gost v hišo - Bog
v hišo. Toda ubraniti se ne moremo skeleČega čustva, ako pomislimo, da ste zastopniki stranke, ktere vlada preganja in zatiia sorodne nam Slovake in Srbe, in ki ravno sedaj zavzema proti našim bratom na Hrvatskem tako krivično in jasnemu pravu nasprotujoče stališče.' *
Portugalska pred revolucijo. London, 2. julija. Povodom odhoda prestolonaslednika v Afriko je bila kon-signirana vsa garnizija v Lisboni. Vkljub temu so bile v pristanišču hrupne demonstracije proti dinastiji in ministerskemu predsedniku. Kralj je baje pooblastil ministerskega predsednika, da sme v potrebi suspendirati vse državljanske pravice, proglasiti nad mesti malo obeedno stanje, oziroma tudi naglo sodbo. Splošno razburjenje in nevoljo proti kralju je pomnožil ministerski svet, ki je brez parlamentarnega dovoljenja zvišal kralju civilno listo za 10 milijonov.
Zakonske zvece med švedskim in ruskim dvorom. Švedski princ Viljem, 231etni sin švedskega prestolonaslednika, je prišel v Petrograd, da se baje zaroči s 171etno hčerjo Marijo velikega kneza Pavla. Princesinja Marija slovi za prvo lepotico na ruskem dvoru.
Število postaj za brezžično telegra-
znaša na obrežjih vsega sveta do danes 265. Evropa šteje 124, Amerika 111, Azija 17, Polinezija 6 postaj. Avstralija nima še nobene postaje. Na vsem svetu je do sedaj 250 trgovskih ladij opremljenih z aparati za brezžično telegrafijo; koliko vojnih ladij ima take aparate, seveda ni znano. —
O sušenje Zuiderskega jezera. Na
predlog nizozemske vlade je nizozemska zbornica sklenila osušiti Zuider-sko jezero. Podjetje ima biti izvedeno tekom 32 let ter bo stalo 353 milijonov kron. Obramben! jez bo 40 km dolg ter zapre sedanje jezero proti severnemu morju; površje, ki se na ta način pridobi za poljedelstvo, znaša 4050 kvadratnih metrov. Ni še določeno, ali se bo cela ta ravnina po sezidanju obrambnega jeza hkratu, ali pa le po malih kosih osuševala. Tako pridobljena zemlja bo tvorila novo pokrajino.
Kje sta IVAN STREMPFEL in njegov svak IVAN RESNIK? Pred tremi leti bivala sta na Darragh, Pa., odkoder sta potovala na farme v Missouri Za njih naslov bi rad zvedel: John Brejc, Box 203, Linhart, Pa.	(16-22—7)
Nižie podpisana priporo- O Čara potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke ...---.....
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........-----
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York. » 1

i
i i
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
30x-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
ziobsse, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vfteh ahm^skih obilni obisk. "
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
• 2095thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
zapomnite	da je samo oni
zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo .ZDRAVJE** katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
L
John Trebeč
Box 196 Terčio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
14() West 34th JSt.
NEW YORK, ISI. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slaboumnosti, kaslja, težke ooiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N.J
*
*
t
-j*
NAZNAUTLO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULTZ, 13 Iron Street, Canonsbnrg, Pa., naš zastopnik za Canonsbnrg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in pošilja po našem posredovanja denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanj em
Frank Sakser Company.
JOHN VENZLiL, 1917 B. 62od Street, N. E., Cleveland, Ohio
f
izdelovalec kranjskih in nemSkih 1
M A R Al O IN I IC.
Delo napravim na zahtevanie na ročni- j kov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m ie od $45 do $80.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so
Trade Mark rej.
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
K<lor jih je ral>il, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiwte, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju 111 težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo na vati no boleT-ine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za ti stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
Varstvena znamka
ČUDODELNO MAZILO	LASE-
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVf. RENVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Rojaki, naročajte se na 4'Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
r

AESTKB-AIBKICAN U«1
Keieularrtl potni parmikl
(nov z 2 vijaki) odpluje 20. julija, odpluje 7. avgusta. "Oerty" odpluje 24. avgusta.
(nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra.
x Oarljo m©d New Vorkort-., i retort , in K«ko
5
5 t
"SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki eenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in najrazmo vrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — eela dfragr.il j a rska ivrd-ka v lastnej hiši, — omogoči "Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
Hrsjj-.f»pravnega ;r. najceneiš^ peiobroona (-rta, v % Ljubljano in sploh na Svovensko. Železnica velja .rio Ljub- A ljane le CO centov. Potniki dospe mti dan na parnih, ko u od. doma. gioio.
Phelps^Bros. Co., General Agents,
2 W ashington St., IN'ew York.
SAMO JEDEN CENI za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročite v po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO!
NAZNANILO.

Gompapie Generale Transatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)

m 9 w m
Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik Mr. JANKO PLE&KO ▼ državi Illinois. Obiskal bode ce-ljece rojake naj prvo v Cbicagn in okolic^ potem pa se poda v drfcave Michigan, Mizme-Colorado, biw^tv ga
O*.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči
La Savoie" „ „ „ ................12,000 „ 25,000
"La Lorraine" ,, "La Touraine" ,
"La Bretagne"____
"La Gasgogne"-...
.....12,000
..	10,000
..	8,000
. .	8.000
2."», OOO 12,000 9,000 9'.KJO
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Rearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sed&j naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoladne iz pristanišča št. 42 North Ki ver, ob Morton St., N. T.
25. julija 1W7 *LA TOURAINE L avg. 11». *LA LORRAINE 8. avg. U'H ^LA SAVOIE
avg. 1§§7 La Gaecogne 22. avg. 19U7. *LA PtROVENCE
zvezda zaznamovani imajo po dva vijaka.
► KoZminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn	Chicago, 111,
•LA ^AVOIE *LA TOTTRAINr, •LA LORRAINE La Bvetagne •LA PROVENCE
Parnik a z
A*. W
29. avg. 1907. 5. sept. 1907. 12. «ept. 1907. 14. sept. 1907. 19. sept. 1907.
J_
_
_!___
_U_i_i
__UBS
•-■r	' -jn/- _..„—•



Dama s kamelijami.
Francoski apiscd Aldu. Dumu (sin), preložil dr. Ivo šorli.
( Nadaljevanje.)
Eden izmed pomagačev je ostal na pragu ter gledal ca elegantno kupo-valko. Stopil sem k njemu in ga prosi!, naj mi pove njeno ime.
—	To je gospodična Margerita Gau-tier, mi je odgovoriL
Xisem se ga upal. povprašati po njenem stanovanju in odšel sem.
Spomin na to prikazen, zakaj bilo je vse res kakor prikazen, mi ni hotel več iz glave, in iskal sem povsod to belo bitje, tako kraljevsko lepo.
Nekaj dni pozneje je bila v "Operi ComiqueT' velika predstava. Šel sem tja. Prva oseba, ki sem jo zagledal v neki loži pred prvimi galerijskimi vrstami, je bila Martrerita Oautier.
Tovariš, ki je bil z menoj, jo je tudi eqntznal, kajti opozoril me je takoj nanjo.
—	Poglejte vendar ono krasno žensko ! —
V istem hipu je obrnila Margerita svoje kukalo proti nama in zapazivši mojega prijatelja, se mu je nasmehnila ter mu dala z roko znamenje, naj pride k njej.
—	Grem ji voščit dober večer, mi je rekel, a se vrnem takoj.
Kar uteklo mi je:
—> Vi ste pač sre-een človek!
—	Zakaj t
—	Da smete iti k njej.
—	Kaj ste zaljubljeni vanjo T
—	Ne, sem zardel, ker res nisem bil na čistem niti sam s seboj; toda rad bi jo poznal.
—	Torej pojdite z menoj, da Vas predstavim.
—	Prosile jo prej dovoljenja.
—	A vraga ! Pri njej se res ni treba obotavljati, kar pojdite!
Te besede so me zadele zelo neprijetno. Tresel sem se, da izvem zdaj za gotovo, da Margrita res ni vredna čustev, ki jih goji mdo nje.
Poznam neko knjigo Alfonza Karr: "Am Rauchen", ktere junak je človek, ki zasleduje nekega večera zelo elegantno žensko, elegantno in tako lepo, da se je zaljubil na prvi pogled v njo. Če bi ji smel le roko poljubiti, čuti v sebi dovolj moči, da bi se vsega lotil, dovolj volje, da bi vse pridobil, dovolj poguma, da bi vse premagal. Jedva se je upal pogledati nje gležnje, ko je bila koketno privzdignila krilo, da bi se ji ne pomazalo. In med tem še, ko je sanjaril, kaj naj bi počel, da bi si pridobil srce te krasotice, se ona ustavi na oglu neke ulice ter ga vpraša, ali hoče ž njo v njeno sobo....
Obrnil se je in šel žalosten domov.
■Spomnil sem se te povesti in jaz, ki bi bil rad vse pretrpel za to žensko, sem se bal, da bi me le prehitro ne u-slišala. da bi mi le prehitro ne naklonila ljubezni, ki bi jo bil rad zaslužil z dolgim čakanjem in kako težko žrtvijo. Taki smo mi moški! In dobro je, da nam domišljija pusti to poezijo v srcu, in da mora telesno poželjenje čez te sanje....
Skratka, — če bi mi bil kdo rekel: "Daj življenje, in še noooj je tvoja!' bi bil sprejel; a če bi mi kdo rekel: "Daj deset zlatov, in še noeoj jo boš imel!" bi ga bil zavrnil ter se razjokal, kakor otrok, ki se zbudi in vidi, da ni več gradov, o kterih je sanjal.
Toda spoznati sem jo hotel na vsak način. Bilo je to gotovo najboljša, če ne cek> edina pot, da pridem na čisto Ž njo.
Izjavil sem torej svojemu prijatelju, da ostanem pri tem, naj jo vpraša,
ali me sme predstaviti, ter sem blodil po hodnikih ves razburjen, da bom najbrže že v tem hipu stal pred njo, ter piepričan, da ne bom vedel, kako se vesti.
Poskušal sem že vnaprej zbrati besede, ki jih ji po rečem.
O, kako nas ljubezen nebeško pool roči!
Čez kratek čas se je prijatelj vrnil.
—	Naju že čakat je rekel.
—	Sama T sem vprašaL
—-4 Se neka druga ženska je pri
njejSp
—	Moških ni zraven t
—	Ne.
—• Pojdiva !
Prijatelj se je obrnil proti izhodu.
—	Toda kam greste? sem ustavil. —
—	Greva po bonbone. Poslala me je sama.
Sla sva k sladčičarju pri vhodu v oporo.
Najrajši bi bil pokupil kar celo pro-dajalnieo in ravno sem premišljeval, s čim bi se dalo najbolje napolniti £a-keljček, ko zaslišim zahtevati svojega prijatelja:
—	Prosim pol kil« rozin v sladkorju.
—	AH veste, da jih mara T
—	Drugih bonbonov ona sploh ne
je, to ve tor svet.
—	A! je nadaljeval, ko ava bila rana j, ali sploh še ne veste, komu Tm hočem predstaviti f Ne mislite, da je to kaka vojvodinja! Razumete, dragi moj f Kar nič s« na ženirajte, kar kar Yam prida na um.
—■ Dobro, dobro! sem jeeljal; in stopal sem za njim, prepričan, da sem ozdravljen.
Ko sva stopila v ložo, se je Marge-rita ravno glasmo smejala. Hudo mi je dela ta veselost-
Prijatelj me je predstavil, in ona je ii al ah ko nagnila glavo.
—	In moji bonboni t
—	Evo!
Vzla jih je in se ozrla name. Povesil sem oči in zardel.
Sklonila se je k svoji sosedinjo, šepnila ji nekaj v uho, in obe sta se irlasno zasmejal i.
Gotovo ste se imeli zahvaliti meni za to veselo ~*:t in moja zadrega se je podvojila. Takrat sem imel neko pri-iirosto žensko, silno nežno in silno sentimentalno. Njena čuvstva ia njena otožna pisma so bila nebeška, in zabaval sem se nepopisno na njihov račun. V tem trenutku pa sem začutil naenkrat, da jo ljubim, kakor ni še nihče nobene ženske.
Margerita je devala mirno svoje bonbone v usta in se ni brigala več zame.
Moj prijatelj pa me ni hotel pustiti nadalje v tem smešnem položaju.
—	Margerita! je dejal, menda se Vam ne bo zdelo čudno, če gospod Duval ne reče nobene; Vaše vedenje mu mora vzeti veselje do vsakega razgovora z Vami.
—	Hm meni pa se je zdelo, da je prišel gospod z Vami samo zato, ker je Vam bilo neprijetno, da bi prišli ?ami.
— ("e bi l»ilo to res, sem se oglasil jaz. bi ne bil prosil jaz Ernesta, da Vas prosi dovoljenja, ali me sme predstaviti. —
—	Morda samo zato, da bi nekoliko zavlekla neprijeten trenutek, ko je bilo treba priti v mojo ložo.
Človek bi moral malo poznati dekleta Margeritine vrste, da bi ne vedel, s kakim veseljem delajo ponesrečene poskuse, da bi bile videti duhovite, in s kakim veseljem dražijo ljudi, ki j. vidijo prvikrat. S tem se revice pač maščujejo za vsa poniževanja, ki jih morajo požirati od onih, ktere vidijo vsak dan.
In tako je treba onemu, ki jim hoče odgovarjati, neke izvežbaziosti v njihovih navadah, izvežb&nosti, ki je jaz nisem imel, in dalje je bilo mnenje, ki sem si ga bil ustvaril o Marge riti, vzrok, da se mi je zdela njena žalitev še hujša. Kar se je tikalo te ženske, mi je bilo vse silno važno. Zato sem vstal ter ji rekel z glasom, ki je jasno kazal, da sem razžaljen, dasi je hotel biti miren:
—	Če mislite tako o meni, gospodična, potem Vas prosim samo odpuščanja. da sem Vas nadlegoval, in mi ne ostane drugega, kakor da se takoj poslovim od Vas z zagotovilom, da se to ne ponovi več.
Pozdravil sem in odšel.
Komaj so se zaprla vrata za menoj, sem zaslišal že tretjič oni vražji smeh. Da bi me bil kdo videl v onem hipu!
Vrnil sem se na svoj prostor.
Zavesa se je zoj>et dvignila.
Ernest je vstopil v istem hipu.
—	Kako ste odšli! je rekel in sedel. One mislijo, da niste pri čisti pameti.
—	Kaj je rekla Margerita, ko sem šel T
—	Smejala se je in mi zagotavljala, da še ni videla tako čudnega možakarja. ... A zaradi tega se Vam še ni treba ndati. Samo to Vas prosim, da takih žensk ne smatrate nikdar resnim. Kaj vedo one, kaj je finost in dostojnost! To je, kakor če parfumira te psa: zdi se mu, da vonj smrdi, in mudi se mu v jarek, da se povalja.
—	Sicer pa, kaj mene to briga! •sem ga prekinil s kolikor le mogoče brezbrižnim glasom. Te ženske itak ne bom videl nikdar več, in če mi je ugajala prej, ko je še nisem poznal, je imam zdaj res dovolj, ko jo poznam
—	Eh! jaz pa ne stavim niti dese-tiee, da Vas ne vidim nekega dne v njeni loži, in da se ne bo govorilo, kako dirjate radi nje v propast. Imate sicer prav, in gotovo je slabo vzgojena, toda lepa ljubica bi bila vseeno.
Po sreči so pričeli igrati, in prijatelj je umolknil. Kaj so igrali, ve le sam Bog. Spominjam se samo, da mi je le p repo gostoma ušel pogled v ložo* ki sem jo bil tako odločno zapustil, in da sem videl tam vsak hip druge po-setnike.
Nikakor pa nisem mislil na to, da bi Martrerito pustil iz glave. Nova «trast se me je polastila. Treba je bilo pozabiti i njeno razžalitev i moje o-sme^enje. in naj bi moral dati tudi vse. kar sem imel, sklenil sem, da si to žensko na vsak način pridobim ter izbojujem prostor ob j je j, ki sem ga danes tako hitro zapustil.
Margerita in njena spremljevalka ste odšli pred koncem predstave.
Skoro nehote sem vstal tudi jas.
—	Kaj že greste T me je vprašal
Ernest.
—	Da.
—	Zakaj t
In pri tem je zapazil, da je bila nasprotna loža prazna.
—	Pojdite, pojdite, je prikimal, in dobro snežo, oziroma boljSo srečo?
Tn lel sem.
fDaljs prih.)
m
za reonatizmon.
Drgnite otekle in bolne nde z
Dr, R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 2© let drugod in tukaj a izborili m i vspe-hi v slučajih reumatizma pre- ' hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytsg, H««eJ, IH. T. Na vsaki steklenici je ^lAnaSa varnostna znamka >§r "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. I*. Ad. RICHTfc^A CO. tis Pearl St., New York.
najprimernejša pijača je
EISY F» I \/ O
ktero fe varjeno ir naiboljSega iinportirarega čeSke^s hn ela. l\&di tcj.a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelfy p?v o je najbolj priljubljeno ter se .dobi v vseh boljših gostilnah Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar-ju 6i«2 St. Clair A»e. N.E,
kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAftY
CLEVELAND, O-
vsebino inseratov ni odgovorno niti upravništvc.
lo]aU, naročajte se na "Glas Kv roda", največji In najcenejši dnevnik.
hoj v ft*, naročajte se na
■ T \S *VNOL»A'\ NAJVEČJI in « a jpknejai dnevniki
\
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proga,
kteri odplujejo iz New Torka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje 25. julija ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
LA IX>R R A T NE odpluje S. avgusta ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
L.A TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORJtAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. turi dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE od plutje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN (prosa severoneuiškega Lloyda):
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 30. julija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II.
c»dpluje 6. avgusta ob 5. uri zjutraj.
k3r/onfrinz wilhelm odpiuje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj.
kronpr1nze551n cbcilie (novi)
odpluje 20. avgusta ob 1. turi popoL
kaisetr wtlhelm der grosse odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KAioER WILHELM II. odpluje 3. septembra ob 1. uri po pol.
kronpstinz wilhelm odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRON FRINZES1N CEXJJX.IE (novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop.'
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. ari dop.
kaiser wilhejlm h.
odpluje 1. oktobra ob 11. turi dopol.
kronprestz wilhelm odipluje 8. septembra ob 3. uri popol. kronprinzbsin oecilie (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. tu i dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM H.
odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
DETJTSCHLAND odpluje 36. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCTTLA ND odpluje 24. oktobra ob 7. oži zjutraj.
Za i jaanila
MARICO KOFALTV
249|So. Front Stv 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči (Voli-macht) in drugih v aotarsld posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje pro dajem parobrodoe listke za v stari kraj za vse boljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
JVlr-. Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno %ed Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
LAURA odpluje dne 3. septembra.
FRANCESCA odpluje dne 24. septembra-
10»
kteri i
as pobližne ali t^*^* potofuijt pišite
It, *nr York,
* J. m
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERP EN:
ZEELAND odpluje 20. julija, ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 3. avguert-a ob 11:30 dopol.
EEOONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 17. arvgusta ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KjROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob S:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 2S. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3. uri popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra oib 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
V HAVRE:
LA BRETAGNE odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GABCOGNE odpluje 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE odpluje 28. septembra ob 10. uri dop
LA GASCOGNE odpluje 12. oktobra ob IOl uri dop.
LA BRETAGNE oldpluje 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN:
FRIEDREICH DER GROSSE odpluje 23. julija ob 10. uri dopol.
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol.
BABBAB066A odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFTJERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARBAR OSSA odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra, ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. .oktobra ob 10. uri dopol.
BAKBAR06&A odpluje 21 oktobra ob 10. ari dopol.
GROSSER "fCDRFOEBST odpluje 31. oktobra ob 10. ari dopol.
PRESIDENT LINCOIjN odipluje 3. avgiusta ob 1. uri popol. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj. BLUECHER j odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj. PEN NiSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. SILVIA
odipluje 24. avguista ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KATSER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
RLUECH3ER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. K A T SERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
PHILADELPHIA odpluje dne 20. julija.
ST. PAUL odpluje dne 3. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 10. avgusta.
ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dne 24. aivgusta.
N	ST. PAUL
odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dine 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra.
•	ST. PAUL
odpluje dne 28. septembra.
Ako kedo želi pojasnila im o dru-gQk, na tukaj nastanjenih paznikih, naj ae z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK HATfltp CO., 109 Greenwich St., New York,
in postreien bode vsakdo vestno in hitro.
Spominjajte se ob rasnih prilikah naše preko ristne družbe sv. Cirila ha Metoda v Ljubljani! Msl peložl dm* Aomn na oltar f	(T d]f

KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET. NEW YORK.
109 GREEN-
MOLTVENIKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c, šagrin rud. obreza 40e.
Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75e., Ana vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v si ono kos t $1.50, fino vecasto v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $L50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnoet, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1-00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza S0c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obressa, fioo vezano $2.00, šagrin večava $1.20.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nai uslužbenec na po-•staji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnih brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da hI Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rtfotor in takoj po obvestil« pošljemo »loga oalnlbeoM po Vaa Le na ta nattn sa is možno rojakom, H ate nnolni angleikaga jezika, izogniti oderuhov in dapnjtr v New
20. jolij* db 12:90 popol. PAT8SCXA
27. julija ob 0:90 sjutraj.

Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50«.
Angleščina brez učitelja, 40«.
Aladin a čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20«.
Belgrajski biser, 15«.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, loc.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, 10«.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30«.
Cerkvica na skali, lOc.
Gesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganov a osveta, 20c.
Cvetjna Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
je zZato, 20c. Čini bratje, 20«. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Čmogorka, 20«. Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20«. Dve čudopolni pravljici, 20«. Dimnik: Besednjak Slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90«. Domači zdravnik po Kneippu. vezan 75a.
Domači zdravnik po Kneippu, neve-
T.an
Erazem Pre d jamski. 15«.
BrL 2(>c.
Evstahija, 15e.
Evangelij, vezam 50c.
General Liodoa. 26f.
George Stephenson, oše šeleam«. 40«.
Golobček in kanarčA, 15«.
Goedovnik, 2 zvezka, skupaj 70«.
Grof Radecki, 20«.
Grundriss der slovenischea flprache,
veasci $1.25. Sedvika, banditova nevesta, 15e. HUdegarda, 20«. Hlrlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50e.
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnieoljub, 20«. Isanami, mala Japonka, 20«. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20«. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20«.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno ( vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15«. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20«. Maksimilijan I., cesar mehikaaski, 20«.
Mali vitez, 3 zrezki, skupaj $2.26. Marija, hči pol<kova, 20«. Marjetica, 50e. Materina žrtev. Mati Božja s Bleda, 10«. i Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20«. Mala pesmarica, 30«. Mali vseznalec, 20«. MučenikL A. Aškerc. Elegantivo vezano, $1.25. Na indijskih otoeSh, 25c. Ha preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki
20«.
Msseljenci, 20«. Maselnikova hči, 20«.
Zbirka pnvasH Vsak tOe.
Nedolžnost pregajana in poveličaaa. 20c.
Nezgoda na PaJLavanu, 20e. Nikolaj Zrinjaki, 20«.
Varodne pesmi. ŽLirovnik. 3 zvezki, reza.no. Vsak po 60«.
Navodilo za spisovanie rasnih pisev .
75«.
Ob tihih večerih, 70«. Ob zori, 50 e. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo aase-liti v Ameriki, 30c.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Paviiha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«.
Poslednji Mohikaaiec, 20o.
Pravljice (Majar), 20«.
Pred nevihto, 20e_
Princ Evgen, 2t>c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbovčevero drogi, 20«.
Prst božji, 15c.
Jrn nemška vadniea, 35«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c.
Repoštev, 20«.
Robinson, vezan 60«.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polaneskih, 3 rvodki $2J50.
Roparsko življenje, 20«.
Ročni angleško-slovenski in slovenako-
angleški slovar, 30«. Ročni nemško-slo v enaki slovar, Jane-
žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jaae-žie-Bartel, vezan $3(00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15«. Senilia, 15«.
Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šalj ivec, 2 zveaka po 20«. Spisje, 15«.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25«. S prestola na morišče, 20«. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20«. Stezosledec, 20c.
Sto beril za otroke, 20«.
Sto majhnih pripovedk, 25e.
Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40«.
Sv. Genovefa, 20«.
Sveta noč, 15«.
Sv. Notburga, 20«.
60 malih povestij, 20«.
Slovenska kuharica, Bleiweis, elegamt-
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec. 20«. Spisovnik ljubavnih in ženitovanf-
skih pisem, 25«. Spretna kuharica, broširovano 80«. Sto1 etna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti, 20«. Tegethof, .slavni admiral. 20«. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $8.5$. Tiun T .in g, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20«. Venček pripo vesti, 20«.
V	gorskem zakotju, 20«. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20«. Voičilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Sata vas, 25«.
Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov.
ZCbiika Ij'ibavnih in anubilnih pisan,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in novs zavese,
vezalo 50c.
Zgodbe sv. pisma ca aižje nered«
ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem. $2.50. Ženinova skrivnost. 20«.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40e., broširano 30«. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali 10«.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 26«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amallfi. z cvetlicami in humoristične po 3«., ducat 30e. Rasne svete podobe, kmoad »e. Ave Marija, 10«.
Album mesta New York s krasnimi
OPOMBA. NaroČilom je priložiti nakaznici aH nrfflsth
Is
bodisi v je psi vseh
fe^WV	h',]
^bSfe^ :•:. i®: