štev. 3. V Trstu, v ponedeljek I. februvarja 1909. Leto II. PROSTA VODI POT K NAPREDKU ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV I rcdnišl vo sc nahaja v Irstu ulirn. Boschotto, r» - Telefon 1570. I pravništv<> Dunaj \ • ZeutogasHu •>. 1/litija v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne Sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina /.a celo leto !M<> K. za pol leta 4.70 K. l’oza mezim štev. IS vin. Politična organizacija socijalnodemokra* lične stranke in železničarji. Mogočen razvoj strokovne organizacije železničarjev in vspehi, ki so jih železničarji po svoji organizaciji dosegli, so odtegnili po drugi struni železničarje skoraj docela politični organizaciji in političnemu delti; Res je, da se od železničarjev ne more zahtevati preveč izpostavljenega nastopanja za politično stranko, res pa je tudi, da strokovne organizacije t.ako-rekoč črpajo svojo pravo moč v sodelovanju in zaslombi velike politične stranke. Vsa institucija strokovnih organizacij je delo in torej tudi vspeh socijalnodeimffcratične stranke. Pravi izraz moči socijalnodemokratične stranke je v tem, da ima v državnem zboru 89 zastopnikov, .le torej danes najmočnejša stranka v državnem zboru, ker je klerikalna krščanskosocialna stranka sestavljena iz dveh političnih faktorjev. Vsako nazadovanje politične stranke se gotovo občuti pri državni upravi, z ugledom politične organizacije gotovo tudi pada moč strokovne organizacije proti državni upravi. Železniško ministrstvo se dobro zaveda tega položaja, ('etudi danes državna uprava ne nastopa sovražno proti socialni demokraciji, se vidi iz različnih znamenj, da je socialnodemo-kratična stranka vladi vendarle zrasla preko glave in da bode gotovo tudi vlada vplivala pi i buuo« iii m/.a v no/, j li volitvali, uu moč in število poslancev socialnodemokratične stranke, kolikor se le da, zniža, še bolj nego vlada pa politične stranke, in sicer skoraj vse brez razlike,, klerikalne, krščansko-socialne, ljudske,- agrarne in najbolj liberalno napredne stranke družijo svoje sile in se dobro razumevajo pri nastopanju proti socialnodemokra-tični stranki. Po vseh avstrijskih kronovinah se vidi po zadnjih državnozborskih volitvah, da vse stranke vidijo pravega 'naraščajočega političnega sovražnika v socialni demokraciji. Zato se je bati, da pri eventualnih volitvah v državni zbor in — kakor je zamotan politični položaj v Avstriji, ni izključeno, da.se državni zbor kmalu razpusti — združene stranke ter s pritiskom vlade zmanjšajo število soeialnodemokratičnih poslancev, kakor se je to rta enak način zgodilo pri zadnjih volitvah na Nemškem. Dasi je število glasov socialnodemokratične stranke na Nemškem naraslo, je število poslancev v državnem zboru padlo in to je bil občuten udarec za tamošnjo socialdemokratično stranko. Takrat je šlo proti socialni demokraciji vse, kar leze in gre. Naj-nasprotnejše stranke so se združile, da so preprečil*' izvolitev soeialnodemokratičnih kandidatov. Prav ista prikazen se za gotovo tudi izvrši v Avstriji. Ako pogledamo posebno na položaj jugoslovanske socialdemokratične stranke, je ta še bolj negotova nego pri Čehih in Nemcih. Nastop Narodne delavske organizacije, intenzivnejše delo krščanskih socijalistov na Slovenskem, posebno pa strupeno sovraštvo propadajoče liberalne stranke, vse sigurno kaže, da pri bodočih volitvah vse stranke nastopijo proti jugoslovanski socialni demokraciji. Ne moremo si kaj, da bi ne opažali, kako je morda ravno nastop strokovnih organizacij železničarjev na Slovenskem deloma zgrešen. Priznavati moramo dejstvo, da posebno na večjih kolodvorih in na krajih, kjer se druži večje število železniškega osebja, pripadajo železničarji slovenske narodnosti večinoma nižjim kategorijam. Zadnja leta se močno po železniški administraciji nameščajo povsod po Slovenskem, posebno pa na velikih kolodvorih, kakor v Gorici, Trstu in v Ljubljani železničarji nemške narodnosti in večinoma vsi ti so v bolje plačanih kategorijah. Vodstvo strokovne organizacije po drugi strani preveč poudarja nemški značaj organizacije in pri večjih shodih železničarjev strokovnih organizacij nastopajo mnogokrat zastopniki centrale strokovne organizacije z nemškimi govori - in se le koncem shoda pripusti na dan tudi sjovenskegn. poročevalca. Tudi način poročanja nemškega in slovenskega referenta je različen. Kakor so prvi samozavestni, tako se drugi obračajo večinoma le do nižjih kategorij. V sled tega jo povsod na Slovenskem, posebno pa v Trstu in Gorici opažati pojav, da se železničarji slovenski' narodnosti večinoma nižjih kategorij sicer drže še strokovne organizacije* da pa pripadajo kot politični somišljeniki Večinoma narodnjaškim strankam ali pa tudi krščansko socialni stranki. Na (Soriškem in v Trstu sem že ponovnokrat slišal vsklike: >(’ez dan pri delu sem socialni demokrat, ker moram biti v svojem interesu, kadar sam pa dela prost, pa sem narodnjak in naprednjak «. Celo železničarji, ki so v odborih strokovnih organizacij, so znani kol taki. Nastop železničarjev narodnjakov v Trstu pri zadnjen shodu v Narodnem domu, kaže jasno na nezdrave politične in strokovne razmere med železničarji. Zato je skrajni čas, da železničar.,i. somišljeniki socialnodemokratične stranke jamejo postopati drugače. V prvi vrsti je treba, da se otresejo železničarji predsodkov, da nimaju ničesar iskati pri političnih organizacijah, ('etudi ni treba, da železničarji pristopajo javno, pa je neobhodno potrebno, da vsi strokovno organizirani železničarji pristopijo tudi k politični ovg^.mzaeiji 1 »onesek k strankarskemu davku, ki je itak komaj občuten, t. j. 20 h na mesec, gotovo ni zapreka k pristopu. .le, kakor re- čeno. pravi vzrok, da se železničarji odtegujejo »•politični organizaciji, ker se čutijo dovolj osi-gurane v strokovnih organizacijah, (lori navedeno gibanje železničarjev nižjih kategorij pa kaže, da se oslabe za gotovo tudi strokovne organizacije, ako železničarji pripuščajo, da se delavci nižjih kategorij naslanjajo na druge politične organizacije, d očim pa železničarji socialnodemokratične stranke ne čutijo potrebe sodelovanja pri jugoslovanski socijalno-demo-k ra t ičn i st ranki. Posebno tipičen je nastop železničarjev na Goriškem. Goriška je preprežena po železnicah od kranjske meje do Podbrda po baški in soški dolini, do Ajdovščine v vipavski dolini, čez Kras do Trsta, po slovenski meji od Nabrežine do Krmina in od Nabrežine do Divače po Krasu ter po istrski progi, lahko se reče, tako, daje vsa Goriška in sosednja Istra preprežena na vse strani z železnicami. Po tem položaju in železničarji predstavljajo izo-braženejše sloje delavcev, bi se moralo sodili, da. železničarji v lastnem interesu vzrniejo v roke akcijo, da se politične organizacije stranke po celi deželi ustanove in že ustanovljene okrepe. Temu nasproti pa moramo kon-statirati žalostne dejstvo, da imamo ob železniški progi danes le dve politični organizaciji v Nabrežini in Divači. Ajdovščina, kjer je predilnica, Tržič, .Ronki, Gradišče, kjer so fa-brična centra, Sv. Lucija — so brez svake organizaciji'. Po celem Goriškem ravno ob progi je posestvo močno razkosano, tako dane daje domačemu prebivalstvu dovolj dohodkov, marveč so mali kmetje posebno čez zimo vezani, iskali zaslužek pri železnici ali drugod pri večjih dejih. V gorah, od Sv. Lucije naprej pa zopet mora mali kmet čez poletje hoditi v svet na delo kot drvar, dninar na železnici i. t. d. Povsod je obilo materijala za krepko politično organizacijo, torej le da inicijativa pride od inteligentnejših pristašev social nedemokratične stranke ob naši progi. Poudarjam, da se zahteva le inicijativa, le in formatom o pripravljalno delo od železničarjev. Naloga, deželne organizacije goriške bo, da potem samostojno snuje politične organizacije. Kakor hitro se osnujejo močne organizacije ob imenovanih progah, potem se od njih vedno globlje v deželo širijo politične organizacije med malim kmetom, ki je obenem tudi delavec. S takim razumnim in doslednim političnim organizator-nim delom pa se pridobi ves železničarski naraščaj nižjih kategorij za ideje socijalnodemokratične stranke in se okrepi tako tudi položaj strokovnih organizacij, /.elezničarji ne bodo več čez dan socijalni demokratje, kadar pa železničarsko delo opuste, narodnjaki in naprednjaki. Sedaj ko je začelo gibanje Narodne delavske organizacije, je čas, da se železničarji zavedajo pravega položaja in vzamejo v roko tudi inicijativo za politično delo. Posebno važno je kolportiranjo listov maše stranke, in žalostno dejstvo je, da se Delavski-List |h> 'Goriškem ravno med železničarji premalo šili in premalo bere. ('e kateri delavec, ima železničarski delavec potrebo in možnost naročiti se na Delavski List in Rdeči Prapor, ('e bi se tudi železničarji ne lotili drugega dela nego pravilne kolportaže lista, med seboj, bi se storilo premnogo za konsolidacijo razmer med železničarji in po njih vplivu bi se ideje socijalno demokratične stranke širile tudi daleč na okoli ob progi. Poverjena mi je naloga deželne organizacije, da ustanavljam politične organizacije. Kakor imam precej ugodno stališče v Goriški okolici celo med posestniki, tako mi delo ne gre naprej tam, kjer bi človek moral misliti, da ima največ, zaslombe med izobraženimi pristaši socialnodemokratične stranke, med železničarji. Zato se obračam na sodruge železni 1 čarje. da me podpirajo pri pričetem delu. Docela hočem varovati zelezničatje javnega rinita tornega nastopa, smem pa od njih pričakovati intimno in zaupno podporo. l)r. Henrik 'rumu. Gospodu Gostinčarju v spomin! Nismo imeli namena, pečati si' steni po-, slaticem. izvoljenim po milosti nekaterih notranjskih farjev. ker nismo radi osebni. Ker nam pa da duševni in telesni pritlikavec v svoji »Moči * štev. l\ i> in 7, čveka o nekem izdajstvu, ki bi ga bila izvršila železničarska organizacija, je vendar potrebno, da temu obrekovalcu damo nekoliko po zobeh. Naj nam že vendar enkrat pove gosp. državni poslanec, koliko članov ima prometna zveza, v Zidanem Mostu! Naštel bode cela dva!? In sicer sta to .Josi/t Majcen in Jane: Simončič, če ni pristopil tudi tihs/inrn/ Mihtorc. Se bolj čudno si' nam pa zdi, da nam omenjeno trobilo pripoveduje o neki vplačeval-nici »Prometne zveze v Volčji Dragi, elani te vplačevalnice bi bili o priliki premestitve jed-nega svojih tovarišev, in sicer Matije Mu ravea. klicali »z bogom«, ter mu želeli »da bi bil srečen na svojem novem mestu«. Tli povemo gospodu Gostinčarju. o visoki sodniki tržaškega ravnateljstva državne železnice, katere najbržc omenjeni odlok sploh ne eksistira, ali pa si ga tolmačijo po svoji absolutistični navadi, tako, kakor pač njim ugaja. Dejstva vsaj kažejo, da' si človek druzega misliti ne more, če bere odlok imenovanega urada št. 4(3539 V z dne 19. grudna 1 DOS, v katerem se ogibnemu čuvaju Jnnon Omti-hca-u pripoveduji' da se je dne 28. list.opada 1908 (toraj pred 2. grudnom; pregrešil, s tem da je napačno postavil ogibo in da se ga vsled odloka želez, minstrstva sicer ne bode zasledovalo disciplinarnim potem, pač pa, da se ga kaznuje rednim potem z globom 10 kron, ki se mu odtegnejo v dveh obrokih. Ironija. <'e bi se možat zasledovalo disciplinarnim potom, potem gotovo ne bi bila kazen hujša, kakor tako, ker ,jc bila merodajna splošna a mnestija. Radovedni smo, če.so si gospodje v »vesti, kake udarce dajejo na ta način oni znameniti avtoriteti, ki ,je baje železniški bog. Kaj naj si misli lačen čuvaj, uko vidi, kako njegovi gospodarji prezirajo odredbe najvišje oblasti, ki bi jim vendar morale biti svete. Gospodje! Le tako naprej in pri ti rali nas bodete vse do zadnjega, da potem temeljito obračunamo sedaj Mej asu o račune. l/dcru s/ra ža. D OPISI. Gorica. (Kari/aicaj. o gospodu Neudecku, kurilniškemu predstojniku bi radi nekaj povedali. Saj iz kurilnice se nikdar nobeden ne oglasi, tako. da bi človek mislil, da so uslužbenci tam res, kakor v paradižu. Videti pa je, da temu ni ravno tako. ker gosp. Aaudrch ne pozna prijaznosti v občevanju s svojimi uslužbenci, ne pozna niti toliko takta, kakor vsak cestni »tijakar«. Skladištni nadglednik, ,).. ga ,je prosil, da mu da proštom, kjer bo mogel odpt/viti svoje pismene posle. j Lilo je namreč v majhnem prostoru od 42’8 m' površine stlačenih petorica ljudij,'tako, da omenjeni skladišni nadglednik sploh ni imel kje sedeli. Gospod predstojnik se je obrnil do jed-nega železu, otieijantov. češ, ako morda , v pisarniškemu poslopju. Leči ta soba nima : smrad po naftalini je pa tak, da ga ni mogoče prenašati. Seveda ta soba ni bila nikakor pripravna za pisarno ni gosp, A'eudech se je grozno jezil »da se v Gorici ne moro ničesar najti« in ko se je nad skladišnim nadglediiikom prav pošteno znosil, zakaj, seveda sam ni vedel, ga je namesti! v oficijantovi sobi. Ko ga je nekdo vprašal po uradnih urah normalno od 8 do 12 dop. in od 2 do ti j pop. —,mu jo g. Seuderh lakonično odgovoril: »At? (jorori/c uu\u'(‘j, predstoj ni/{ sem jaz in ju z satu reta. kaj zali/eram«. Nekega uslužbenca, ki ga je prosil za en dan dopusta, je odslovil kar na kratko s sledečimi besedami: »Midva nimava ničesar več skupaj«. . . . Dobro bi bilo, da bi gosp. Sand arh« po- ; slali .kam dostojnosti se učit. Ge ni čital še 1 Knigge-ja, ga mu priporočamo. Pa tudi 20 1 in 21 službenega reda naj si zopet malo ogleda, da bode znal, kako ima predstojnik postopati z uslužbenci. Trst. (Kurilnica —južni koludror\. Nemarnost južnoželeziške uprave je v marsikakem oziru graje vredna in potrebna. Vsa ta nemarnost pa izvira iz prav skominastega var-čenja. Danes se hočemo nekoliko pobaviti z razsvetljavo. Pravo egiptovsko temo imamo, tako da so delavci, ki imajo nočno službo, prav resno v nevarnosti za svoje življenje. Dne 13. januvarjn ji' na primer ravno vsled pomanjkljive razsvetljave ponesrečil delavec Anton Turk. Lil je že 24. tfro v službi. Stal je na tenderju in metal premog proti stroji. Imel je prav slabo svetilnico, obločnice pa v bližini ni nobene in je delal tak pri liki naj se tudi nanj obrne, ker mu bodo gotovo dobrodošel v kakem tolovajskem pretepu. Tušar je prišel siromak v šiško. V desetih letih se je s pomočjo železničarjev napravil lepo premoženje. Ima jodnonndstropuo hišo in kos zemljišča za stav bo. Za svoje »izobraževalne« besede se bode moral zagovarjati tudi pred kazenskim sodiščem in se nadejamo, da tam d o D i za svojo brezmejno surovost tudi pošteno, zasluženo kazen. Zidan Most. Razmere, ki vladajo na progi Zidan Most do hrvaške meje ne dopuščajo več mirnega molčanja. Službeno osebje, najsibodo čuvaji ali na čuvajnicah nastavljeni delavci, so pravcati sužnji južne železnice. Nezadovoljstvo v tem sloju uslužbencev je vsled neznosnega pritiska na pravico njihovega življenskega obstanka tem večje, ker manjka mej njimi solidarnosti in zavednosti njih važnega .»tališča, ki ga zavzemajo v svoji, četudi v javnosti malo vpoštevani službi. Ravno nižji uslužbenci in posebno čuvaji imajo velikansko odgovornost v železniškem prometu in ravno liso tudi mej onimi marljivimi čebelicami, ki prinašajo v panj trotov akoijonarjev pristni med, ob katerem si trebušnezi oblizujejo prste in si stiskajo mastne plače v svoje globoke žepe. Gbogi trpin pa, ki še muči dan in noč, mora si4)i' in svojo družino vzdrževati ob suhi skorjici kruha na. površju te za proletarijat preklete zemlje. ()d časa sem, ko so se odstranili čuvaji in se čuvajnice napolnile s kriločuvnji na progi, vlada nered prve vrsti', ki je glede varnosti za potujoče ljudstvo naravnost usodopol-nega pomena. Slabotnim ženskam se prepuščajo v oskrbo tri do štiri zatvornice, na najvažnejših prevozili čez železniških tir. Da je ravno ženski spol za tako važno opravilo malo zanesljiv, ker manj zmožen, tega ne pomisli uiti najvišja strokovna oblast. Kako naj na primer hišna gospodinja, mali množice otrok in žena svojega, bodisi zdravega ali bolnega moža, ki ima ogromnih skrbi za življen-ski obstanek, oskrbuje še važne železniške službene posle!? Na ta dejstva sc ne ozira ne višja ne nižja železniška oblast, ker večini uradnikov je le na tem. da-si s krutim postopanjem napram uslužbencev gladijo pot do višjih mest in do mastnih plač. , Naj javnost ne misli, da omenjamo te • stvari brez vsakega povoda, in morebiti le iz same mržnje. Na podlagi delavskega reda od leta 1 DOT se v smislu S 9 točka 3, službeni prestopki smejo kaznovati z globami, ki v obče v dobi jednega tedna ne smejo presegali polovice dnevnega zaslužka. Samo v posebno težkih slučajih se sme ta kazen odmeriti tudi v večji meri.in sicer ne preko višine dvojne dnevne mezde. deli na primer delavec, ki bi bil moral svetiti z lučjo pri vlaki in tega ni storil, zločinec, da se mu sme za kazen utrgati dvojna dnevna mezda, deli to človeški, da se mu radi sličnega prestopka za kazen o trgajo kar po dre do /ri krone, ko se mu vendar ni pripetilo druzega, kar se more dogoditi tudi vsega-niogočnemu, namreč, da je zaspal vlak. Ako pomislimo, tla dobi delavec za pu- j k no (levtdurno službo t. j. za 270 mesečnih • mastno« plačo 26 krone, torej za shtšbeno aro pribliiuo 9 vinarjev, dokazuje omenjena denarna kazen brutalnost, s katero južna železnica postopa s svojimi uslužbenci. To je zlo-činstvo onih brezobzirnih elementov tržaške prestolioe, ki bi podpisali uslužbencem tudi smrtno obsodbo brez dokazov in brez prepričanja, je-li kazen zaslužena ali ne. Ob enem opozarjamo vse delavce, da se i dajo premotiti, če bi jim železniška uprava slučajno ponujala čuvajniške službe na progi Zidanega Mosta do hrvaške meje, kajti z burje bi prišli mi polžek led. Na vrhuncu našega stremljenja in naših - .uotrov mora biti organizacijsko vprašanje. Však dekavee. bodi neustrašen in vstopi v organizacijo, ker le združen v krepko organizacijo ima pričakovati boljše bodočnosti. Trst. i Dr turni kolodror - ko rilaicar Go-spod Gracher. ki ste ga v zadnji številki nn-šega strokovnega glasila le malo potipali, je kar besen in ne ve, kako bi se izlizal iz zagate, v katero ste ga spravili. Saj povedali ste jako malo o njem. Kakor ta človek postopa , s svojimi službenimi tovariši, je naravnost škandalozno. Mislim, da ga v Trstu ni najti oderuha, ki bi se mogel z njim primerjati. Reveži so tisti, ki pridejo v njegove roke! Seveda, sedaj poskuša, kako bi se opral. Svojim dolžnikom pošilja podpisovat pisuni, v katerih g;t vsak podpisani prav ponižno prosi, naj mu posodi malo denarja proti takimi in takimi ■obrestmi. Misli, da mu bode to kaj pomagalo; rudi njegov »botep. ali kaj je že, t.im v Hin-tenburgu«. ga ne bode mogel spraviti iz zatre ge, her njegovo ravnanje je bilo premnazano, bi se moglo in smeio prikriti javnosti. Zato upamo, da slavno tukajšnje c. k. ravnateljstvo stola svojo dolžnost, da se take umazanosti ■odpravijo za vselej iz naše postaje! Razne stvari. t Adolf Glaser je umrl. V zadnji številki smo poročali o veliki zgubi vsled nenadne smrti dra. (Listava Friedli, a danes moramo ■.zopet pomakati pero v posodo solzil. ■- Kdo ■■■ pozna delavnosti sodruga Adolfa Glaser-jaV Kaj vse nimajo posebno železničarji njemu zahvaliti! Spomin mu bode trajen med njimi. ' t priliki pa se ga spomnimo še in povemo, nuj je ta mož storil za železničarje. Odlok železniškega miiiisterstvn od .’$<>. decembra tOtis, stev. til.ttOO. izdan na sve organe deta v n iške •službe glede odmerjanja delavnega časa v glavnih in v posel mo določenih obratnih delavnicah, kakor tildi k u r i In i š k i ti delavnicah. Naknadno k turadnenem ■ soku od I. novembra 11108. štev. 57.Šil! Itradno glasijo ek. železniškega ininisterstva 1‘JOS. LI. odstavek, , stev. !•’» se določa sledeče : I. It »i > vel javi ja vi j a, jo se al. tl. 1. o in (i citiranega doka in imajo mesto teh veljati od dneva razglasitve sledeča določila : Sobotah se ima \ glavnih in v onih obratnih delavnicah, ki se specijelno določijo, izplačevanje začeti po peti polni delavski uri. Med izplačevanjem se imajo ■ -liti delavniški stoli, orodje in pa stroji ter se delavci morejo tudi osnažil.i. \ času določenem za izplačevanje, je obsežen tudi zakoniti odmor. Izplačevanje ima do (i in pid urnega delavnega c -a biti končano. Vsak delavec', kakor tildi vsak uslužbenec, ki je !■" statutih uvrščen mej delavstvo, more po sprejetju »viije plače,' ako je storil gori omenjene dolžnosti, zapustiti delavnico. • Kadar se stalne plače izplačujejo uslužbencem, ki so po statutu uvrščeni v delavstvo, na druge dneve razven sobote, tedaj se imajo le-ti po sprejetju svoje plače vrniti na delo in delati še naprej do kopen delavnega časa. Ako je soboto, ko se ima izplačevati plača, slučajno priznik tu se vsled tega izplačevanje vrši že na petek, tedaj se izplačuje med delavnimi urami in morajo delavci dninarji, kakor tudi uslužbenci, uvrščeni v delavstvo, delo nadaljevati do onega polurnega časa, ki je pred sklepom debi, določen za umivanje in zn. oičisčenje tlelavniskih Utopij. orodja in strojev. Splošna snažen ja, ki so st* do sedaj negatvala. o tedeljalt, se v glavnih in obratnih delavnicah morejo za naprej opraviti o sobotah proti odškodnini za prekine tlelo in sicer tudi če I>i bil na soboto praznik. Ako ta dan ni praznik, tedaj se sneženje prične po preteku t* in ool jirnega delavnika in sicer še le po jednournem odmoru. A Z dnevom, ko se ta odlok razglasi, se ima delavni čas v kitrilniških delavnicah odmeriti istotako na Č4 tedenskih ur in sicer tako, da na vsak delavnik, vstevši soboto, dojile devet delavnih ur. (•lede dninarjev, uslužbenki v kitrilniških delavnicah, in le-tem je prištevati,tildi oni del delavstva, ki st* ga. uporablja izven obratnih delavnic za vzdrževanje vežnih obratnih sredstev za koje velja, isti tle-iavni čas kakor za uslužbence v glavnih delavnicah, se ima plača zaračunati na posebnih izplačevnlnih polah. In sicer naj sc to slon tako. da se v prvi polovici mc--fca izplačil nekaj na račun, koncem meseca pa še ostanek. Izplačevanje se vrši med delavnim časom do-tičuili dni Vsaka ura se ima računati za en deveti de) delavnika. Plača za preknrno tlelo in pa preživnina onih uslušbencev v kitrilniških delavnicah, kakor tudi izven dudi t u ih kitrilniških delavnic, ki se prištevajo delavskemu stanu in so tudi po statutih uvrščeni, se ima zaračunali ob koncu meseca. II. 1 smisla g. torke Je r deretf.ni oilstovkll t/ori citirane!/u odloka, r predzadnji vrsti riti hi ,.<> n r“ mesto ,,/»>/. .šestih ‘ ■, nadalje je r ]>redpredzadnjem od sta rl: n izpustiti beseoe ,J:i se uporabljajo n plarnili delurnu-ah". 4. Delavnice, v katerih “e dclaani čas odmeri v smislu predpisov točke J., se čimpreje določijo in naznanijo. _ ‘ Forster.1 Uzoren red kranjskih humanitarnih zavodov. \ naših zavodih smo pav ttže vsega navajeni, tudi na take skvari, ki se sicer med civiliziranimi ljudmi ne smatra za humanitarno. Vendar pa smo doživeli sredi preteklega meseca slučaj, k i je gotoVo karakterističen za daifašnjo vlado v deželi. Zgodilo seje namreč sledeče: Naš sodrttg Badalič, skladišni delavec c. kr. državne železnice je obolel in se podal v nedeljo dne 10. februara v tukajšnjo bolnico, ki jo upravljajo slučajno usmiljenke, V pondeljek dne 11. t. m. je mož umrl in je bil v sredo dne lb. t. m. pokopan, to raj ves razvoj popolnoma naraven. Nenaravna pa je popolna brez brižnosi bolniške uprave, ki ne pozna toliko ■takta, da bi žalosten slučaj javila železniškemu uradu iit tem potom seveda tudi sodelavcem preminulega. .Skladišni uradnik, ki je v petek dne la. t. ni. slučajno slišal o smrti Badaiič-a, je moral še le telefonično poprašati, kaj je na stvari resnice. In še-le sedaj se je zvedelo o smrti našega, sodruga. Slučaj kaže jasno dovolj, da živimo v dobi brezsrčnega klerikalizma, ki ne pozna druzega občutka, kakor polno bisago. Radovedni smo. če bodo gospodje pozabili poslati račun železniški upravi. Skoro bi rekli, da ne. Gospod Dr. Zaje, Vi ste u odseku za deželne zavode in tamkaj bo precej hvaležnega dela, kakor Vaiu gornji slučaj kaže. —V Narodnjaško delo južnoželezniškega postajena-čelnika. Kdo ne pozna Frek-a, onega radikalnega Prek-a. s katerim živ krst ne bi mogel v radikalizmu tekmovati v bivših bojih. Prvo in zadnjo besedo je moral imeti vedno le on-No. radikalizem mu je pomagal in mož je postal paša postaje Trnovo-Bistrica, česar mu sicer nismo nevošljivi. Človek bi si pa mislil, da na novo pečeni postajenačelnlk ne pozabi v prvem trenutku svoje slave, da so bili delavci in uslužbenci tisti, po katerih ramah je splezal na kvišku, in da so ravno ti bili odločilni pri boju, vsled katerega je tudi gosp. Prek prišel do boljših gmotnih razmer. Seveda kdor misli kaj tačega. ne pozna narodujakarskih poštenjakov: da je temu tako, dokazuje početje gosp. Prek-a mi p ram nedolžnim otročičem ubogih čuvajev, ki so tako srečni, da pridejo s teni otrokoljubnim človekom v dotiko. Čuvaji proge Sv. Peter-Reka so namreč primorani pošiljati svoje otroke v Trnovo v šolo in store to tako, da se otroci odpeljejo z jutrajnim vlakom tja, ostanejo čez poldan ob suhi koriei kruha v Trnovem in se vračajo z večernim vlakom zopet na svoj dom. Ker pa ta vlak odhaja iz Trnovega, še-le nekoliko minut pred sedmo .uro, so otroci primorani čakali od 4. do 7. ure. toraj eele b ure. \ poletnem času je mladini to celo všeč, ker lahko prebije na proštom ; drugače pa je sedaj, ko brije burja neusmiljeno po njih obrazcih in kakor v^aka živalica žele si,tudi oni strehe, ki bi jim bila eventualno v podobi postajnega čakališča na razpolago. To pa le tedaj, če ne bi bil Prek posfujeuačelnik, ki tega ne dovoljuje. hermetično zapira vrata čakališča in hladnokrvno gleda, zmrzujočo narodno mla dino tistega naroda, za. katerega, je radikalec Prek pripravljen vse žrtvovati,' kar ga nič ne stane, razim par obrabljenih fraz. No. gosp. Prek ni imel usmiljenja z našimi otroci, usmilila pa se jih je usoda, ki je gosp. Prek a poslala v drugo postajo, k jer bode gotovo svoje človekoljubno deio nadaljeval. Mi pa mu kličemo: Ne vrnite se več! —/— Sotlnijska razprava proti južnoželezniškemu re-videntu gosp. KIciii-ia radi žaljenja časti na a d reso sodrugov (Iriil/a in 11 'eii/ln je končala dne 12. januvarja t. 1. pred okrajnim sodiščem Dunaj-.losefstadt. Sodrugoma (Iriilla in II'rifj/a je namreč gosp. Klein očital, da sta za časa pasivnega odpora leta 190o. izdala železničarje. Gosp. Klein je nastopil dokaz resnice, a se mn je popolnoma izjalovil. Pravda se je vsled tega vlekla čez leto dnij. No, seveda, gosp. Klein je za svoje obrekovanje moral dobiti zasluženo »plačilo« Sodnik ga je obsodil na globo 100 krcu oziroma, na pet dnij zapora. Takih Klrinor imamo jako dosti, posebno v vrstah naših nasprotnikov. Kako bi jim dobro delo, če bi tudi njim malo jezik prirezali. kakor sta ga sodruga (lrii/1 in Veitjl gospodu južnoželezniškemu revidentu Kleina. Mujenje jednega dunajskih sodišč o pasivnem odporu. Dunajska trgovska tvrdka »/>'. Long in m atu* je pri nekem ogerskeni lesnem trgovcu naročila večjo množino desk. 'Trgovec je naročeni les oddal na .jedpi .postaj Državnoželezniš- kega Druživa, pod pogojem, da ima blago dospeti na Dunaj tekom 11 in poldni. Na železnici je pa mej tem časom izbruhnil pasivni odpor, vsled česar je blago došlo naročniku v roke s znatno zamudo 12 dnij. Imenovana dunajska tvrdka je vsled toga tožila železniško upravo na povrnitev polovice voznine. Železniški zastopnik se je skliceval nato. da je pasivni odpor trajal od 1. do 17. oktobra, vsled česar je bil promet splošno zelo oviran, tovorni promet pa sploh popolnoma ustavljen. TožiteIjičin zastopnik pa seje povdarjal, da železniška uprava sama zakrivi pasivni odpor, ker ne plača pošteno svojih uslužbencev. ho/ pr/ra ji’ In/ zaslišan sodrorj in dri/trni poslance Josip Tomschik, ki je pojasnil, kako in zakaj je pasivni odpor začel: dva višja železniška uradnik,\ sta pa sodniki raz-tolmačila, posledice pasi v noga odpora in zve denec Julij .l/brv/je izjavil, da proti pasivnem odporu ni nobene pomoči. Sodnik, doželnosodni svetnik Dr. Burkart. je tožbo odbil in tvrdko tožiteljico obsodi! na plačilo pravdnih stroškov, v znesku TJO kron 40 vin. Svojo razsodbo pa je utemeljil tako-le : Pasivni odpor je stanje v železniškem prometu, katerega ne zakrivi železnica in kateremu se z druge strani tudi nikakor ne more umaknuti. Odgovornost železniške uprave mora imeti tam svoje meje, kjer človeška moč ničesar večne opravi. Vsaka obveza, ki jo človeška moč ne more izvršiti, postane neobvezna, ker se nikakor ne more zahtevati, da obvezani svojo prevzeto dolžnost izpolni nepremišljeno z velikanskimi stroški in žrtvami. Pasivni odpor je višja sila, ki nastopi kar nenadoma in je nevarnejši nego stavka. Stavka je odkrit boj. v katerem sta nasprotnika vsak v svojem taboru. v pasivnem odporu pa ima železnica svojega sovražnika v lastnem taboru, ('as pasivnega odpora ni tedaj smeti uračunnti v določeni čas ll1., dnij, tekom katerih je blago imelo biti na Dunaju in seje vsled tega tožba morala odbiti. V Ljubljani se je dne 12. januvarja 1009. vršila razprava pred razsodiščem, ki sta'ga zahtevala sodruga* Vilhar in Par/ir. Predsedoval je sodr. Josip Kopni-, železničarski tajnik v Trstu. Kot razsodniki pa so fungirali sodr. Trampuš, Podobnik in Škorjance za Vilharja, in sodr. Colja, Klun in Pinjrr za Var/Ha.' l/aspravni c-a pisnih glasi tako-le: Razsodniki so izvolili jednoglasno slučajno v Ljubljani navzočega tajnika železničarske orzanizaeija iz Trsta predsednikom razsodišča. Izvoljeni predsednik je mesto prevzel in je proglasil, da je razsodišče konstituirano. Predsednik je nato stranki vprašal če bi se morebiti hoteli poravnati mirnim potoni. Oba obdolženca oziroma obtožitelja sta se izjavila pripravljenim in sklenila se ji- sledeča porarna ra : Sodri ig J o mej Vilhar pbžalipe, da seje vsled napačnih informacij dal zavesti in je razžalil sodruga Ilrnrika Variira: za to preklicuje svoje žalitve v njihovem celem obsegu. Istotako obžaluje tudi /Irank Var/ir, da je nepremišljeno opravljaj sodr. Jerneja Vilharja in tudi on od svoje strani te neutemeljeno govoričenje preklicuje. Razsodišče sklene, da se te izjave obeh strank objavite v strokovnih glasilih ,,Drr Kisenba h ner" in v ,,Ži!/ezniear-jir‘. S lem je bila razprava zaključena. V Ljubljani, 12. januvarja 1909. Josip Škorjanc. Kopač. zapisni k a r. % Na podlagi N. D. 0. organizirani stavkokazi so si pač povsod jednaki: to kaže v jasni luči lumparija, ki so jo uprizorili ljubljanski kru-mirji v nedeljo, dne 24. t. m., v Šiški pri Ljubljani. / velikansko reklamo je ta svojat sklicala v rdeči šiški pri Kankertu velik ljudski shod in nanj vabila tako vse delavce kakor Slovenci'. Naravno je toraj, da so se. temu ulj talnemu vabili odzvali v prav lepem številu tako delavci kakor Slovenci, da vendar enkrat slišijo na ljudskem shodu, najnovejše osrečavalce slovenskega proletarijata. Iznenadenje prišlecev pa je bilo veliko, ko jim je učeni V živinozdravnic Ribnikar povedal, da velik ljudski shod ni druzega kakor pohleven društven shodek N. I). O. Sodrug Kocmur, ki je bil slučajno v Šiški in je prišel tudi na shod, da spozna čedno gospodo, je pokazal lepak velikanskega obsezja, kjer stoji v največjih črkah, daje shod sklican kot velik javen ljudski shod. Ozirom na to vabilo jo tudi zahteval, da se voli predsedništvo, kar pa seveda predsedniku Ribnikar-ju ni šlo v glavo, tein manj, ker je pač po sestavi vde-leženeev spoznal, da bi za njega glasovalo v najboljšem slučaju )0 ovčic. Kompromisna pogajanja med Ribnikarjem i i sodr. Kocnuir-jem so sc vršila rolo uro, ljudstvo pa je enoglasno odklanjalo vse predloge Ribnikarjevi' in 'kazalo sploh željo posaditi tako Ribnikar-ja kakor njegove tovariše na hladno. Aivijo-kliei na Kopača in dr. šolarja so bili edini odgovor na vsako besedo govornika ' V 'i V) Ribnikar ja. Eden sodrugov ga je tudi vprašal, če je prišel v šiško teleta .'zdravit, katerih par ni. Drugi mu jr zopet priporočal, da naj se bolj zanima za svojo najno-.vejšo službo tržnega komisarja, da ne bodo jajca po 14 vin. in da se ne bo vodeno mleko prodajalo po '2X vin. na tistem trgu, katerega red ima on vzderžaval in na katerem kupujejo žene tistih delavcev in Slovencev, katere hoče on organizirati. Smeha jo bilo dovolj in rdečica jeze je polila slavnega Ribnikarja. Ko so konečno naši sodrugi uvideli, da je neumnosti dovolj, jih je pozval sodr. Kocmur da gredo iz dvorane na dvorišče, češ-da vidimo, koliko je nasprotnikov. To se je takoj zgodilo in ostalo je v dvorani celih 15 mož članov, Naših Domačih Ovac. Ribnikar, zvest svojim načelom in načelom svoje stranke, jo prepozno spoznal napako, ki jo je storil s tem. da še ni pozval orožniške sile, kajti v senci bajonetov, se vendar najljepše zboruje in tam je zanj svobodna beseda v polni meri. Poslal je toraj sedaj po orožnike, ki so se povabilu tudi takoj odzvali, pa zopet mirno odšli, ko so spoznali nepotrebo svoje navzočnosti. Ribnikar, >>kerl, Feldstein in magistratni exjurist Jančigaj, pa so jo odkurili v varno zavetje svoje čitalnice in tam korali poročilo za, svoj Icibžurnal »Slov. Narod«. Laži, ki jili tam beremo, nas ne iznena-djajo; gospodi pa povemo, naj si dobro premislijo s kakor š ni m koli švindeljem udirati v rdečo .šiško, kjer bomo našli sredstev, ki jim bodo gotovo zavedno odvzeli veselje za take naskoke. Naša stranka skliče v najkrajšem času res javen ljudski shod z ravno istim dnevnim redom, na katerem se pa bode poleg tega tudi še govorilo o čednem postopanju Naših Domačih Ovac. Na veselo svidenje toraj, v kratkem! Na vseh koncih m krajih sleparija. Dr. \Veit-ner je vreden sodrug naših domačih krumirskih vojskovodij in »sobratov« tam v Zlati Pragi. V perfidniii lažeh in zavijanjih so si pravi bratci. Našim čitateljem je prav dobro znano, da je pri zadnjih volitvah članov' v personalno komisijo zmagala popolnoma cela naša kandidatna‘lista. Dr. Weifner pa v svojem glasilu ■> /Jer Si /dimim er * poroča o izidu teh volitev, in priobčuje mej istimi celo vrsto naših kandidatov, ter se hvali, da so le t,i njihovi somišljeniki iu izvoljeni od njihovih pripadnikov. Pod to svojo listo pravi, da so oni debelo tiskani njihovi kandidatje. Mej temi debelo tiskanimi pa najdemo tudi na primer sledeča imena : Sker-binšek, Brežina, Beer, SiegUmnev, Sejepm, K>rp, Hutter, Hega, Preglholf, ller:ig, Adler in dr. Vsakemu pripadniku naše organizacije so ta imena prav dobro znana kot imena junaških boriteljev v naših vrstah. Priobčili smo jih pred volitvijo v personalno komisijo, kakor tudi po volitvi v svojem strokovnem glasilu, ponašajoč se. da smo zmagali načeli erti. Nasprotniki. kakor Weifnerijanci se morajo se- , vrda pred svojimi ovcami tudi pokazati, da so za te volitve postavili kandidate. Ker pa vejo, da bi se pred javnostjo prav sramotno blamirali, če bi postavili kandidate iz vrst svojih lastnih pripadnikov, ker bi dobili vsakdo njih Ir poniževalno manjšino glasov, jih kradejo iz naše liste. Iz Dr. Weifnorjevega poročila je to prav jašno razvidno, kako primešava številu glasov, ki so jih dobili oni debelo tiskani naši kandidatje od njihove strani k številu glasov, naših sodrugov, s katerimi so bili isti faktično izvoljeni. Tako imamo v dveh listah večino jodnih in istih kandidatov, to je onih, katere je postavila naša organizacija in katere je v svoje umazane svrhe dr. VVeifner porabil za zaslepljevanje, tudi v svoji kandidatni listi. Hoče se šopiriti, kakor sraka s pavovim perjem, a vsakikrat pravočasno taka sleparstva pridejo na svetlo. Tako, da jim ni dana prilika kovati orožja iz tega materijala proti naši organizaciji. Laž ima kratke noge. Weifnerjevo t robilo »Der Siidbahner« pa njegova svojat kar usiljuje našim sodrugom : več njih ga po- nija zastonj. Kaj takega pri nas ni mogoče, ker nimamo toliko denarja na razpolago. I u sc vidi, da naši nasprotniki dobivajo denar od onih ljudij, ki jih faktično zastopajo, namreč od kapitalistov. Nam vedno prekratka bodi, ker moremo uporebljati le one novčiče, kar jih člani sami zložijo; o tisočakih ne moremo govoriti. Toda prepričani smo, da je ves njihov trud zastonj, ker oni, ki je enkrat prepričan sodrug naše organizacijo, ne gre več na lim takim sleparijam. Izpred razsodišča poklicne zavarovalnice avstrijskih že leznic proti nezgodam Vprasilil se je na prst in umrl. Adolf Zaradil, risar pri c. k. državni železnici v Launu se je dne 1;5. nov. 1906. pri revisiji parne peči nekaj malega ranil na prst kazalec, desne roke. Zadel je namreč z roko ob ključavnico pri vratih na medeni pleh in si natrgal kožo na prstu. Sanitetni pomočnik 'Alainih mu je rano takoj izpral in jo obvezal. Kljub temu pa se mu je prst začel gnojiti, tako, da je moral poklicati zdravnika l)ra. Sur/iij v Launu. Ta zdravnik je Zaradi la dne decembra 1906. odpustil zdravega. Dne :■>. jan livarja 1907 se je pa Zavadil zopet javil marod in sicer, kakor je trdil dr. Suchv vsled nekega vnetja, v vratu, radi angine. Zastrupila i se mu je kri in 9. februvarja je umrl. Poklicna zavarovalnica proti nezgodam je zaostali vdovi in otrokom odrekla vsako odškodnino. češ da je zastrupljenje krvi nastopilo vsled angine in da tedaj to ni v nikaki zvezi z omenjeno nezgodo. V podkrepljenje teh svojih trditev, se je zavarovalnični zastopnik skliceval na spričevalo Dra. Sarhy-ja. Vdova Aha Zavadil pa je po odvetniku Dru. Friedu vložila proti zavarovalnici tožbo na razsodišče, v katerej je zahtevala, da zavarovalnica prizna za posledico smrti, nezgodo od K>. novembra 1906. V razpravi pred razsodiščem so pokojni-i kovi tovariši izpovedali, da je bil on pred ne- J zgodo KI. novembra zdrav in vesel, da pa je po nezgodi bil videti jako otožen in da je vrč- . krat tožil, kako ga boli glava, in da se sploh čuti jako slabega. Nagovarjali so ga, da se javi marod, kar je januvarja 1907 tudi storil. Kot sodna zdravniška zvedenca sta fun-girala profesor Dr. Ch-ioostek in docent Dr. Krben. Profesor Clt"'oslek je rekel, da ni iz- | kij učen o, da bi bil Zaradi! umrl radi posledic, ki jih je mogla povzročiti nezgoda, vendar pa v tem slučaju to ni verjetno. Ce je namreč Dr. Sadii/ konštatiral pri Za radii a začetkom meseca januvarja angino, tedaj je bolj verjetno, da je .zastrupljenje krvi prouzročila angina I nego pa nezgoda. Docent Erben pa pravi, da angina res večkrat povzroči zastrupljenje krvi. Toda v tem slučaju je angina zalotila vsled nezgode oslabelega čioveka, kakor so namreč izpovedali pokojnikovi tovariši. Vsled tega se pač lahko more smatrati za resnično, da je tudi nezgoda nekaj dopriniesla k zastrupi jen ju krvi in daje oboje skupaj povzročilo Zavadilovo smrt. Na podlagi tega zvedeniškega mnenja je dr. brird predlagal, da se tožbi ugodi. Razsodišče pod predsedstvom Dra. <’at>a je zavarovalnico obsodilo, da pripozna, pone-srečenčevo smrt kot posledico nezgode ter je, vdovi prisodilo znesek .>71 kron 78 vin. in pa 20 odstotno rento od letnega zaslužka njenega pokojnega moža. Predsednik je svojo razsodbo utemeljil s teni, da je smatral za dokazano, da ,je nezgoda bila prava posledica Zavadilovo smrti, dasiravno je tudi gotovo, da je angina tudi nekaj pripomogla k katastrofi. Zavarovalnica sc je konečno obvezala, plačevati tudi rento, ki pripada otrokom. naznanila upravnica I. Formulari, ki smo jih poslali posameznim krajevnim skupinam oziroma vplačevalnieam v svrho sestavljenja statistiki? gibanja članov po kategorijah v pretečenom letu 1908. naj se nam blagovoli jo nemudoma povrniti izpolnjeni, da se steni ne zavlačuje izdanjo letnega poročila. Isto tako naj še nam pošlejo tudi čun-preje prepisi blagajniških knjig za mesec, december. ker tudi le-te potrebujemo pri šesta v-ljenju letnega poročila. II. ( lanom funkcijonarjem prihajajo tiskovine, ki so jih naročili pri upravništvu baje večkrat; jako kasno, še-le po večkratnem reklamiranju’. Te zakasnitve jim seveda dajejo povoda, da zabavljajo proti upravljanju centrale. Mi se ne puščamo v raziskavanja, koliko je na tem resničnega, opozarjamo le sodruge funkcijo- narje na to, da bi takih nedostatnostij gotovo ne bilo, če bi oni vedno čitali prijave, ki jih objavljamo pod tem naslovom. Tudi nato moramo še posebej opozorit; sodruge funkcijonarje, da se kratke tozadevh«? opazke, v daljših dopisih, naslovljenih na ta,, ništvo, pravovarstveni biro, ali pa na ur->-d-; ništvo, prav lahko spregledajo in sploh i.,e dojdejo na kompetentno mesto. Pri obilr delu, je kaj takega prav lahko mogoče. Vsrft/t takim neprilikam jr lahko odpomoči.' Sodri -lunkcijonarji naj vsi' potrebne tiskovine iiu^i-|. še, j o na poseben listek, kjer naj zabeležijo rudi natančno svoj naslov. Tiskovin naj pa vseirj naročijo toliko, da jih bodo imeli za dalje časa in ne vsako vrsto posebej, kakor sr to v udrto dogaja. Na. ta način se prihrani centra,'; mnogo truda in časa pa tudi mnogo potroši*; ■ za poštnino. III. Vse krajevne skupine, oziroma vplačevala«« kakor tudi drugi razprodajalo' naših koledarjev zi leto 1909., naj vse še neprodane izvode, ako nimajo upanja, da jih bodo mogli razpečati, čimpreje |w-vrnejo, ker imamo na centrali še dosti naročil, is. jih naročnikom pravočasno pošljemo. Naročnike pa najuljudneje prosimo, da potrpijo, dokler koledarje dobimo od podružnic nazaj, na kar jim jih tak-aj pošljemo. Ob jednem tudi prosimo, da se nam ves za koledarje do sedaj inkasirani denar takoj odpošlje ITpravniitvo. Portirjem južne železnice! Vse postaje, ki imajo portirje, naj blag volijo nemudoma poslati svoj službeni turu naznati svoje deleže pri garderobi in ob jec,-nem naznaniti, za kaka postransna opravila -jih sploh uporablja. Ta poziv smo že priobčili v svoji zadnji številki, pa se do sedaj še niso vsi odzval:. Zato prosimo, da oni, ki rega še niso stori’‘ čimpreje ugodijo naši želji. Tozadevne dopise ,je pošiljati Krami K«l-lerj-a, voditelju podružnice Bruk na Muri. Listnica upravništua Sodrugom blagajničarjem! Neprenehoma nam dohajajo številne nepotreltM reklamacije, tičoče se našega strokovnega glasite ŽELEZNIČAR JA. Vzrok takim reklamacijam so na; več naši sodrugi blagajničarji, ki na sprejemnem listu v naglici pozabijo napisati „PACKET“ ali „EINZELN“. Vsled tega nujno prosimo vse one blagajničarje krajevnih skupin, kjer to strokovno glasilo pride v poštev, da nam čimpreje pošljejo izkaz čla nov slovenske narodnosti, ter pri vsakem pozamez nem pripomnijo, če želi dobivati svoj list v zavoju ali pa sam za se. Pri sprejemanju novih članov naj se blagovoli potem isto vpoštevati. Upravništvo Dunaj V., KeiitugaftiMe 5. NA ZNANJE ! DNE 2. FEBRUVARJA ob 5. uri popoludne se vrši v Delavskem domu občni zbor krajne skupine Trst II (državna železnica) z istim dnevnim redom kakor občni zbor krajne skupine Trst I. DNE 3. FEBRUVARJA ob 8. uri zvečer ss i vrši v društvenih prostorih v ulici Giovanni Boccacci« štev. 25 občni zbor krajna skupine Trst III. z dnevnim redom, kakor občni zbor I. in II. skupine. Gostilna „CASA DEL PO POLO (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. — Cene zmerne. Shajališče zunanjih sodrugov. Kavarna LIMONE - Trst Ulica Gaserma in ulica Torre llianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka poli tič nih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Izdajatelj in odgovorni Prednik Josip Kopač Tisku Draputin Priom v Kopru..