Letos je jubilejno leto, 20. obletnice osvoboditve in na-•?aa občinskega praznika, le-’ se spominjamo zmag de-ivskega razreda, zmag na-rodnoosvodilne vojske in zmag delovnih ljudi v socialistični vgradnji. eta 1945 smo slavili zmago v Porušenih mestih in požga-voseh ob številnih grobo-j1 ! Pddlih in ubitih. Danes se lal>ko s ponosom ozremo na-zai na velike dosežke, ki govo-Te: eIa socialistična revolu-f*. v naši državi odprla pot ttremu napredku. Podoba na-hj sp je spremenila. e i-danje predmestno delav-s naselje dobiva značaj me-* a- Barakarska naselja se ^Pikajo novim soseskam, medvojnemu in edinemu polj-emu štirinadstropnemu »ne-otičniku- so Se pridružile no- MOSČAHSKA SKUPNOST V, , GI,ASIIX) SZDL UUBLJANA MOSTE-POUE JULIJ 1965 7. ST. Družbeno - politične organizacije |! Moste-Polje j! čestitajo vsem občanom in delovnim kolektivom k 20-letnici osvoboditve, || 15-letnici delavskega samouprav- ji Ijanja, dnevu borca in občinske- i: mu prazniku ve pet-, deset-, dvanajstnad-stropne stolpnice. Zrastle so nove Šole, nove varstvene ustanove, zdravstveni domovi, nove trgovine, igrišča itn. Prevojnim skromnim tovarnam so se pridružile velike, nove, moderne tovarne, novi stroji v njih zamenjujejo stare. Menjala se je struktura prebivalstva in z vsakim letom narašča število naših občanov — danes nas je že čez 38.000. Po 20 letih smo prenehali biti kmečko področje na vzhodnem delu Ljubljanskega polja. Narodni dohodek prebivalstva znaša danes 720.000 dinarjev. Industrijska proizvodnja se je povečala letno za 30 odstotkov in je danes dosegla vrednost okrog 9 milijonov dolarjev. Po osvoboditvi smo zgradit 2.653 stanovanj. Komunalna izgradnja, ki jo pred vojno domala nismo poznali, daje celotnemu območju nov izgled. Tudi brez številk lahko vidimo, koliko in kje vse smo napredovali. Postali smo torej za 20 let močnejši in bogatejši, kot smo bili kdajkoli poprej. In vendarle še nismo popolnoma obvladali zaostalosti. Se naprej se bomo morali bojevati, da bomo dosegli še večje uspehe. Z boljšo organizacijo dela, z večjo produktivnostjo, z racionalnim trošenjem in vlaganjem v materialno proizvodnjo bomo dosegli, da bodo tisti, ki so se rodili na dan zmage in tisti, ki se bodo rodili v jubilejnem letu 20. obletnice osvoboditve in občinskega praznika naše občine danes. predsednik občinske skup. Vlado Cine Spremenjen program komunalnih investicij Svet za komunalne zadeve je dne 26. 2. 1965 predlagal na 30. seji obeh zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje predlog komunalnih investicij za leto 1965, ki ga je skupščina sprejela in tudi potrdila. Vse komunalne investicije naj bi po takratnem predlogu financirali iz sredstev cestnega sklada, bivšega medobčinskega cestnega sklada, komunalnega prispevka po pogodbenih obveznostih prejšnjih let, splošnega rezervnega sklada in sklada za urejanje mestnega zemljišča. Po pregledu 5-mesečne realizacije dotoka finančnih sredstev kakor tudi realizacije operativnih komunalnih del pa ugotavlja svet za komunalno gospodarstvo naslednje: Dohodki cestnega sklada kakor tudi bivšega medobčinskega sklada so bili pravilno načrtovani, prav tako je tudi zadovoljiv dosedanji dotok sredstev in zato predvidevamo, da bo do konca leta realiziran dohodek v znesku 157 milijonov dinarjev. Po dosedanji realizaciji predvidevamo, da bodo do konca leta prav tako realizirani izterjava zaostalega komunalnega prispevka iz prejšnjih let kakor tildi iz leta 1964 in prispevek za prekomerno obtežbo cest v skupnem znesku 123 milijonov. . Planirana sredstva rezervnega sklada v višini 135 milijonov dinarjev so se povečala na 228 milijonov dinarjev, ker je Mestni svet prispeval 45 milijonov, občinska skupščina Ljubljana-Center pa 70 milijonov dinarjev. MS je že nakazal svoj znesek kot dotacijo naše- mu rezervnemu skladu, občinska skupščina Ljubljana-Center pa bo svoj znesek nakazala kasneje, vendar kot kredit za dobo 7 let. Pred začetkom operativnih del mora investitor izvajalcu predložiti potrdilo o zagotovljenih finančnih redstvih s tem, da zavaruje za celotno investicijo vsa potrebna sredstva v banki. To pa je zelo težko, če ne celo nemogoče, ker je treba čakati toliko časa, da mesečni dohodki pritečejo v taki višini, kot je predvidena skupna investicijska vsota za posamezna dela. Ker pa so posamezne investicije planirane na celoletno reaHiizaicijo vseh predvidenih dohodkov, lahko pričakujemo, da bo zato marsikatera letos predvidena investicija prenesena v prihodnje leto. Med tem časom so nastopili novi in delno ostrejši predpisi glede investicij, saj je po dosedanjih določbah predpisano, da je treba za vsako investicijo predhodno priložiti garancijski polog v 10-odstotnem znesku. Med tem časom so nastopili novi in delno ostrejši predpisi glede investicij, saj je po dosedanjih določbah predpisano, da je treba za vsako investicijo predhodno priložiti garancijski polog v 10-odstotnem znesku celotne njene vrednosti. Zato lahko prav tako pričakujemo, da se bo obseg investicij zmanjšal za 10 %. Poleg tega je še predpisana 5-odstotna blokacija proračunskih dohodkov, od katerih dobiva sredstva cestni sklad 1. 4. 1965 dalje. ODLOK MESTNEGA SVETA O DOLOČITVI DEL, ZA KATERA NI POTREBNO DOVOLJENJE ZA GRADNJO 1. člen Za enostavne rekonstrukcije in adaptacije in za gradbena dela, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev po drugem odstavku 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov se štejejo: L obnovitev ostrešij, kritine in izolacije, 2. popravilo oz. obnovitev dimnikov na stanovanjskih zgradbah, 3. obnova fasadnega ometa in pleskanja, 4. obnovitev oken in vrat v prostorih in zunanjih zidovih, če se ne spremeni velikost in izgled, 5. postavitev ali odstranitev lahkih predelnih sten ali lahkih obešenih stropov, 6. vzidave novih vrat ali oken v predelnih stenah, če sc ne posega v nosilno konstrukcijo, 7. obnovitev ali popravilo obstoječih instalacij v posameznih prostorih razen plinovodov, 8. obnovitev lesenih stropov in podov, 9. vzidavanjc notranje opreme, 10. namestitev napisnih tabel in svetlobnih napisov razen tistih, ki so večji od 3 m širine in 0,4 m višine (ali obratno), in napisov, ki sc nameščajo na strehah objektov, ne glede na velikost, 11. gradnja opornih zidov do višine 1,20 m, če se ne nahajajo ob javnih cestah, 12. urejanje vaških poti in dvorišč, 13. obnovitev hišne kanalizacije, razen priključka na javno omrežje, 14. nameščanje gradbenih odrov do prve etaže oz. do 3 m višine, 15. rekonstrukcije in adaptacije samostojnih malo-stanovanjskih objektov (največ trostanovanjski), če gre za manjše prezidave razen dozidav in nadzidav ter spremembe, za kar je potrebna odločba o lokaciji, 16. manjše novogradnje, če gre za pritlične objekte gospodarskega značaja (hlevi, lope, kozolci), objekte montažnega tipa (tipske garaže za eno vozilo, tipske paviljone in kioske); za objekte pod to točko je potrebna le odločba o lokaciji. 2. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo občinski organi gradbene inšpekcije. 3. člen Ta odlok ne velja za objekte, ki spadajo pod spomeniško zaščito. 4. člen Določbe tega odloka veljajo na območju mesta Ljubljana, kolikor ga pristojna skupščina občine ne razširi na svoje celotno območje v skladu z 8. čl. zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS št. 11/64). Dotok prispevka za urejanje mestnega zemljišča v soseskah je odvisen predvsem od dotoka sredstev v sklad za gradnjo stanovanj. Po dosedanjih ugotovitvah pa ta dotok ni tak, kot je bil načrtovan in bo zato izvajanje komunalnih investicij v soseskah omejeno v okvir sredstev za gradnjo stanovanj, ki se stekajo od prodaje stano- vanj in prispevke stanovanjskega sklada. Komunalne ureditve, ki so bile sprejete in potrjene v družbenem načrtu ter ostanejo še nadalje v njem, so: Asfaltiranje Zaloške ceste, asfaltiranje Litijske ceste I. del, t. j. od železniške proge Ljubljana—Karlovac do Stepanjske ceste, asfaltiranje Litijske ceste II. del, t. j. odsek od sedanjega asfalta skozi Zadvor do Sostrega, gradnja mostu v Zalogu čez Ljubljanico, zunanje ureditve stanovanjskih blokov v Jaršah, v Rožičevi ulici in Ulici Husa, gradnja vodovodov ob Avsevčevi in Križni ulici in na poplavnem področju, razsvetljava Jarške ceste in gradnja Povšetove ulice. Po predloženem rebalansu naslednje komunalne ureditve, ki so bile doslej v potrjenem družbenem načrtu: Jerška cesta, cestni in ostali priključki na novi most v Zalogu. V načrtu so zajete nove komunalne ureditve, ki prej niso bile v potrjenem družbenem načrtu: asfaltiranje ceste Zadružni dom do Emone, asfalt1" ranje ceste Zadružni dom u Hladilnice in asfaltiranje ceste Zadobrova—Zalog. Prav tako ostane še nadalje v načrtu odsek'Kajuhove cest od Šmartinske do Kavčičev ulice. Obseg gradnje komunalni ureditev v stanovanjskih s0‘s skah iz sredstev sklada za ut janje mestnega zemljišča se tem predlogom ne spremmJ ’ ker je že v sprejetem clrUZrL_ nem načrtu predvideno, da k<>j likor se spremenijo instrume financiranja kakor tudi Pr® piši glede komunalne ali ® novanjske gradnje, se ustre^n. spremeni tudi načrtovani sredstev za komunalno ul'c)o, tev. Dinamika gradnje .ic rej odvisna od gradnje in P' daje stanovanj oziroma od čina in možnosti financS*®™, kakor tudi kreditiranja sta vanjske gradnje. O teh problemih je razPra' Ijala občinska skupščina ‘ 11. 6. letos in potrdila spremenjom program kdm nalnih investicij. SPREJET JE NOV ODLOK O GRADBENIH DELHI, ZA KATERA NI POTREBNO GRADBENO DOVOLJENJE 19. junija 1964 jc občinska skupščina Ljubljana Moste- Polje sprejela odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za gradnjo. Namen tega odloka je bil poenostaviti postopek pri manjših gradnjah, adaptacijah, prezidavah, nadzidavah itn. Tovrstne gradnje so zelo pogoste, vendar so bile do sprejetja tega odloka podvržene skoraj enakim postopkom kot novogradnje. 10. februarja letos pa je Mestni svet sprejel odlok o določitvi del, za katera ni potrebno dovoljenje za gradnjo. Ko je začel veljati ta odlok, je odlok, ki ga je sprejela občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje nehal veljati za tisti del naše občine, ki leži na območju mesta. Tako sta sedaj veljala na področju občine dva odloka. Odlok Mestnega sveta za mestno področje in odlok tu-kajšne skupščine za izvenmestno področje. Uporaba dveh predpisov na področju ene občine prav gotovo ni smotrno. Razen tega pa pomeni odlok Mestnega sveta korak naprej v sprostitvi formalnega postopanja glede tovrstnih gradbenih del. Ker je naša občinska skupščina menila, da je treba omogočiti občanom, da izvajajo manjša gradbena dela, je na seji, dne 11. junija 1965 sprejela odlok, s katerim je veljavnost odloka Mestnega sveta razširila na celotno področje občine. To pomeni, da bo na področju cele občine veljal samo odlok Mestnega sveta. Odlok začne formalno veljati še v juniju mesecu. Seveda pa je odvisno tudi od upravnih organov občine, da bodo postopki pri tovrstnih gradnjah zares hitri, enostavni, brez neposrednih formalnosti in da se bo uporabljal v vseh primerih, kjer je to le mogoče. Treba pa je tudi vedeti, da je gradnja po enostavnem postopku mogoča le, če temu ne nasprotujejo sosedje. V tem pri meru jc seveda potrebno napotiti občana na reden postopek za pridobitev grodbenega dovoljenja. Prva konferenca ZMJ in mladine naše občine Nedavna I. konferenca ZMJ v Beogradu je podčrtala težišča delovanja mladine in se mimo izobraževanja, vzgoje, utrjevanja ZM itn. ustavila predvsem na vlogi mladih v samoupravljanju. Posredujemo nekaj misli glede tega problema v naši občini. Sodelovanje in vključevanje mladih v samoupravne organe je bilo predmet prenekaterih razprav na sejah obč. komiteja pravami lani oz. letos. Tako je trenutno v CDS, ODS, UO, svetih EE in komisijah SO, upoštevajoč podatke iz analize, čez 120 mladincev in mladink, (v Saturnusu npr. 10, v papirnici Vevče 7, V Kolinski 16 itn.). V nekaterih gospodarskih organizacijah pa mladine kljub vsem omenjenim akcija! ni v organih samoupravljanja. Da ne bi ostalo (pri tem, je bilo v nekaterih gospodarskih Naročniki VSE NAROČNIKE, KI SE NISO PORAVNALI SVOJE OBVEZNOSTI ZA LETO 1965. PROSIMO. DA TO CIM PREJ STORE. POLOŽNICO PRILAGAMO! UPRAVA MSK >rganizacijah v letu v eminarjev za člane or®.pripravljanja. Tako jc v P3?1 • :i Vevče IC podjetja orf;a"n0v al seminar za člane or®, je-ipravljanja, ki se ga je ^ :ilo 40 članov, 10 članov ko ^ iva pa se je v preteklem ^ lobju udeležilo eno-, dvo ^ večdnevnih seminarjev, ih organizirala posamezna usitainm rCde)- ic v inlska vtodisitva in visoka šola za politična ■_ 'zporedno pa je potekal sC^£ji ar s podobnim narnenornbjja' PE Medvode. To uspO',abči0i je upravljavcev v naši ^ o nedvomno prispevalo . šemu gospodarjenju in ni- zacijah . nrgani' Podobne seminarje s° ot~ zirali tudi v gospoda: s ^ ganizacijah Saturnus, Teo > lirka in drugje. ZMS in plenumih. Ugotovljeno je bilo, da zahteva vedno aktualnejša gospodarsko družbena problematika, ki jo morajo reševati samoupravni organi, sposobne člane SO, med njimi tudi mladince; dan pa je bil bolj poudarek na kvaliteto mladih v SO kot na kvantiteto. In lansko pa letošnje obdobje pomenita v naši občini nekak preobrat glede vključevanja mladih v SO. Spodbuda, dana od obč. komiteja ZMS Moste-Polje, je imela za posledico večjo angažiranost vodstev mladinskih aktivov v gospodarskih organizacijah med predvolilnimi pri- Družbcno politične organizacije terena Zadobrova Sneberjc — Polje priredil na dan vstaje, 22. julij3. Tradicionalno tovariško srečanje v Zajfji dobravi Začetek ob 14 uri. Za jedačo in pijačo prcskrblj SRECOLOV PI'ES Toplo vabljeni borci, borke in vsi občani! Družina je najpomembnejši vzgojni faktor _ Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne fi- 1965 razpravljala o pro-‘ematiki mladinskega prestopništva v občini. Analizo o mladinskem preotopništvu je pri-2ayod za socialno delo ocine Ljubljana Moste-Polje. ° Pestri in tehtni razpravi je sKupščina sklenila, da bo o teh Problemih še enkrat razpravljal ocinski zbor skupščine skupaj vsemi tistimi, ki lahko kaj Pripomorejo pri razčiščevanju te Problematike. Kot prispevek k razpravi o a, .pr°blemih objavljamo v anasnji številki kratek izvle-. 12 razprave mladinske sod-■ce Marije Lulik-Peternelove a omenjeni seji skupščine. Teako je ugotavljati, kje so ni5(okl mladinskega prestop-iev u- ^azt‘u ce'e vrste faktor-Hrn ’ . 1 vplivajo na otroka, igra zel na v ollokovem življenju n„0vPorn°mbno vzgojno vlogo, uzma vpliva na otroka naj-lp v najbolj kritični sta-stee' Vsi druSi činitelji, ki na-nei53 . v otrokovem življenju ste neje: K *°'a' delovno me- dj«A ^mlni organi in tudi so-W LThko samo še dopolnjujmo ota-okovo vzgojo. Pri mno- da t.Pre.^°Pnikih ugotavljamo, z vzn I?Jlkovi življenjski pogoji celo t i^6ga stadšča zelo slabi, lein i!akl' da moramo z mlado-ker * •°m nujno nekaj ukreniti, V2.r .Je njegova družina kot mo ini.taktor odpovedala. Veda 'se3 Je družina danes v krizi, druži etU!^0 Prejšnji odnosi v druži!!-’ da zaposlena žena v Posta- •enakopravna itn- Zal° borim!3*30 odnosi v družini svo-ratia '^1' ^'0 pa mladina zelo da ie aap.a^no razumeva tako, lahke lUdi ona svobodnejša, da ba mi"apj-avi vse, kar ji pride dišče Se ■ uHotavlja tudi so-letnik Pri. zasliševanju mlado-ov in njihovih staršev. ki pranje družinske krize, ko beHd/da3 nu-ine, bodo prešle, ji n„.° prcnehala trenja o več-enee-, manjši avtoriteti v dirnž- ,obeb staršev, ko bo l°VnJ*‘nah Prišlo do resničnih meljiii ‘h odnosov, ki bodo te-rr,evanii ‘‘/oedsebojnem razu-'božern i * l iz;a v odnosih med Ha na ei n,zeno se nujno prena-otroke v družini. Se ni dolgo tega, ko smo ugotavljali, da izhaja večina mladoletnih prestopnikov iz družin z neurejenimi odnosi, z neurejenim ekonomskim stanjem; današnji položaj pa se je spremenil. V dobri polovici primerov ugotavljamo, da izhajajo mladoletni prestopniki iz družin z dobrimi ekonomskimi pogoji, z vsaj navidezno urejenimi medsebojnimi odnosi. Vendar se za temi navideznimi urejenimi odnosi skrivajo skrajno hladna medsebojna razmerja. Mladina, ki je mnogo bolj in mnogo prej fizično in duševno zrela, take nepravilnosti ugotavlja, jih po svoje presoja in temu primerno ravna. Mladi ljudje imajo svoje zahteve, nimajo pa pogojev za njihovo izpolnitev. V takem položaju mladina lahko kaj hitro zaide na stranpota, posebno še, če nima utrjenih moralnih načel, za kar često tudi med odraslimi ne dobi dobrega zgleda. Ugotavljamo tudi, da mladina ne zna računati na daljšo dobo in hoče imeti vse danes. Morda so za našo mladino kvarni včasih nesorazmerni dohodki in s tem tudi napačno vrednotenje šolanja pri mladini. Ne smemo iti tudi mimo splošnega svetovnega položaja, ki s svojo negotovostjo vpliva na mladino. Ce k temu dodamo še možnost nakupa cenene, dvomljive literature, vpliv komercialnega filma itn., se življenjskemu gledanju naše mladine skoraj ne moremo več čuditi. Družinam lahko zelo pogosto očitamo nedoslednost vzgoje. Starši imajo za otroke le malo časa in uporabljajo zato celo obliko podkupovanja. Tako otroci kljub trudu staršev ne cenijo denarja, ker ga pač dobijo na lahek način. To je le nekaj vzrokov mladinskega prestopništva. Ponovno se je treba zavedati, da je družina najpomembnejši vzgojni faktor, ki ga nihče ne more v celoti nadomestiti. Tam pa, kjer odpove družina, mora stopiti na njeno mesto družba, da pomaga mlademu človeku, ker se je vredno bojevati za vsakogar, ki je zašel. vsej ver' obstaja neka zak rini 3C llaf>rajeva dobro le ta, rLdobro ^vede ha ^Sko'anaUtič' f “• K>er za delov LU0°tavt^ d( o?nanizam J^Jeiije stroj Le „ , faze dl 'Momlno; meriL> tako^T' Uspel, , laKo ko raho £ hvaliti Rr\ _ “Sa »tl Strt Podlag tZUv) rane slu\J™ 1 •« ■' enot!!V^b nje v njej ima lahko le na ta način pravo izhodišče. Ne samo vpliv na odnose, marveč tudi na materialno osnovo. V naši občini pa je še v precejšnji meri razvit sistem nagrajevanja po času (50% zaposlenih). Tudi nagrajevanje strokovnih služb imamo le v dveh organizacijah (Saturnus in delno v vevški papirnici). Pravih ekonomskih enot, v katerih bi prišlo samoupravljanje tako do izraza, kot si to želimo, je zelo malo. Se redkejše so ekonomske enote, v katerih bi odločali o osnovnih materialnih vprašanjih. Mar to pomeni, da lamo v precejšnjem evilu naših podjetij a bo organizirane obra-msko-analitične služ->?. Ce je temu takot po-m obstajajo še mnogo-:re notranje rezerve, : bi jih lahko še ak-virali. Zagreb - Sava 65 Namesto uvoda naj poudarimo, da je naslov našega članka tudi uraden naziv za letošnjo mladinsko delovno alkdjo, v kateri bo sodelovalo 3.000 mladih ljudi. Letošnjo delovno akcijo, ki jo organizirata ObK ZMS Bežigrad in Moste, bo v Zagrebu in bo trajala od 11. VII. do 8. VIII. — 1965. Brigada bo štela 100 brigadirjev: 50 iz Bežigrada in 50 iz Most. Delovno brigado sestavlja samo srednješolska mladina, zato je največ brigadirjev iz VI. gimnazije, ŠCTP, Saturnusa in Gradisa KO. Letošnja delovna akcija je tiudi organizirana v luči smernic in zaključkov VIII. kongresa ZKJ in je težišče akcije usmerjeno predvsem k temu, da se mladini na akciji posveti največ skrbi v vseh pogledih idejno-vzgojnega izobraževanja in je samo delo bolj sekundarnega pomena. Zaradi lažjega razumevanja naj navedemo nekaj osnovnih misli iz brigadirskega življenja: Naselje v neposredni bližini Zagreba je zgrajeno letos po standardnih normah in, opremljeno z vsemi pritiklinami, obkroža pa ga novozasajeni park s potrebnimi športnimi objekti. V naselju so tudi vsi objekti, potrebni za razvija- 7 ■ m nje interesnih dejavnosti (av-to-moto šola, razni krožki, kulturna dejavnost ipd.). Brigadirji prevažajo pesek na nasip ter ravnajo in zbijajo nasip. Nasip bo zgrajen zato, da bodo v prihodnje preprečene poplave, ki so preteklo leto hudo poškodovale Zagreb. Brigadirji delajo dnevno po 6 ur. Zaradi nujnosti del bodo brigade tudi tekmovale med seboj in bo najboljša brigada .prejela Trak sekretarja SKOJ kot priznanje za najboljše uspehe. V naselju je tudi sodobno urejena restavracija, v kateri se hranijo brigadirji. Hrana je zelo kvalitetna in je ne pripravljajo v naselju — neposredna bližina Zagreba namreč omogoča, da jo vozijo iz tovarne Sljeme. Enaka je hrani, ki jo dobivajo ostali potrošniki Zagrebčani. Za ure prostega časa brigadirjev je dovolj interesnih dejavnosti, katere omogočajo brigadirjem razvedrilo po njihovem okusu. Med bivanjem v brigadi bo vrsta tečajev: avto-moto tečaj, tečaj za foto in kinoamaterje, radiomaterje itn. Največ poudarka je na kulturnem in zabavnem življenju mladine in je na programu vrsta kulturnih in zabavnih priredi,tev (plesov, izletov, kopanje, športna tekmovanja). V naselju je tudi dobro organizirana sanitetna in zdravstvena služba. Upravljanje je urejeno na principu brigadne samouprave in je enako kot na vseh dosedanjih delovnih akcijah. Brigada si sama služi svoja materialna sredstva, pri upravljanju in razdeljevanju teh sredstev pa je soudeležen vsak član brigadnega kolektiva. Pogoji dela na letošnji delovni akciji so torej zadovoljivi in ustrezajo vsem standardnim normam delovnih akcij. O delovnih uspehih naših brigadirjev pa bomo poročali prihodnjič. Ivan Kuhar Srečanje mladine Italije, Avstrije in Jugoslavije Sredi julija je bilo v mednarodnem mladinskem centru v Rovinju srečanje mladine Italije Avstrije in Jugoslavije. Srečanje z mladino iz sosednjih držav je postalo že tradicionalnega značaja, saj je bilo to že četrto srečanje mladih v zadnjih štirih letih. Letošnjega srečanja, ki sta ga organizirala centralna komiteja ZMS in SOH, se je udeležilo veliko število mladine. Iz ljubljanske železniške postaje je odpotovalo v Rovinj približno 700 mladih. Iz naše občine se je srečanja udeležilo 89 mladih, kar je vsekakor pomemben korak na področju dela ZM v občini. Pniitndiltve v okviru srečanja so imele letos poseben pomen spričo ugodnega razvoja prijateljskih odnosov s sosednjima državama in praznovanja 20. letnice osvoboditve. Naša mladina je na srečanju prispevala k plodni kre- pitvi odnosov z mladino sosednjih držav. Srečanje je medsebojne spoznavanje mladine treh držav in je ugodno vplivalo na boljše sodelovanje jugoslovanske mladine z naprednimi gibanji mladine Italije in Avstrije. Za udeležence srečanja je bil pripravljen bogat program. Za dobro izvedbo programa so •mladinci iz vseh treh držav prispevali skupine, ki so dva dni nastopale v kultunem, zabavnem in športnem področju. Poleg tega je bila odprta foto razstava o življenju mladine, v prostorih italijanskega Kluba kulture TCircolo) pa sta bili dve gledališki predstavi. Bogat program srečanja je pripomogel k temu, da je mladim ostal prijeten spomin na veliko mednarodno mladinsko manifestacijo in prebita dneva ob sončni obali lepega Rovinja. NATEČAJ Na ponovni razpis natečaja za novo ime našega glasila v prejšnji številki MSK je prispelo več tehtnih predlogov. V naglici priprav za novo številko pa uredniški odbor ni utegnil posebej zasedati zaradi tega in bo rezultate natečaja sprejel v juliju. Uredništvo Papirniški pihalni orkester proslavlja 65-letnico obstoja Redek jubilej neumornega in vztrajnega delovanja papirniškega pihalnega orkestra ni samo praznik godbenikov, ampak tudi celotnega kolektiva, okolice ali morda celo praznik občanov na območju Vevč. Dejstvo, da to praznovanje sovpada s praznovanjem 20. obletnice osvoboditve, oba dogodka le še poplemenjuje. Neumorno in vztrajno delovanje orkestra pod organizacijskim vodstvom Naceta Zajca in nemoteno, potem pa je zaradi neznanih vzrokov zamrlo; glavni vzrok je baje bil, da se je tedanji kapelnik Temi-šelj odselil. Godba je začela nazadovati in tudi zanimanje socialdemokratskega društva zanjo je ponehalo. Inštrumente je kupilo prostovoljno gasilsko društvo Kašelj — Zalog, a godba tudi 'ni uspevala. Ze naslednje leto je inštrumente kupili tedanji poljski župnik Miiller, z inštrumenti strokovnim vodstvom Franca Grebenška je privedlo orkester do skladne glasbene skupine, ki jo ob njenih nastopih človek posluša z veseljem in prijetnim občutkom. Čeprav je skozi vsa leta svojega razvoja imela skupina mnogo težav, bodisi s prostori za vaje in z materialnimi pogoji, s prevelikimi in kdaj pa kdaj nepotrebnimi reorganizacijami, gre članom orkestra vsa pohvala za njihovo vztrajnost in po-žrtovalnost. Le človek, ki hoče z vsem srcem krepiti to vrsto 'kulturne dejavnosti, mire zdržati .napore in neprijetnosti, ki nastajajo ob takem kulturnem poslanstvu. Skoraj ni bilo prireditve, slavnosti ali večjega zborovanja, kjer ne bi papirniški pihalni orkester sodeloval in s svojimi nastopi bogatil vsebino prireditev. Zato smo navdušeni ob praznovanju orkestra, hvaležni za njegov dosedanji trud in želimo, da bi tudi v bodoče uspeval in napredoval. Naj na kratko opišemo nastanek in razvoj orkestra, da bomo v dneh proslavljanja v začetku julija lažje razumeli njegovo poslanstvo in obiskali jubilejne prireditve. Konec 19. stoletja, ko se je začela razvijati mlada slovenska industrija, je vevško delavstvo začutilo potrebo po lastni organizaciji. Socialnodemokratsko društvo papirniških delavcev je že 17. maja 1899 govorilo o 'Ustanovitvi godbe na pihala, kar pa zaradi finančnih in tehničnih težav tedaj še ni bilo uresničljivo. Se isto leto pa so vendar nabavili inštrumente in začeli z rednimi vajami. Ni bil majhen dogodek za bližno in daljno okolico, da je že avgusta leta 1900 godba prvič javno nastopila. Prvi godbeniki so bili: Alojz iFink dn njegov brat Franc, Franc Rupret (sedaj v ZDA — trenutno na obisku v domovini), Janez Jeriha, Lojze Sotina, Jakob Meljo st., Velkavrh in še štirje godbeniki, ki pa danes njih imena niso več znana. Namen godbe je bil sodelovati na vseh delavskih dn podobnih prireditvah. Teda-danji direktor papirnice saksonski Nemec Tithel je bil za glasbo vnet, zato je poklical nekaj novih delavcev — godbenikov iz Gratvveina, ki so pomnožili skromne vrste ustanoviteljev godbe in ta je počasi napredovala. Vse do leta 1908 je delo v orkestru teklo vred pa so prešli v bivše Prosvetno društvo tudi godbeniki, zlasti tisti, ki jim je muziciranje prirastlo k srcu. Tako postane orkester sestavni del tedanjega telovadnega društva Orel. Tu je bilo dela na pretek, saj so godbeniki sodelovali na vseh telovadnih nastopih, veselicah, sprevodih in drugih prireditvah. Ob začetku I. svetovne vojne je bila vpoklicana nad polovico godbenikov in orkester je moral z delom prenehati, v društvene prostore pa se je naselilo vojaštvo in vojaške šivalnice. Takoj po vojni pa je orkester ponovno zaživel in štel tedaj kar 36 članov. Prvi važnejši njegov nastop v tej formaciji je bil Vseslovanski orlovski zlet v Mariboru, nato v Železni Kaplji in v drugih koroških krajih ob plebescitu. Delo je teklo nemoteno, strokovni napredek je bil viden. Neumorni predsednik in tedanji kapelnik Feliks Svetek je vodil orkester lepo, marljivo in pametno. V letu 1932 pa sta se tudi v Vevčalh ostro ločili dve struji: delavci z naprednim revolucionarnim mišlenjem in skrajno desničarska konservativna skupina. Do vidnega in ostrega spora je prišlo na ►►diskusijskih večerih«, kamor so prihajali predavat Jože Brilej, Marjan Dermastia, Marinček in drugi. Ko so desničarji ugotovili, da zagovarjajo predavatelji socialistično ideologijo, so na izredni seji zahtevali prekinitev teh večerov, raz-čiščenje pojmov in članstva. Nasprotja so postala ostra, da je godbeni odbor predlagal svojim članom kolektiva izstop. Ta Sklep so tudi uresničili — odpadla sta le dva člana, ki sta ipozneje stopila v belo gardo. Težave z inštrumenti so rešili z nabiralnimi akcijami. Sami člani so zbrali 9.580 dinarjev, vas Vevče je zbrala 4.000 dinarjev, manjše vsote pa so godbeniki dobili po drugih vaseh in iz Češke je kmalu prispela nova garnitura inštrumentov. Ohrabreni s tako finančno, pa tudi z moralno podporo, so člani z navdušenjem začeli s ponovnim delom. Čeprav niso imeli ustreznih prostorov za vaje, so se radi zbirali kar v mizarski delavnici Feliksa Svetka. Tudi za sestanke je bila mizarska delavnica 'kar pravo zatočišče. Godbeniki so pripravili nova pravila, dosegli dovoljenje oblasti in 19. II. 1936 prejdli do- voljenje za Glasbeno društvo Polje. Na ustanovnem občnem zboru mesec dni pozneje je bilo sprejetih 30 rednih in 21 podpornih članov. Po pravilih društva so imeli tudi ustanovne člane, med katerimi sta posebej znana in zaslužna Edvard Repek (leta 1942 padel v NOV) in Franc Oblak — oba iz Vevč. Društvo je sicer dobilo v uporabo prostore v poljski osnovni šoli, a od tu so ga pristaši JRZ kmalu izgnali im Svetkova delavnica je ponovno sprejela svoje godbenike. V avgustu 1940. leta se je godba preselila v prostore papirniške jedilnice in spet prešla v svoj »•rojstni kraj«. Tu jih je v neumornem delu prehitela okupacija. Nekaj mesecev so še imeli vaje, potem pa so z delom prenehali. Dramatičen je bil slep godbenikov ob prenehanju delovanja me- seca marca 1942. Predsednik Svetek je godbenikom obrazložil, da med okupacijo godba ne more obstajati, ne da bi se kompromitirala z javnimi nastopi. Cas da je težak in ni v skladu z delovanjem godbe in zavestjo godbenikov. Ko bodo okupatorji pregnani, bo godba ponovno zaigrala. Tako je orkester nastopil svoj kulturni molk. Inštrumente so godbeniki poskrili doma, notni material pa shranili v tovarni. Poleti 1942. leta je OF organizirala prevoz inštrumontv na osvobojeno ozemlje, skupno z omaro pa je bil oddan tudi notni material... Komaj so utihnili streli, že je najstarejši in najagilnejši član godbe Feliks Svetek zbral godbenike in že tretjič je godba našla zatočišče v njegovi delavnici. Inštrumente so dobili deloma pri sosednji Smar-ti.nski godbi, ki je razpadla, deloma pa pri zadvorški Svobodi. Sprva je bila skupina tako majhna, da je bila potrebna stroga disciplina, kajti že brez enega člana orkestra ne bi mogel nastopiti. Dela je bilo ogromno. Proslave, mitingi, komemoracije, FILMI, KI SO NA SPOREDU MESECA JULIJA KINO TRIGLAV: Od 1.-3. francoski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. del; 4.-6. francoski barvni CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. del; 7. - 8. sovjetski film MOJ MLAJŠI BRAT: 9.-11. ameriški borvni CS film JUŽNI PACIFIK; 12.-13. domači film ZAROTA; 14.-15. italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA; 16.-18. francoski barvni VV film PRIVATNO ŽIVLJENJE; 19. do 20. ameriški barvni film DOŽIVLJAJI LADDA, 21. do 23. domači film NE JOCl PETER; 24. - 26. ameriški barvni film PAST ZA STARSE; 27.-28. francoski film RACIJA in 29. - 31. ameriški barvni film FANNV. KINO VEVČE: VOJNI HEROJ; 7.-8. francoski film POLNOČNI SE-1. domači film VSTAJENJE; 2.-4. ameriški film STANEK; 9.-11. ameriški barvni film V VRTINCU; 14.-15. sovjetski barvni film PLANET - BURJA, 16. do 18. ameriški VV film OBDOBJE ZAKONSKEGA PRIVAJANJA; 21.-22. domači film DOBRA USODA. 23. -25. ameriški barvni CS film VPRAŠAJ KATEROKOLI; 28. - 29. angleški film MAŠČEVANJE VOJAKA POOLVJA in 30. - 31. ameriški barvni film POLET V BODOČNOST. KINO ZALOG: 3.-4. ameriški barvni CS film PRED STRELOM; 10. -11. nemški barvni VV film NA SVIDENJE FRANČIŠKA; 17.-18. ameriški film ZORO MAŠČEVALEC. 24. - 25. ameriški barvni CS film KARNEVAL V NEVV ORLEANSU in 31. ameriški barvni CS film SALAMON IN SABA. samostojni nastopi so popolnoma angažirali člane. Sprva je bila godba priključena sindikatu delavcev in nameščencev papirne industrije, nato je bila člain SKUD »Jože Mazo' vec", kasneje Svoboda Polje-Vevče, potem spet Prostovoljnega gasilskega društva papirnice Vevče. Vse te reorganizacije niso pozitivno vplivale na napredek. Sele sedaj, ko nastopa orkester samostojno kot papirniški pihalni orkester, je delo prijetnejše dn uspešnejše. Danes je papirniški pihalni orkester prerastel samega sebe. Opravlja kultuno poslanstvo v kraju in izven njega in lahko trdim, da je na tem področju najagiinejša skupina. V svojem sestavu ima tudi dva zabavna ansambla in pevski zbor. Ob prazniku naših godbenikov se jim zahvalujemo m njihovo požrtvovalno delo in želimo, da bi bili vztrajni tudi v bodoče. K njihovem jubileju pa jlin iskreno čestitamo! NOVA ŠTEVILKA PRVE BRAZDE Tretja številka letošnjega (sedmega) letnika glasila učencev osn. š. Vide Pregare je cela posvečena 2()-letnici osvoboditve. Pri domačih in pri znancih, v tovannah in zavodih pa po knjižnicah im kjerkoli j® bilo mogoče so mladi zbira1 j gradivo iz lot NOV in ga L, urejenega izdali. Tudi takojr je naša šola vključila v lcto' nje jubilejno leto, saj je ko v tej številki zbrano gr® divo vredno dopolnilo k rednemu delu vseh letnikov poleg dejstva, da sta zbiraTO in uspeh tega že sama P° ■ bi vrednoti, ki ju tudi v 0°" doče ni zanemarjala. ISKRICE Tudi 2. številka Iskric, ^, sila učencev osn. š. Kottejn_ Murna, je domala vsa čena 20. obletnici osvoboo1 . Pohvaliti je zamisel koloKU_ nega zbiranja in zapis® SPL, mlnov na NOV. Hvaležna ^ tudi povezava zgodovino s danjositjo — v številki se nai ^ reč ponavljajo razmišlja0'1,! sodobnih družbenih in tičnih problemih doma t1* ^ tujem. Talko se sodelavci • ric in njih bralci tudi P ^ svojega lista pripravljajo ^ aktivna leta življenja, 10 pred njimi. NOVE KNJIGE V LK MOSTE od 15. V. - 15. VI. 19G5 Jorge Amado: Gabriela. Aloj/ Be-nac: Študije o kam eno m i bakar-nom dobu u sjevernozapadnom Balkanu. Alexander Cordell: Mor-tymorjevi. Charles Dickens: David Copperfield, Enciklopedija Jugoslavije. 6. knjiga, Endre Fejes: Pokopališče rje. Anatole France: Kuhinja pri Kraljici Gosji nožiči. MILorad Gajič: Daljine, Erle Stan-led: Je/na žalovavka. Ivan Alek-sandrovič Gončarov: Oblomov, Jože Goričar: Sociologija, Hans Habe: v imenu hudiča, L. P. Hart-ley: Popolna ženska, Nusret Id-rizovič: Mravlja In zmaj. Anton Ingolič: Tam gori zn hramom. Rajko Jamnik: Elementi teorije informacije, Anton Kolendič: Neonacizem danes, Mihailo Lalič. Le-iejska gora, Fran Levec: Eseji. Študije in potopisi. Miha Likar: Skriti prijatelji človeka. Elli Loh-se-Ciau.s: Ples u umjetnosti, Ladislav Mnačko: Romeo, Julija in tema. Stane Peterlin: Triglavski narodni park, Gulde Piovene: Fu-rije, Nikola Rot: Psihologija osebnosti. Jean Paul Sartre: Gnus. Colin Simpson: Adam u Okeru. Jonathan Swift: Guliver med pritlikavci in velikani, Vlatko Sarič: Lisičja družina, Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju, Sigrid Undset: Povest o Viga-LJotu in Vlgdls. Ustanak naroda Jugoslavije. 5.. 6. knjiga, Vlado Vodopivec: Delovna razmerja in samoupravljanje. Vasunari Kavabata: Tisoč žerjavov. ŽABAR VE ZA IZHOD ŽABAR: UKREPI, VROČINA, PRITISK . . . SAJ SE NE DA DIHATI! PA SE NOVE SKRBI: OLIMPIJA V PRVI, SLOVAN V DRUGI LIGI, KAJ BO Z NAŠIMI ŽIVCI?*« OO DENARJA PA TUDI TEŽKO PRITI, PKEDIAGA ’ DA ORGANIZIRAMO VSA LETO DVA OIICINSKA NIKA IN SEVEDA DVE <■ SPODARSKI RAZSTAVI-KO DO DENARJA NA ? VIHARNIK: -KAR SE NO- GOMETA TIČE, MOJIH ŽIVCEV NE RO NIC MANJ, ZANIMA PA ME, KAKO BO Z ŽIVCI TISTIH, KI nOHO MORALI ZBRATI DENAR. KOLIKOR VEM, TAKLE NOGOMET NI RAVNO POCENI." ŽABAR: »POCENI RES NI. JE PA ZATO KVALITETEN! ,TWK KAK m.i.UONCEK * MOŠČANSKA "■‘onika FILATELISTI V VEVČAH p F^telisti&ni krožek Veivče-JCi v katerega je vpisanih mladih zbiralcev znamk, le-P° napreduje. Doslej so že so-H^ali m nekaterih repub-■ Kih razstavah, ob koncu šol-leta pa so priredili uatedastiično razstavo in tako van^a* 0^>ra^un svojega dolo- SPEL TECA.I V . delovnem kolekUvu PE čili i8? ?rec^ kratkim zaklju-mcajem za mazalce pro-str°jev; z zaključnim ičP '“n ga je uspešno končalo Pnk^"!rnceV- Slnšatelji so Proceji>nje strokovno S®’ 23 kar 80 Pr©jeli tudi ?™teme8a značaja. tjAn'Jn kl 'l^odo svoje tcore-un-,v5?aT1i0 lahko s pridom ‘hih na delovnem mestu. GIBANJE PREBIVAI^TVA Pre8Mi1|'„do 31- ni;ija 1!) odselilo pa L . oocanov (49 moških in 26 .m i' ^ivorojcnih jc bilo 10 ohčk ^14 + 12), umrlo pa jc občanov (3 + 7). Po|j|,ok,noeju matičnega urada rodil ** je preselilo 113 ljudi umrl? !! j? 36 otrok (17 + 19), Pa sta dve osebi (1 + !)• Dol4::bmožju matičnega urada (2 -l o, so sc Prijavile 4 osebe mjen • iavlli 2 <° + 2). žlvo-vWr?a J* b» 1 otrok (1 + 0), Pa sta 2 občana (l + !)• 1. hin-1-" Prebivalstva na dan 22 5ftft » l®fi5 o občini: Moste 14.544 (40-612 +11.888), Polje 1M' '■ST+S41' ,MA° Popravki ie številki MSK se ^od'lo nekaj neljubih n Vsern ^rn s,e °Proščamo ?° naslednje: no 3 st rnanik„i'ani v naslovu raz skijpšč?Lraf? ?ževalec: °bi rQi9laša- ^ub'jana Moste 5 » ?raviinotrQn' je ,v. Prvenn st Slavka < republiška pas ne 'eta i942r°v je odšlo v pa no 1Q Barija dr?"1' Prav'lni našle Gorsko svobode s prvo 8MJ>ska ^*"8- . "Iilun s ,51: Jev ‘r3 * ka 20 ^ Premazni stroj Združene paipimdce obravnavajo že nekaj let projekt o modernizaciji proizvodnje papirja v Vevčah in Medvodah. V tem projektu je eden ključnih objektov stroj za površinsko premazovanje raznih vrst tiskarni.škega papirja (to so takoimenovaini ilustracijski papir, papir za razne vrste drobne embalaže itn. z visoko glad-kositjo). Takega papirja uporabljajo vedno več tako v svetu kot tudi doma. Tov rsbnih strojev v naši državi ni in je ves ilustracijski papir uvožen. Na prvi pogled je morda čudno, da je bila investicija odobrena prav sedaj, ko vendar govorimo o skrajnem varčevanju pri investicijah. In vendar so organi bank in drugih forumov temeljito preverili upravičenost ter odobrili to investicijo na osnovi ugleda vevške tovarne doma in v tu-jeni pa na osnovi obveze kolektiva, da bo po tej investiciji izvozil polovico proizvodnje tovrstnega papirja z nadaljnjih 2,500.000 dolarjev letno. Vsi stroški postavitve — investicije novega stroja bodo znašali nekaj manj kot 2 milijardi dinarjev. Proizvajal bo letno 11 do 12 tisoč ton premaznih papirjev. Predvidevajo, da bodo začeli z montažo v drugi polovici leta 1966 s polno kapaciteto pa bo premazni stroj pričel delovati spomladi leta 1967. S postavitvijo tega stroja bo tovarna v Vevčah pre^ usmerjena v izdelavo papirjev, |ki me zahtevajo veliko lesne mase in sploh surovinske osnove, pač pa visoko kvaliteto vloženega dela. Če se vprašamo, ali bo to vevški kolektiv zmogel, lahko ugotovimo, da si je že doslej ustvarila vevška papirnica na evropskem trgu ugled enakovrednega konkurenta vsem drugim svetovnim papirniškim konkurentom. S prodajo svojih izdelkov kolektiv v Vevčah nima bistvenih težav. Kolikor težave obstajajo, izvirajo predvsem iz tega, da ja papirnica vezana na dobavo celuloze iz vseh mogočih krajev, kar vpliva na konstat.no kvaliteto večjih količin izdelanega papirja. Na likovni razstavi likovnih del mladih je uvodne besede spregovorila Dana Valič Ob zaključku vsakega šolskega leta razstavljajo učenci v svojih šolah najboljša likovna dela, ki naj obiskovalcu predstavijo oblikovalno in estetsko-vzgojne dosežke teh zavodov. Nedavna razstava, pripravljena v počastitev 20-obletnice osvoboditve, pa je nosila veliko širši in globlji značaj likovnih prizadevanj. Zbrana so bila dela učencev vseh popolnih osnovnih šol, dijakov šolskega centra, tiska in papirja in čla- življenja. Pri takem hotenju pa so možna tudi presenečenja. Bo kdo izmed njih kdaj zasijal v luči umetnika? Mogoče. Cas in delo povesta svoje. Razstavljena dela so odsevala navdušenje nad lepoto, občuteno ubranostjo in barvno skladnostjo. Pouk likovne vzgoje na naših šolah je v zadnjih 20. letih vsebinsko močno napredoval, krenil je iz strogih risarskih poti na pot učenčeve ustvarjalnosti, domišljije in barvne razgiba- Vida Tomšič je obiskala naše najmlajse v vzgojno varstvenem zavodu Angele Ocepek nov likovnega kluba Angele Ocepek. V teh ustanovah dobiva mladi naraščaj strokovne napotke akademskih slikarjev in kiparjev pri izbiri izraznih sredstev, iskanju motiva in njegovi konkretni obdelavi. Vsaka strokovna pomoč pa sloni na individualni kreativnosti učenca, ki skuša upodab-1 j alti, ipa naj si bo z barvo, tušem, ilovico ali kovino. Ta mu odpira svet lepote in fantazije v vseh dimenzijah človekovega nosti. To je predvsem zasluga likovnih umetnikov-pedagogov in njihovega sodobnega pogleda na pouk likovno-estetske vzgoje naše mladine. Toda zaradi prenatrpanega učnega načrta v osnovnih šolah in gimnazijah, kar pa s svoje strani terja čas naglice in strojev, je likovni pouk časovno prizadet, čeprav bi si morali želeti, da bi temu času in stroju dali plemenitejšo obliko in vsebino. Zato želimo, da bi razstave v merilu občine na zaključku šolskega leta postale običaj. • GLR5BR ]£ GOVORCU <2° VSEH NARODOV 'V Mp ' Fanfare so naznanile začetek nastopov! Glasbena šola Mostc-Poljc je imela ob 20-letnici osvoboditve proslavo v Mostah (20. V.) v Hrušici (10. V.) in v Polju (14. 6.) Osnovna šola Jarše je priredila koncert Ob zaključku šolskega leta je šolski mladinski pevski zbor s sodelovanjem pihalnega orkestra milice priredil celovečerni koncert. Mladina je zapela z resnično ljubeznijo in radost- mi. in mnogi drugi politični in kulturni delavci. Koncert je lepo uspel. Skladatelj Blaž Arnič, ki je priso-stoval izvedbi dela svoje Kantate, je izjavil za naš list: »Naš jo. Dirigent je Jernej Hab ja- človek živi v pesmi. Tako nam nič. Obsežen program se je zvr- je lažje odkrivati talente bodi-stil pred polno šolsko telovad- si s produktivnega ali z repro-nioo. Navzoči so bila tudi pred- duktivnega področja. Lepo sednik občin, skupščine Via- petje je tisti progresivni ele- do Cme, podpredsedimk ob- ment s katerim označujemo čtinstke skupščine Polde Maček dobo in čas.- Pogozdovanje krasa Pogozdovanje Krasa je bila doslej splošna družbena skrb. Ne bi pričakovali, da se papirna industrija zanima za kraške predele. Poslovno združenje PAPIRiLES orgiainfislira obsežno akcijo zasajanja hitro-rastočega iglavca duglazije, ki ima enako dobo rasti kot topole (10 do 15 let) in dobro uspeva na Krasu. Papirnica Vevče je že letos nakazala 20,000.000 dinarjev za zasajenje tega iglavca ter stopila v neposredni stik z gozdnimi gospodarstvi na Krasu. Vse kaže, da bo papirna industrija tista, ki bo v prihodnjih letih bistveno posegla v gozdni fond ne samo z odjemom, marveč tudi z ustvarjanjem lesne mase, in to z izdatnim financiranjem nasadov, duglazije in topola. Maturanti in letošnja matura Mesec junij in konec šolskega leta prineseta dijakom in študentom kopico odločitev: spričevala, Izpiti, za ,‘rrunoge tudi matura! Da, matura, po kateri se za vedno zaprejo šolska vrata za abituriente srednjih šol, matura, ki pred-sta/vlja veliki zrelostni izpit za mladega človeka. Tudi letos smo obiskali maturante meščanske gimnazije, ki jih je tokrat kar 86. Ti opravljajo zaključni izpit v spomladanskem roku, medtem ko bo moralo 26 četrtošolcev opraviti še .popravne izpite. Ce bo šlo vse po sreči bodo maturirali jeseni. Letošnja spremenjena matura je precej težja od one iz prejšnjih tlet. Poleg domače seminarske naloge in ustnega izpita iz snovi te naloge, morajo dijaki opravljati še pismeni in ustni izpit iz slovenščine in glavnega predmeta (iz angleščine, matematike ali francoščine), ki pa mora biti z .drugega področja kot matu-otena naloga. Torej trije ustni in dva pismena izpita. Povprašali smo za mnenje o »reformirani« maturi dolgoletnega direktorja gimnazije v Mostah Antona Medveda. — Nova oblika mature je vsekakor korak k utrditvi in izboljšanju kvalitete drugostopenjskega študija. Vse statistike doslej so pokazale, da so si dijaki z opravljeno prejšnjo »staro« maturo mnogo bolje znašli na univerzi pa tudi v poklicih. Zrelostni izpit v taki obliki, kot je bil nekaj let na- Občinski odbor Ljudske tehnike je imel svojo letno skupščino Dnevni red letne skupščine brodarskih, radioamaterskih in foto sekcij je bil bogpt in tudi v razpravi je bilo izraženih mnogo koristnih misli o nada-Ijenjem kvalitetnem delu LT. Govora je bilo tudi o širjenju te dejavnosti med mladino in starejšimi občani. Le delo in I napori rodijo sadove in že za- I beleženi uspehi letalsko-bro-darsko-modelarnega kluba so prav presenetljivi. Letošnje leto bodo pripravili člani tega kluba ekshibicijsko ekipo, ki bo po naši občini prikazovala delovanje te panoge LT z nastopi, kakor npr. akrobacije letalskih modelov, zračni boj in hitrostni poleti. Tako bi pridobili nove člane za to panogo in tudi za ostala področja dela LT. Tudi po naših tovarnah živijo fotoklubi in Kemična tovarna ima npr. fotoklub, ki se že lahko pohvali z lepimi uspehi. Delo LT pa je — kot vse drugo — zvezano z materialnimi stroški in kadrovskimi problemi; vendar naj bosta želja in volja pa znanju na teh področjih tista moč, ki bo pripeljala do hotenih rezultatov. zaj, ni stimuliral dijaka za temeljito učenje. Splošna raven znanja je bila precej nižja in posledica tega — velik osip na fakultetah. Matura naj Bo zares zrelostna preizkušnja dijaka, da zapusti gimnazijo s kompleksnim znanjem vseh važnejših predmetov. Verjetno šo sliko pa bodo dali končni rezultati mature. Dosedanji uspeh mature? S pismenim delom izpita 1 smo lahko zadovoljnji. Večina dijakov je pokazala primemo stopnjo znanja, nekateri pa so sploh izstopali. Tudi predsednik maturitetne komisije prof. naše gimnazije je bil do nedavnega zelo pereč. Pomanjkanje finančnih sredstev je oviralo prehod na kabinetni pouk, ki zahteva novi učni program. Skupni napori šole in občinske skupščine pa so letos rodili sadove. Kaže, da bomo dobili manjkajoča sredstva, tako da bo gimnazija verificirana s 1. septembrom ter opremljena s kabineti, kakršnih nima še nobena gimnazija v Ljubljani. Maturante smo obiskali prav v dneh med pismenimi in ustnimi izpiti. Imeli so zelo malo časa za razgovor, saj so se še zadnjikrat »gulili« obširno učno snov. Redki so bili tisti (6), ki so se pri pismenih nalogah izkazali, da jim potem ni bilo treba na ustno preizkušnjo znanja. Aleš Golja abituriemt 4. a, je razred izdelal z odličnim uspehom. Za maturo je izbral biološko nalogo Nastanek življenja, ustne izpite pa je opravljal iz biologije, slovenščine in matemaHke. Precej časa je posvetil družbenopolitičnemu delu; je član ZKJ, lani pa je bil predsednik mla- dinskega aktiva. Ko sem ga vprašal o vtisih ob zaključku srednješolskega študija, je dejal, da lahko da gimnazija vsa- matike, iker ga ta eksaktna veda zelo zanima in čuti do matematike veliko veselje. Po zaključku mature gre njegov razred, sicer nepopoln, na 14-dnevni izlet v Zadar... Helena Škerlj je predstavnica nekdanje 4. c, dekliškega razreda. Tudi ona je delal3 mlaturitetno nalogo iz biologije. Največ časa ji je vzelo branje in iskanje primerne h' terature, ker je morala biti naloga gotova do 15. maja. Kakšen je bil pismeni iz pit iz slovenščine? Mod tremi naslovi sete brala literarno temo Prešeren’ Levstik in Cankar v ar®^. slovenskega kulturnega in P~ liitičnega življenja. Slovenc* literarno zgodovino sete f' ' (Urala za ustni izpit in nu J zato najbolj odgovarjala- Kaj pa izvenšolska dejvmv \ lavnice' Pl'cd ' bilagrai lrne>a :aStVar POdjetij’ ki N°vi C(, )°Zn‘h uen>h možr kovno potu PU omofioča U^ci pST° šola"je. kj nega teorer^ d°VOli kva •»ega in pra hiški ' f Ja v erafični, p stnerj n grafično - tehi storskegaLdn‘ Probiemi so {^a- Solsk'0 f‘nančnega mr3a irha 7onent°r tiska ir rale'kah učencev v 2- ufi'niCah. •'azmeščenih v knfpoidnprcra3odopt . wuPoldnp izdelav-.' Center imj ,l!ikarje i, 1023 r°čne SS« 2'™? >* bt,a,e^ki/0tografe' = 8 arje> roVlit0graf-. ?tavCpX _ r°čne in 01 »'•'» Sčin 0cil°ri) in aPuje 5 ha biia po0bčinsk£ da do f p°Rodh *• septemb preseli. Ugodna rešitev bo omogočila urediti novo zbornico, fizikalni kabinet in preostale učne delavnice. Dokončna rešitev prostorov bo urejena z zidavo 5-nadstropnega stolpiča, v sedanji stavbi pa bodo tako pridobili še 2 učilnici. Gradnja stolpiča in nabava strojev za praktično delo bo stala 350 milijonov dinarjev. Grafična podjetja so pripravljena te stroške zagotoviti in jih tudi odplačevati. Za kvalitetni pouk ima šCTP precej osnovnih sredstev, reprodukcijski pomanjševalni aparat, kopirne aparate, 2 jed-kalna stroja, izdelana doma po svojih načrtih, rezkalni stroj, regale za ročno stavljenje in za polnilni material. Sola je vezana na svoj program in izvršuje dela za grafična podjetja le tedaj, ko pride neko delo na vrsto po učnem programu. V učnih delavnicah imajo težave zaradi reprodukcijskega materiala, katerega morajo domala vsega uvažati. Sola seveda nima kriterija za izvoz, vendar je vodstvu SCTP uspelo ddhiiti nekaj deviz za uvoz tistega materiala, ki bo tudi v nadalje omogočal normalno delo in učenje. pima loteva tudi zahtevnejših gledaliških del. Naše predstave ljudje radi obiskujejo in naše kulturno poslanstvo je .tu zgoraj prav tako pomembno kot delovanje kulturnih ustanov v večjih krajih, čeprav se po svoji kvaliteti seveda ne moremo meriti z njimi. Pokvaril se nam je pisalni stroj Poleg različnih uslužnosmih servisov v družbenem sektorju dela v naši občini tudi več samostojnih obrtnikov. Večkrat nas rešijo skrbi, kako popraviti to in ono doma. Drobna popravila včasih zahtevajo posebnega mojstra. Največkrat je v takih primerih treba ukrepati hitro in natančno.... Pokvaril se je pisalni stroj. Precizni mehanik mojster Maks Velikovrh je že na delu — ali v svoji delavnici ali pa pri manjših popravilih v uradih naše občine ali izven nje. Obiskali smo ga. Razgovor je bil sila svojevrsten: Letno popravim čez 400 strojev za družbeni sektor. V svojem dosedanjem prostoru sem resnično utesnjen. Moj poklic namreč zahteva mize omare s predalčki za rezervne dele različnih strojev. V glavnem se usmerjam na hitra popravila preciznih strojev. Stari pisalni stroji so že redki in izrabljeni. Tipizacija že prevladuje in ker sem tovrstna .popravila kvalitetno op-ravljal, sem tudi zastopnik podjetja TOPS za popravilo njegovih strojev. Za starejše stroje pa napravim izrabljeni del kar sam na majhni stružnici .... V delavnico je stopil deček in pozdravil: Dober- dan, dedek Mraz, ali mi lahko popravite šestilo? — Poleti pa dedek Mraz! — Vrsto lat sem bil dedek Mraz na šoli Ketteja in Murna, pa me otroci poznajo. Tudi šah sem jih učil-ndso me pozabili in kadar je kaj narobe pri njihovih šestilih in nalivnih peresih, me poiščejo v Partizanski ulici. — Kaj pa drugi dosežki? Pred leti sem napravil za pekarno Center precizno napravo, ki beleži vzhajanje testa. Ta naprava se je obnesla in jo še danes uporabljajo ... Zopet se je nekdo pojavil pred vrati in prinesel pokvarjeni računski stroj. — Oglasite se čez 3 dni, pa ga boste dobili. Mojster se je sukal po svoji delavnici in iskal “notranje rezerve«, ki naj stroju dajo zopet popolno funkcionalnost, zunaj pa je že držal za kljuko nekdo tretji: — Bi popravili. .., Referat družbenega standarda kadrovske službe je že pred leti izdelal program izgradnje športnih objektov v Vevčah. V okriv programa je vključena tudi obnova in dograditev tamkajšnjega kopališča. Program je znan tudi širši javnosti -— prav tako pa tudi izredni ugodni pogoji za izgradnjo zimskega plavalnega bazena. Na osnovi programa je v prvem delu letošnjega leta zaključena obnova korita in filtrimih naprav; te so po novem dimenzionirane tako, da bo zagotovljena resnično čista voda v obstoječem letnem bazenu. Novi filter pa bo ustrezal tudi normativom zimskega plavalnega bazena in še predvidenega 50-metrskega bazena. Letos je bil plavalni bazen odprt že 23. maja. Zal pa do sredine junija ni bilo kopalcev — zaradi slabega vremena. Marljivo so ga uporabljali le plavalci PK Slavdja. Kopališče je ves čas oskrbovano s toplo vodo do 24° C. Komisija za družbeni standard, ki upravlja kopališče, se je za letošnjo sezono bolje pripravila. Poskrbljeno je za boljšo higieno, čiščenje in odlaganje odpadkov. Tudi za redno analizo čistosti vode v bazenu je poskrbljeno. Redno pa bo obratoval tudi bife. Skupaj s PK Slavijo je komisija dala pobudo osn. šolam občine Moste-Polje, da pregledajo znanje plavanja vseh svojih učencev in za medšol-sko tekmovanje v plavanju. Akcijo so z zadovoljstvom pozdravljali vsi prizadeti, težave pa so zaradi slabega vremena im — zaključek šolskega leta je tu. Vsekakor je bilo dogovorjeno, da bodo športni dnevi v iplavanju redno ob začetku in zaključku šolskega leta. Komisija je sklenila tudi sodelovati z Ljudsko tehniko in je bilo v tem okviru že .prirejeno tekmovanje plovnih modelov. Organi tovarne, ki upravljajo z letnim kopališčem, se zavedajo, da je vevški bazen edini večji .plavalni objekt v naši občini in bodo poslej, ko bo bazen vse bolje urejen in oskrbovan nudili vsaj mladini naše občine možnost čim-večje uporabe. Komisija za družbeni standard je dala pobudo za sodelovanje pri izgradnji zimskega kopališča tudi večjim drugim kolektivom v občini. Predlog je bil motiviran s tem, da naj bi gospodarske organizacije v bodoče sodelovale pri organizaciji rekreacije zaposlenih, pri čemer bi prav gotovo prišla v poštev skupna gradnja zimskega bazena. Komisija je povabila zastopnike vseh večjih podjetij na informativni sestanek. Odziv ni bil najboljši. Komisija meni, da ni edini rekreativni objekt počitniški dom in da je čas, ko bi bilo potrebno iskati oblike tudi dinevne rekreacije v sami občini. Ni zanikati počitniških domov, vendar je kopanje čez vse leto pomemben element rekreacijske dejavnosti. Obiski iz tujine V preteklem mesecu je obiskala papirnico Vevče češka delegacija. Zanimala se je za odnose podjetja do domačega in tujega tržišča in za vplive na ekonomiko v zvezi z ponudbo in povprašeanjem, raziskavo tržišča in asortimentom proizvodov. Člani delegacije so ugotovili, da je v sistemu vevške papirnice vrsta elementov, ki vzpodbudno vpMvajo na ekonomiko podjetja, na produktivnost dela in nagrajevanja. Ogledali so si tudi tovarno in dali vse priznanja organizacij dela pa, poslovanju ter doseženi poduk-tivnosti. Ob zaključku obiska so zažedeli, da bi izmenjali strokovnjake ekonomske fakultete. Kmalu za tem je bila na obisku tudi madžarska delegacija, ki se je zanimala za pogoje 42-umega delovnega tedna, za delovne uspehe, psihološke, ekonomske in organizacijske posebnosti. Prav 42-urni delovni teden papirni in-gustriji zelo odgovarja in je s 4-izmanskim delom spričo mehanizacije nepogrešljiv in nujen delež v težnjah za čim-večjo in čdmboljšo proizvodnjo. IMELI SMO OBISK IZ ClLA Pred dnevi nas je obiskala dvočlanska študijska delegacija CK KP Čila. Čilska gosta je sprejela politična sekretarka ObK ZK Moste-Polje Karla Novak. Prikazala jem je položaj in vlogo občine Moste-Polje v sklopu splošnih in specifičnih prizadevanj in delo članov ZK pri tem. Čilska gosta sta z zanimanjem sledila njenim izvajanjem in se posebej zanimala za financiranje v komuni in za to, kako rešujemo pri nas odnose med komunami. Zanimivo zanju je bilo tudi delo mladinske organizacije in njeni odnosi do aktivnega vključevanja mladine v proces samoupravljanja. Avgust Vižintin je gostom te odnose pojasnil, nato pa so si še ogledali vzgojno-varstveni zavod Angele Ocepek. Srečanje v Zagrebu Pionirji osnovne šole Jabu-kovac v središču Zagreba so nas nedavno tega povabili na obisk v svoje mesto. Ogledali naj bi si dve prireditvi ob 20-le.tnici osvoboditve Zagreba. Vabilu smo se odzvali in v Zagreb nas je odšlo deset pionirjev. Vlak je pripeljal z dveurno zamudo, zato smo takoj odšli v šolo. Tam so nas pionirji že čakali. Spoznali smo se in se kmalu spoprijateljili. Se istega dne smo odšli v Maksimir, kjer smo si na velikem stadionu ogledali svečano prireditev. Vse naslednje dni je deževalo, a to nas ni oviralo. Ogledali smo si Gornji grad, znameniti Markov trg s cerkvijo, mestni in lovski muzej. Z avtobusom smo se odpeljali na izlet v Kumrovec. Ogledali smo si rojstno hišo tovariša Tita, v kateri je sedaj urejen muzej. Ker pa smo hoteli videti kar največ, smo obiskali tudi šolo v Kumrovcu, kjer je napisano tudi Titovo posvetilo pionirjem. Izlet v rojstni kraj našega voditelja je bil nadvse prijeten in zanimiv. Zadnji dan našega obiska v Zagrebu smo obiskali mestni svet pionirjev Hrvatske. Tam smo zagrebškim pionirjem in njihovim voditeljem pripovedovali o našem delu na šoli. Našim gostiteljem pa smo izročili spominsko darilo — Slovenko v narodni noši. Namen našega potovanja je bil spoznati delo in uspehe pionirjev v Zagrebu ter jih seznaniti z našim delom. Želeli smo, da bi se bratske vezi med nami še bolj utrdile. Z obiskom v Zagrebu smo pionirji napravili nov korak naprej v zbliževanju pionirjev Hrvatske in Slovenije. Dušan Cerar, 7 e PO Borisa Trošta pri osn. š. Ljubljana-Polje Tlai občinski pcaznik Tradicionalno praznovanje ob' činskega praznika je letos povezano s praznovanjem 20-let-nice osvoboditve, z majskim dnevnem, ko so na vseh bojiščih Evrope obmolknile puške, ko so ljudje odložili orožje da bi na ruševinah začeli znova graditi sebi in bodočim rodovom boljše življenje. Zmaga nad fašizmom je re-zultait boja vseh protifašističnih sil sveta. Naš narodnoosvobodilni boj zavzema v tem svetovnem boju častno mesto in je del velike bitke proti reakcio-narno-fašističnim silam, ki so skušali podrediti sebi svet in delo milijonov brezpravnih a svobodoljubnih ljudi. Naši narodi so se bojevali za svoj obstoj, za uresničevanje samoodločbe, za novo, srečnejše življenje vseh delovnih ljudi. Boj s puško v roki proti okupatorju in domačim izdajalcem je bil vse od začetka prežet z vero, da se bojujemo za novo družbeno skupnost, v kateri bodo ljudje svobodni in srečni. Pot v srečnejšo' bodočnost je pokazala Komunistična partija, edina splošna jugoslovanska partija, ki je bila sposobna prevzeti politično vodstvo naših narodov. Tudi v naši občini je bila Partija tista vodilna sila širokega revolucionarnega delavskega gibanja, ki je vodila boj za pravice delovnih ljudi že leta pred 2. svetovno vojno. Obdobje po letu 1918 je kljub terorju proti-Ijudskih režimov stare Jugoslavije povezano z zmagami delovnih ljudi in napredne revolucionarne misli. Moč naprednih idej se je manifestirala na volitvah, na krvavi Zaloški cesti, v delavsko kulturno prosvetnih društvih Vesna, Svoboda in Vzajemnost. Pohodi brezposelnih leta 1935, 88-dnevni štrajk vevških papirničarjev in drugi boji v uspešno vodene akcije delovnega gibanja pod vodstom Komunistične partije. Kmečka sloga, revolucionarni partijski legalni in ilegalni tisk je izhajal v naši občini in je našel pot v meščanske tovarne, v delavske in kmečke hiše na takrat imenovanem agrarnem področju naše občine. Mnogi partijski vodidelji, ki so se skrivali pred policijo, so našli nov dom pri naših občanih — med njimi Kardelj, Leskošek, Tomšič pa Antonin Sverma, član politbiroja češke Partije in član kominteme, člana direkcije CK italijanske Partije Umberto Massolla in Martini Rigoleto in drugi. Neposredno pred okupacijo se je skupna fronta delovnih ljudi v naši občini postavila enotno proti okupatorju. Ustanovitev OF leta 1941 pomeni pravzaprav le drugi kongres, na katerem je bila vnovič poudarjena enotnost ob novonastalem položaju in na katerem so bile zadane nove naloge za boj proti okupatorju. Le mala peščica reakcionarjev iz predvojnega kroga klerofašistov je nadaljevala pot izdajstva in se v onemoglem besu posluževala najhujšega nasilja. Iz vojne smo prišli moralno močni, enotni in trdno odločeni, da bomo ustanovili novo družbeno skupnost. To novo je družbeno (Upravljanje, je nov položaj človeka, čigar položaj v družbi je odvisen od rezultatov dela. Z vsakodnevnim bojem na poti za novim, za bojšim, humanejšim, tovariškim, v boju za poštenost bomo uresničevali ideje padlih, ideje gibanja, ki je začelo ustvarjati novo poglavje zgodovine. To danes pišemo vsi, ki želimo sebi din bodočim rodovom srečnejše in lepše življenje. Polde Maček ml. Pol dač podpredsednik občinske skup. vfafei MA Piše prof. dr. JANEZ KANONI Dejavnost OF v nekdanji umobolnici na Studencu, sedaj bolnišnici za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje 2e v poletnih mesecih 1. 1941 je imel tedanji studenški oddelek bolnišnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec svoj terenski odbor Osvobodilne fronte. Več kot 60 odstotkov uslužbencev je bolj ali manj aktivno sodelovalo v OF. V imenovanem_ terenskem odboru so se s svojo'dejavnostjo in požrtvovalnostjo odlikovali zlasti naslednji tovariši: bolničar (padel jeseni leta 1942 v partizanih), zdravnik dr. Janez Kanoni, ki je bil več kot pol leta predsednik imenovanega odbora in bil kasneje v partizanih, Janez Ponikvar (sekretar odbora, opravljal pa je po liniji KPS tudi druga važne funkcije). V terenski organizaciji OF pa so bili zelo delavni zlasti še naslednji tovariši in tovarišice: pokojni Prane Hribar, pokojna Marija Korelc, Jože Vrbinc. Januarja in februarja 1942. leta je bila dejavnost imenovane terenske organizacije že izredno pestra. Izražala se je zlasti v tem, da so bili formirani najpomembnejši sektorji, in sicer: 1. Saniteni sektor, ki je imel svoje vodstvo, pa so bili njegovi člani tudi zdravniki izven terena bolnišnice. Vodstvo se je sestajalo na rednih sejah. Vodja in odgovorni sanitetni referent za rajon Polje je bil dr. Janez Kanoni. V vodstvu so bili izredno aktivni zlasti naslednji zdravniki: dr. Rihard Gregorčič in dr. Andrej Jenko, oba iz Polja, dr. Velebita Ples-ničar-Tuma, zdravnica bolniš niče in magister farmacije Igor Kraut iz Polja. Sanitetni sektor je bil povezan z rajonskim odborom OF v Polju prek tovariša Marka Simčiča, sedaj člana vrhovnega sodišča SRS, tako da je bilo njegovo delo za-kanspirirano in ekseditivno. Njegove naloge pa so bile zlasti naslednje: L Zdravstvena pomoč ranjenim ali bolnim partizanom v zaledju partizanskih bojnih operacij. 2. Sprejemanje ranjenih ali bolnih po skrivnih »kanalih« v zaščite po potrebi kar naravnost v operacijsko sobo bolnišnice, če ne pa v skrivni bunker I. ženskega oddelka, šele kasneje pa zlasti v sobe prvega nadstropja moškega oddelka, ko je prejel sleherni partizan ali ilegalni aktivist temeljit pouk, kako naj se vede med duševnimi bolni, v nekaterih primerih pa celo simulira ustrezno ' išev- cije sta opravljala zlasti dr. Janez Kanoni in dr. Velebita Plesničar-Tuma. Zelo zahtevne 5. Organiziranje in izvedba bolničarskih tečajev za prvo pomoč v bolnišnici in na terenu tedanjega rajona Polje, kjer so zlasti marljivo in požrtvovalno sodelovali že imenovana zdravnica bolnišnice dr. Velebita Plesničar-Tuma in naslednji študenti medicine, ki so prebivali in prakticirali v bolnišnici: Ljubo Marion (kasneje padel v partizanih), Albin Šivic, poznejši partizan, sedaj zdrav-nik-podpolkovnik JLA, Rojnik sedaj doktor splošne medicine, Jugoslava Polak in Marta Savel (sedaj: dr. med. M. Savelj), ki sta odšli kasneje v partizane in dočakali svobodo in pokojni študent medicine Janez Konšek. 6. Oskrba NOV in POS z res ogromnimi in kvalitetnimi količinami sanitetnega materiala, ki je prihajal zlasti iz bolnišnične apoteke, pa tudi iz Ljubljane. no bolezen. Kirurške interven-cijo pa so opravili kirurgi Ijuhljanfike kirurške (klinike, in sicer pokojni dr. Robert Kukovec, ki je padel v partizanih nekaj tednov pred osvoboditvijo, ter sedanji dr. Milan Žumer. Po potrebi je prišel ozdravljeni partizan ali aktivist v Ljubljano skozi okupatorjev blok z bolniškim vozom v rokavači (prisilnemu jo-piču), ko je moral na bloku rohneti, divjati — početi pač stvari, ki jih ocenjuje laik za plod »blaznosti«, zdravnik pa mu je ob taki priliki »paradno« injiciral vpričo splašenih in & JSm<' >V JAf! i'4 VI loDVBOl.Nl: !.,,O0 VU & %i.if fe tVETi: r A P O POTOK.U ZA M.v lih uslužbencev — , vjč (tfi' OF sta dr. Franjo Gei ‘> ^ danji ravnatelj boimšn Jože ubili so ga črnorokci) so Kocman (Kolar) — ga ubili belogardisti. ^ ^ uslužbencev usmrčenih, Na seznamu aktivistov OF, N« okupatorju, sta dr. dei k min (zdravnik), ki J0,^ talec v Kovorju pri Tgpališka K!£eM5ŽS!V®5f& Zm ir, JS je padel kot talec na Gorenjskem. -tiacil0 Na seznamu v i^tiV' umrlih uslužbencev b(,ini stov OF je Franc Modic^gtn sedanji čar), ki je u'"™(nvi0riifiU fakultetekoncentracijskem OBISK V TOVARNI ARBO Tovarna Arbo v Podgradu je ■ ai}J®a proizvodna organizaci-J • V tej proizvajajo v glavnem Polprodukte na osnovi nafte-ha 80 Posebni industriji s hV in lakov, pa tudi pralna ')wCi!'Va ‘n nekatere tovrstne dor •’ Tovarna leži v slikoviti *.ni obrobnega predela naše ni j 1}e' Kolikor pa obiskovalec n 0cp° seznanjen z njeno lego, aY lahko zgreši pot do nje... .l.rektor Bogo Lotrič je bil v sv°3i delovni sobi. hon im število zaposlen j h se giblje od 30 — 40. V neposredni bližini stanuje le malo delavcev, velika večina se vozi na delo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Tovarniški kombi redno vozi na relaciji Podgrad — Ljubljana—Zalog. Posebno težko je s prevozi pozimi, vendar kljub temu nismo imeli težav z zamudami ali izostanki. V podjetju imamo za delavce urejeno prehrano. Hrano dovažajo iz Agrokombinata-Emona. Podjet- napraviti, ker so sredstva za gradnjo omejena. Osebni dohodki zaposlenih se gibljejo od 42.000 dinarjev do 115.000 dinarjev, kar da povprečje 73. tisoč dinarjev — podatki so za lansko leto. Zanimali smo se še ja varčnost pri delu in za varnost samega tovarniškega objekta: Delavci poznajo nevarna delavna mesita im soobnjih pra-vilna zafičitenl. Novega delavca uvajamo v delovni postopsk, imamo počitniški dom. Ob nastopajoči sezoni dopustov smo zamenjali opremo sob. Nekateri naši delavci bodo letovali na Hvaru in smo z zagrebškim podjetjem CROMOS v dogovoru za zamenjavo naših počitniških domov kapacitet z njihovimi. Tudi dotacijo sindikalne podružnice smo povišali, od 500 na 1.000 dinarjev. Poslovili smo se — a samo od diretkibarja. V vzdrževalni delavnici smo srečali1 EVgena Špenka, samostojnega pogan-kesa električarja. V podjetju je že 12 let in ga ima v »►malem prstu«. Na vprašanje, kaj je pri njegovem delu najbolj kiriitično, je odgovoril: Dobava materiala nam resnično dela preglavice. Vzdrževalna delavnica rabi za svoje delo različne profile železa in ostali material. Včasih je težko zagotoviti nemoteno delo. Stanujem v Podgorici. Pozimi je vožnja z mopedom dosti težka, saj je cesta slabo pluže-na. Dobro bi bilo, da bi cestna uprava posvetila več pozornosl i tudi bolj odmaknjenim cestam. Tudi most v Zalogu je problem. Ce bi bil usposobljen za promet, bi želeli imeti krožno avtobusna progo. Na zborih volivcev smo o tem že mnogokrat govorili, vendar je doslej ostalo vse pri besedah. Kam pa na dopust? Podjetji611 bl Az,vedcu ka kolektiva ° članih del standardu ° njihovem ‘ je tudirn.n0ga naSa Poc*j Pred v‘ ‘°varna arbO viti olf*aŽanlern kako in Prek?"0niičnost Posl dten Tr na ‘tS-urni delo teden 42-umi - •*en- Tri.ai1 okonomsko hlem reši ‘mo so' da bi cij° Prodm,S Povečano i do po aduk<;'Jskih načrt tranSkr08tl izkoriščen n j ih leth Zei’vami v n'.ei'edo v 'Zlab'jeni. p Jt^rtov..!^ Pfodajo. Let •** , Pu So po I' nevPo 8 ur0K -,°stali • Kolektiv je sicer prispeva delež k ceni za topli obrok, vendar je neprimerno, da hrano delijo kar v garderobi. Delavci na težjih delovnih mestih dobe tudi mleko. Do sedaj je podjetje zgradilo le dvoje stanovanj v Zalogu. To pa ne zadostuje potrebam kolektiva. Predvidevamo gradnjo nadaljnjih dveh. Kaj več za reševanje stanovanjske problematike za zdaj ne bo mogoče vodja oddelka pa ga opozarja na zaščito pri delu. Vratarsko Sn čuvajsko službo pri nas opravlja podjetje Vamosit vendar varnosti objekta resno ovira železniški podvoz, ki bi bil ob požaru lahko usoden. Prav zaradi podvoza moramo večje tovore prevažati po daljši poti čez Besnico. Za oddih delavcev skrbi sindikalna podružnica. V Piranu 2e sedem let hodim z družino v Piran, letos pa nameravamo na Hvar. Kaj pa sodite o 42-urnem delovnem tednu? Mislim, da bomo z zamenjavo zastarelih strojev uspeli povečati proizvodnjo in tako utemeljili 42-urni delovni teden. Zopet se je sklonil nad stružnico in nadaljeval z začetim delom. Ustavili smo se še pri vodji izmene Jaki Prošku. Stanuje v Litiji in se vozi na delo z vlakom. V podjetju je že 6 let. Na vprašanje, kako se počuti v kolektivu, je odgovoril: Prav zadovoljen sem, v Litiji imami hišico in majhen košček zemlje. 2ena dela v litijski predilnici. Varstvo otroka sva z ženo prepustila starejši ženski, ki sva jo posvojila. Letos bomo dopust preživeli v Piranu. Kako pa vam odgovarja sedanji delovni čas: 12 ur ste zaposleni, 24 ur pa prosti? Ta čas mi odgovarja, saj je moje delovno mesto precej oddaljeno od stanovanja. Tako pridem le štirikrat v tednu na delo. Ce bomo prešli na 42-urni delovni teden, mi bo težje zaradi železniškega voznega reda... Zahvalili smo se mu in odšli do Frančiške Rejc, ki že 12. leto delo v podjetju. Njeno delovno mesto je destilarna, kjer iz gazolina pridobivajo eks-trakcijski bencin. Iz zgornjega Kašlja se vozi s kolesom pozimi in poleti. Kar sama se je razgovorila: Moji otroci so večji. Toda mati mojega moža le še sem ter tja pogleda za njimi. Letos ne bomo šli na dopust, ker bomo preurejevali hišo. Ce pa bomo prej gotovi, bova šla s možem za nekaj dni v Idrijo. Dosedanja praksa v ARBU je pokazala, da je podjetje na poti intenzivnejšega gospodarjenja. Tudi posamezne prehodne težave, ki se porajajo ob njihovih načrtih, bodo premagane in kompleksne analize za posamezna področja dela bodo pripomogle k nadaljnjemu izboljšanju njihovega poslovanja. OB 20-LETMCI OSVOBODITVE - IB-LETMCI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA - DNEVU BORCA IN OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAJO: MINERAL industrija naravnega in umetnega kamna. LJUBLJANA, Industrijska cesta TOTR A LJUBLJANA, Zgornja Hrušica 14 tovarna pozamenterije, pozamenterijskih strojev in izdelkov iz plastike. Telefoni: 317-635, 317-735, 348-041, komerciala-tekstil 23-174, plastika 22-716, obrat tekstilna 49-022, plastike 48-030. V v JZ-Železniško gradbeno podjetje Ob Zeleni jami 2 LJUBLJANA PROMETNO PODJETJE Ljubljana i tovarna ščetarskih in žimarskih izdelkov Ljubljana — Fužine J TgR proizvaja: / tapetniško žimo vseh kvalitet, S 1 kvalitetne ščetke iz žime in žice ' Sili 141 zidarske in pleskarske čopiče sortirano ščetino, ki jo tudi iz- LJUBLJANA- FUŽINE važa- ^ svojim cenjenim odjemalcem se toplo priporoča! Jmama kleja Šmartinska cesta 50 Ljubljana Kemična ustanovljena 1907, je ena najstarejših v Evropi. SVETOVNO ZNANA KVALITETA — KONKURENČNE CENEI Obrat AL-SOLI nudi: Aluminijev sulfat AI2 (SO4) 3 X H20 Glinico AI2O3 Aluminijev hidrat Al (OHh Kalijev alumin. sulfat K2SO4 — Al2 (SO4) 3 X 24 H?0 Zahtevajte vzorce in prepričali se bostel tovarna Moste Ljubljana Moste Obrot VULON nudi od 1966. dalje: polyamidno svilo (NYLON-6) od 15—90 den z zaščitno znamko Vulon gladko, sukano ali snovano za snutkove stroje. Telefon h. c. 310-351, komerciala 310-732. Poštni predal 589/XI, LJUBLJANA Živilski kombinat ŽITO Liubllana - Šmartinska 154 LJUBLJANA POLJANSKA CESTA 95 J.opiama £juMiana a Qxadnji TERMOELEKTRARNA uubuana kmetijska zadrega Sedež Polje 94 PODE PRI LJUBLANI Kiivo TRIGLAV Ljubljana Saturnus finsko predelovalna Industrija - embalaža - avtooprema LJUBLJANA OB LJUBLJANICI 36 MONTAŽNO PODJETJE ZA IZOLACIJO LJUBLJANA mm im ... .... Ljubljana-Polji* 350 Podjetje Juvnu skladišču Ljubljano, Šmartinska 152 a opravlja kvalitetno, hitro in poceni — nakladanje, razkladanje, prekladanje blaga, ■— skladiščenje blaga in vse skladiščne manipulacije, — hranjenje in zavarovanje blaga, — prevoz blaga s tovornimi avtomobili Vse informacije tel. št. 312-523, 312-643, 314-333, 313-091 S poslovnim sodelovanjem se boste prepričali o solidnosti opravljenih uslugi se priporoča v svoji novi samopostrežni trgovini in biffeju v Proletarski ulici pritličje (nasproti stavbe občinske skupščine) POSTREŽENI BOSTE HITRO IN SOLIDNO I Gostinsko podjetje Moste LJubliana, Pokopališka 15 Priporočamo se za obisk naših obratov — gostilna SLOGA Ljubljana, Pokopališka ul. 15 — gostilna PRI POSTI Ljubljana, Polje 343 — gostilna POD URHOM Zadvor 72 (Zadružni dom) V vseh obratih okusna hrana in solidna postrežba. Gostilna Pri pošti nudi poleg ostalega postrvi, domačo salamo, ob nedeljah specialitete na žaru (čevapčiči, odojki, kozlički). Gostilna Pod Urhom razpolaga s kraškim teranom in pršutom, domače klobase; za razvedrilo glasbena skrinja. Sprejemamo abonente. Senčnat vrt. Razpolagamo s posebnimi sobami za zaključne družbe. Ljudska knjižnica Moste LJUBLJANA MiiARSTic mmm TJIJHTJAIVAl VETERINARSKA POSTAJA LJUbUANA — POLJE ■zolirka ,""”''S13.K,1„3I6.,52 '■»oizvajv Ljubljana Masle hVfURoizOLACIJE bitun, Umenskc strešne lepenke, ibitol — bitumenska raztopina, he bitumkc.™jasr za temelje, strehe, bitumenske paste za stre- ZA ^ADNJO cest tUgc turnenskc emulzije, rezani bitumen, bitumenske mase za Zv /korozijo ZA Ti- ak’ bitumenska pasta za avtomobile. ERMO-AKUSTTCNE IZOLACIJE »a eralna vlakna, styropor, stramlt ASgKTROIZ°LACUE V zv nf ber£manskc cevi, bitumenske miusc za kable, račajto „ s Problemi uporabe izolacijskih materialov se ob-bostc tehnično informativno službo "IZOLIRKE", kjer 8o»«t>io postreženi. ix nos Industrija transportnih in hidravličnih strojev LJUBLIANA — MOSTE Industrijska cesta PROIZVAJAMO: baterijske viličarje VE-600 baterijske viličarje VE-1000 dieselske viličarje VD-1500 dieselske viličarje VD-2500 Družbeno-politične organizacije in občina Ljubljana Moste - Polje čestitajo vsem svojim občanom in delovnim kolektivom k 20-letnici osvoboditve, 15-letnici delavskega samoupravljanja, dnevu borca in občinskem prazniku Združene papirnice LJUBLJANA Sedež: Ljubljana-Vevče Ustanovljene lela 11142 IZDELUJE: SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja PINOTAN — strojilni ekstrakt BREZLESNI PAPIR za grafično in predelovalno industrijo: za reprezentativne izdaje, umetniške slike, propagandne in turistične prospekte, za pisemski papir in ovojnice najboljše kvalitete, za razne protokole, matične knjige, obrazce, šolske zvezke in podobno SREDNJEFINI PAPIR za grafično in predelovalno industrijo: za knjige, brošure, propagandne tiskovine, razne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke itn. KULERJE za ovojnice, obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tiskovine KARTONE za kartoteke, fascikle in mape RASTRIRAN PAPIR brezlesni in srednjefini za šolske zvezke, za uradne in druge na- PELURNI PAPIR bel in barvan iilijij! llllllljl. ZAHTEVAJTE VZORCE I ■lil« lili ti,.;,'..;.... r SGP XH PIONIR NOVO MESTO čestita k prazniku Dneva borca vsem investitorjem, poslovnim partnerjem, kooperantom in naročnikom. SGP Pionir ima v svojem sestavu gradbišča Novo mesto, Ljubljana, Brežice in Trebnje, lastni projektivni biro, centralne obrate in opravlja vse vrste nizkih in visokih gradenj kvalitetno, v rokih in po konkurenčnih cenah. ZAUPANJE INVESTITORJEV JE NAŠE SPRIČEVALO. Zdravstveni dom dr.MIHA KAMIN Ljubljana-Moste ARBO PODGRAD-LJ U BLJ AN A DIMNIKARSKO PODJETJE LJUBLJANA Pokopališka PETROL trgovsko podjetje Ljubljana Po kopanju na Savi obiščite senčnati vrt pri GOSTILNI Š K O I> 1 A R. - fo. k Savi 9, Ton>oč.*°' J&ulet JCodelfeva se priporoča ob vročih poletnih dnevih. OB JUBILEJNEM LETU •b 20. oblelnici osvoboditve, občinskem praznika in dnevu bore* Iskreno restilke vsem obtanom UREDNIŠTVO M*k Nogomet v elitno družbo končno tudi rudnik KVALITETNIH NOGOMETAŠEV - MOSTE TAM, KJER MU JE MESTO. TO SO SADOVI TEŽKEGA DELA. TEŽKI TRENUTKI. SEDAJ GRE ZARES. KDO SO SLAVLJENCI? Moste so bile od nekdaj rud->k za kvalitetne nogometaše, f Pred vojno in vsa leta po Jej so mnogi najboljši nogo-etni igralci Ljubljane začeli erah v Mostah. Se najbolj pa n' tv vic*no zadnja leta, ko je najboljši nogometni klub Slo-eruje — Olimpija — triumfiral Prešel v I. zvezno ligo. Ve-ana igralcev slovenskega rodu °vega prvoligaša so Moščani: 4at>Jek (kapetan ekipe), Niko- končno postali prvaki Slovenije, in to s celo točko naskoka. Boj iz kola v kolo je psihično izčrpaval vse kandidate za naslov, tako da so brez izjeme izgubljali točke tudi s slabšimi nasprotniki. Toda konec dober — vse dobro. Da, kar se tiče naslova prvakov, to že, toda težave se šele začno. Mnogo lažje je bilo, tako pravijo člani uprave, zmagati 15 nasprotnikov doma in na tu- nam pripravljajo veselje in razburjenje iz tedna v teden, bomo pač morali odšteti denarje. Kljub vsem težavam s financami pa se nogometaši s polno paro pripravljajo na tekme v ligi. Pravijo, da se bodo opirali predvsem na dosedanje igralce, ki so z nekaj lepimi igrami pokazali, da vedo kako se igra nogomet; vendar pa pričakujejo tudi pomoč od Olimpije. Veljalo bi se spomniti, pravijo, da je Slovan v interesu kvalitete nogometa odstopil Olimpiji dragocenega trenerja Braneta Elznerja, kapetana Žabjeka in še nekaj igralcev. Prvenstvo so osvojili igralci na sliki z leve proti desni: Vavpetič Pašič, Radovan, Faganel, Klavs, Udovč, Ugrenovič, Oblak, Popivoda, Sulan in kapetan Nikič. ••kriv^l0re’ Kranjc in glavni so ~ trener Elzner. Vsi Vana doneciavna igralci Slo- riisn0C*a^e toke izgube Slovana utl° Izčrpale, Profesj, Prevzel Ko je letošnje trenersko mesto 5ek To0u?*n' trener Janez Pito o,., bi,10 vsem jasno, da bo težkih nfka-> *z tega. In res. Po ‘n bojih so naši fantje jem, kot pa dobiti potrebna sredstva za nastop v zvezni ligi. Razlika v stroških je seveda ogromna, kajti dosedanji amaterji bodo morali postati profesionalci. To pa seveda ni lahko. Ni stvar tega zapisa, da razpravlja o sredstvih; kolikor želimo gledati naše fante v bojih s kvalitetnimi nasprotniki, da Upajo, da se bodo pri Olimpiji tega spomnili. Ob koncu pa še naše iskrene čestitke prvakom: igralcem, trenerju Janezu Pišku in predvsem prizadevnima funkcio-narjima predsedniku Antonu Nanutu in tehničnemu direktorju Viliju Pfundtnerju — pa seveda še ostalim članom uprave. Jubilej rokometa v Mostah Te dni slavijo rokometaši 15-letnico začetkov te športne panoge v Mostah. Pred 15-leti so začeli na starem Slovanovem igrišču v jami igrati veliki rokomet študentje, večinoma vsi doma iz Maribora. Vključili so se v ŠD Slovan in osnovali rokometni klub, ki se mu je kaj kmalu priključilo nekaj perspektivnih gimnazijcev iz Most. Med slednjimi je bil najbolj prizadeven Bogdan Sturm, ki je tudi prevzel vodstvo kluba. Vzporedno z moško pa je zrasla tudi ženska ekipa, le da so bila vsa dekleta gimnazijke iz Most. Medtem ko je bila konkurenca v članski ligi zelo huda in fantje niso dosegali prvih mest, so postala dekleta celo republiške prvakinje. Ponavljam, to je bil veliki rokomet, ki so ga igrali na nogometnem igrišču in tudi na nogometna vrata. Lepota te igre je bila za gledalce le v paradah vratarjev, saj so bili streli z roko zelo točni. To pa je bilo vse. Zato poznamo veliki rokomet sedaj le še po pripovedovanju in kot zgodovinsko posebnost. Nekaj let po začetku v Mostah je veliki rokomet propadel. Igrajo ga pravzaprav le še v Zah. Nemčiji in na Poljskem. V jeseni leta 1956 pa je v Mostah ponovno zaživelo. Zopet je bil tu Bogdan Sturm, ki je pripeljal prvega Slovanovega trenerja, aktivnega igralca tedanjega slovenskega prvaka Svobode z Viča — Toma Zevnika. Ta je zbral okoli sebe nadarjene mladinke in mladince z gimnazije, trenirati pa jih je V sezoni 1958/59 se je Slovan uvrstil v republiško ligo. Tedaj je imel poleg I. članske ekipe še ekipo pionirjev, deklet, pionirk in II. člansko moštvo. Prvo leto v slovenski ligi je bilo tudi najbolj kritično. Komaj, komaj so se igralci Albreht, Pirc, Kampjut, Medle, Bogataj, Štrukelj, Narobe in Virk rešili izpada iz lige. Toda to je bilo edino kritično leto. Od tedaj dalje se pri Slovanu menjajo igralci, trenerji (Zevnik, Zapla-til, Cešnovar, Zevnik, Virk), generacije, toda kvalitetno raste ekipa iz leta v leto in s tem vzporedno so večji tudi večji uspehi. Letos je moška ekipa že drugo leto na 3. mestu v Sloveniji. Upajmo, da je to trenutni počitek pred jurišem na najvišje mesto. Pot ženske ekipe je še uspešnejša, čeprav trenutno preboleva krizo. Trenerji Zaplatil, Cešnovar, Zaplatil, Mavrič, Cešnovar in sedaj Kristan so pripeljali ekipo tudi že do naslovov republiških prvakov. Letos so šele četrte, vendar dela sedaj nova generacija, ki bo čez leto, dve zopet nared v bojih za prvo mesto. Takšni so tekmovalni uspehi, toda večji so delovni uspehi. Rokometni klub Slovan je prejel že nešteto polival in priznanj za svoje vzorno delo z mladino. Od svojega začetka (drugega) v letu 1956 pa do danes je Slovan klub z največ naraščaja med klubi v Sloveniji, iniciator vseh mogočih mladinskih in pionirskih tekmovanj, klub, ki med vsemi najbolj skrbi in uspeva v po- xenxs ci a:°Ski narniznotemišk Vaj/ ble^ nedavnim ^ Hrastniku kje: Prijali’ .ras'tini'k'u> kje HrOJtkQm srečanju je\Jvob°j z 10:1. Z DU uspešen Egon u'»lsk