NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Naš položaj
Bližajo se zopet težki časi za železničarje vseh kategorij, še posebno pa za delavce. Že mesec september, ko se začne vpis otrok v šolo, povzroča težko rešljive skrbi vsem nižjim kategorijam uslužbencev in delavcev, kje bodo vzeli denar za obleko, knjige, šolnino. Te skrbi še povečava bližujoča se zima, ker se je treba preskrbeti s kurivom in potrebnimi življenjskimi potrebščinami, prejemki pa ne zadostujejo niti za tekoče izdatke za prehrano, kaj šele za nabavo vsega potrebnega za zimo.
Položaj delavcev se tekom letošnjega leta ni niti v eni smeri izboljšal, marveč se je celo poslabšal. K redukcijam in znižanju plač preteklih let so se pridružile nove redukcije: nadaljnji brezplačni dopusti pri progovnih delavcih, skrajšanje delovnega časa v kurilnicah in delavnicah, uvedba novega 1% davka, znižanje odnosno popolno ukinjenje zadnjih uvečanih plač pri navadnih delavcih.	u MtMio
Nestrpno čaka še mnogo delavcev^ na mirno rešitev vprašanja izplačila diference, upajo še vedno, da se bo delodajalec usmilil ter povrnil
. «..odvzetih 10% delavskih
plač, ker pač mora uvideti, da delavec s svojo družino propada in da je v tej zimi obsojen na siguren pogin, če se ne bo položaj še pred zimo izboljšal. Na nepravi poti so ti delavci, ki upajo na uvidevnost kapitalista, da se jih bo usmilil ter jim dal kako drobtinico.
Vedno več delavcev pa tudi spregledava in uvideva, zakaj je tako da-leč prišlo ter iščejo pota, po katerih bi popravili storjene lastne napake ter prišli zopet v položaj, da bi zamegli odločno nastopiti proti izvedenim redukcijam ter si priboriti nazaj ukinjene pravice.
Bili so časi, ko je bilo nekaj izjemnega, če je moral uslužbenec ali delavec iskati zaščito pri sodišču za one pravice, ki so mu pristojale po veljavnih pravilnikih in pragmatikah. Delavec in nameščenec je imel tedaj kolikor toliko močne strokovne organizacije in je imel zgrajen zaup-niški aparat, ki je pravočasno preprečil vsako oškodovanje in zlasti vsako skrajšanje zajamčenih pravic ter je vodil borbo za zboljšanje položaja.
Zavedni delavci se ne čudijo danes taktiki delodajalcev, ki so pod-vzeli najbolj različne ukrepe, da zlomijo moč organiziranega delavstva ter so pri teh svojih akcijah celo dajali delavstvu gotove koncesije, samo, da bi ga prepričali, kako so strokovne organizacije nepotrebne, ker delodajalec itak sam uvidi, kaj rabi i7ec'-Tudi na železnici se je na “75. način postopalo ter so se našli ci m tisoči, ki so čez noč preme-nu b rvo, ki so se začeli ogrevati za »stanovske in nacionalne« pod pokroviteljstvom delodajalca živeče organizacije, ker so vsi razni eksponenti in priganjači teh organizacij računali na nagrade v obliki boljših mest in napredovanj.
Kakor hitro pa je bila oslabljena moč razrednih organizacij ter so^se delavci navadili na garanje in čim večjo produkcijo vsled obljubljenih akordnih in premijskih nagrad, pa je začel delodajalec inkasirati obresti od začasno vloženega kapitala. Premijske postavke in akordi so popolnoma izginili, začelo se je prikraj-ševanje pri dopustu, ukinil se je sistem avtomatičnega napredovanja, čez noč je bila odpravljena institucija delavskih zaupnikov, čez noč je
uprava prevzela obstoječe socialne institucije delavstva, ki so razpolagale z milijonskimi fondi.
Prišla jb nato doba, ko je hotel delodajalec vsaj na videz varovati veljavnost obstoječih pravilnikov in predpisov, dasi je pod izgovorom »štednje« že ukinjal zagarantirane pravice z izgovorom, da bo osobje naknadno dobilo vse, kar vsled težkih razmer za enkrat ni moglo izkoristiti. V teh časih pa so podprli delodajalca razni »kameleoni«, ki so visoko povzdignili svojo zastavo ter dopovedovali vsakemu, ki jih je hotel poslušati, kako težke čase preživlja uprava in da mora delavec doprinesti tudi najtežje žrtve, saj bo kasneje za te žrtve dvojno nagrajen.
Potekli sta nadaljnji dve leti, izšli so novi pravilniki, ki so vse te »prostovoljne žrtve«, ki jih je doprina-šalo delavstvo, uzakonili in je bila to obljubljena nagrada za požrtvovalnost. V pravilnikih je ostalo od prejšnjih pravic le še par sledov in tudi ti so v glavnemi samo v pravilniku ter so le redki oni, ki pridejo do teh pravic.
Vsem železničarjem so znani odtegljaji za Nabavljalne zadruge, kjer so se zbrali od mizernih plač težki milijoni, ki so jih dobile te zadruge na razpolago, v katerih zamore danes odločati le majhno število privilegiranih, masa pa nima na nje nika-kega vpliva. Mesto-, da bi Nabavljal-na zadruga, ki si je vsled velikih ugodnosti pri prevozu blaga in visokih cen nabrala milijonske rezervne fonde, danes podprla progovnega delavca z večjimi ugodnostmi, smatra za pravilno, da mu odtegne vso preostalo plačo v poravnavo nabav-Ijalnih živil in se ne vpraša, ali ima ta delavec ali njegova družina še kake druge potrebe.
Vsem železničarjem je znano, kako so morali prispevati velike vsote za poplavljence v Banatu in Vojvodini, dasi so bili delavci že tedaj v težkem položaju. Danes se nikdo ne spomni na te progovne delavce, kl so gotovo v obupnejšem položaju kot poplavljene! in zaman čakajo enako dobrodelne akcije.
Leta 1931 in 1932 se je tudi delavcem odtegnilo dvakrat po 5 odst. od njihovih mizerno nizkih plač in vse intervencije, ki so se izvršile do danes, so bile brezuspešne ter tega odtegljaja delavci še niso dobili povrnjenega ter ne more nikdo prizadetemu delavcu! zameriti, da išče zaščite pri rednem sodišču. .Malo je onih, ki jih je do tega koraka privedla zavednost, marveč je večina takih, ki so se poslužili te zadnje poti prisiljeni od gladu vsled vedno novih redukcij.
Stalnim delavcem' je v pravilniku zasigurano najmanj 160 delovnih ur
mesečno. Vprašajte danes progovne delavce, ali so tako srečni, da bi smeli delati teh 160 ur za nizko plačo, ki ne zadostuje niti za samo preživljanje, kaj šele za druge potrebščine. Ni se našla do danes nobena instanca, ki bi pozvala na odgovornost vse one, ki ne izvajajo obstoječe naredbe in zato so se prizadeti tudi v tem slučaju morali obrniti na redno sodišče, da jim prisodi ono pravico, ki jim je z zakonom zajamčena.
Tako se množe tožbe izkoriščanega delavstva, istočasno- pa vedno bolj prodira v najširše delavske plasti spoznanje o usodnih napakah v onih letih, ko je delavstvo nasedlo uvedenim' frazam stanovskih priganjačev ter ni z vso odločnostjo bra-
nilo osnovne delavske pravice organiziranja v razrednih organizacijah, marveč je večina pozabila na potrebo razredne organizacije in se vdala pasivnosti. Danes delavstvo uvideva, da je njegova rešitev le v enotnih delavskih organizacijah, neoziraje se na kategorijo in kraj zaposlitve, ker le enotno delavstvo bo zamoglo potom odločnega nastopa zaustaviti nadaljnji val redukcij in poslabšanja ter si priboriti boljšo bodočnost.
Tudi železničarji in ostali transportni delavci se morajo zavedati,
da brez odločnega nastopa ne bodo dosegli nikakih pravic, marveč bodo morali še nadalje životariti v siromašnih in večkrat neznosnih razmerah. Tudi železničarji morajo vedno in povsod postaviti kot svojo glavno zahtevo — zahtevo po svobodni strokovni organizaciji brez vsakih izjemnih določil, kakor je svobodno organiziranje zagarantirano z osnovnim zakonom v zaščito delavcev vsemu delavstvu Kraljevine Jugoslavije.
Princip minimalne plače
— eksistenčni minimum — ne pa povprečna zavarovana
mezda
V principu je že bivši minister g. Pucelj priznal načelo, da bi bila potrebna zakonita uvedba minimalnih plač. Minister socialne politike je takrat vsaj molče priznal in uvidel, da podjetništvo po nepotrebnem, iz dobičkarstva
pritiska mezde na nivo, ki je v posmeh zdravi gospodarski in narodni politiki.
Z neprestanim zniževanjem mezd narašča socialna beda in pada konzumna sila. Logično ob taki politiki propada narodi in gospodarstvo. Od tedaj se vprašanje še ni premaknilo z mesta. V ministrstvu socialne politike baje pripravljajo načrt zakona in tudi ljubljanska delavska zbornica je izdelala elaborat.
Ker se bo to vprašanje enkrat mo^ ralo premakniti z mrtve točke ter je zlasti važno tudi za tisoče in tisoče železniških delavcev, tako nekvalificiranih kakor kvalificiranih, je potrebno, da k temu vprašanju zavzamemo naše jasno stališče.
Podlaga za določitev zakonite minimalne mezde mora biti
eksistenčni minimum, ne pa povprečna zavarovana mezda v socialnem zavarovanju, ki je več kot petdeset odstotkov prenizka.
Treba je vendar pomisliti, da imamo danes nezdrave razmere. Veliko je število nezaposlenih, drugi pa so primorani pošiljati svoje žene id otroke v službo, da prinesejo domov za vzdrževanje rodbine po tristo ali štiristo dinarjev na mesec. Mnogo je primerov, ko
trije, štirje člani rodbine komaj zaslužijo eksistenčni minimum za eno osebo,
od katerega mora živeti cela rodbina^ To je morda z meščanskega stališča tudi načelo, toda za delavstvo tako načelo ne more veljati. Vsako delo je namreč toliko vredno, izjeme so le duhovno ali telesno slabotne
osebe, da se z njim dotični delavec sam preživlja. Mora biti toliko vredno! Z nizkimi plačami sicer delavci ali delavke, žene, nekaj prispevajo h gospodinjstvu in življenjski preskrbi. Toda, ker so njih mezde preslabe, da bi se oskrbovali sami, jih mora vsaj deloma oskrbovati rodbina in se s tem vendarle poslabšuje socialni položaj cele rodbine, če primerjamo število oseb z zaslužki. V takih primerih mora živeti tisti delavec ali delavka, ki ima premalo plače za svoje življenje na račun rodbine ali pa stradati. To pomeni, da rodbina vzdržuje delavca delodajalcu, namesto, da bi ga redilo delo', delodajalec. Ali je to pravično?
Iz teh razlogov torej pameten človek ne more nikdar zagovarjati današnjih plač, ki so le nekake miloščine, ker zneska Din 18.— do 20.—, ki ga dobi progovni delavec na železnici, ne moremo imenovati plačo, saj ta znesek ne zadošča niti za samo hrano enega samega človeka, kaj šele za ostale potrebščine. In ta delavec mora s tem zneskomi hraniti veččlansko družino, šolati otroke!
Vsakemu delavcu gre, če dela, eksistenčni minimum,
s katerim lahko opravi vse življenjske potrebe in vzdržuje rodbino. Ta
eksistenčni minimum edino more biti podlaga za določitev minimalne mezde v novem zakonu. Če bi se odmerjala minimalna mezda po današnji povprečni zavarovani mezdi v socialnem zavarovanju, bi se s tem! samo sankcioniralo današnje stanje, ki je z ozirom na povprečne delavske plače naravnost obupno. Pri odmeri minimalne plače je pač treba vpošte-vati, ne dejansko stanje, ampak eksistenčno možnost z ozirom na sedanje cene blaga in plače delavcev in nameščencev. Le to more biti objektivna baza pri določevanju zakonitih minimalnih plač.
Zato ponavljamo <	--t i
Minimalna plača, ki naj se določi z zakonom, mora odgovarjati eksistenčnemu minimumu.
volitve skupščinarjev v delavski pokojninski
fond
^ Za dne 24. septembra 1934 so določene volitve skupščinarjev za delavski pokojninski fond. Po naših informacijah se udeleže volitev teh skupščinarjev samo zvezarji, ki so postavili svojih 10 kandidatov, ker se pač strinjajo s položajem, v katerem se nahaja pokojninski fond. Ostali železničarji niso vložili nikake liste in se volitev v pokojninski fond ne udeleže iz razloga, ker ni priznana samouprava pokojninskega fonda ter nimajo delavci na upravo fonda nika-kega vpliva.
Ker torej železničarji niso pred-
ložili nikake liste za volitve, prepuste te volitve zvezarski gospodi, istočasno pa izjavljajo, da se bodo borili z vsemi sredstvi za:
ustanovitev samostojnega pokojninskega fonda z upravnimi in nadzornimi odbori, v katerih mora imeti delavstvo večino zastopnikov, zadostno dotacijo pokojninskega fonda, da se bo skozi dolgo dobo let lahko zbiral rezervni kapital ter tako osiguralo redno poslovanje pokojninskega fonda, zvišanje pokojnin ter skrajšanje članske dobe za dosego polne pokojnine.
*0(7
Vprašanja
Koliko dopusta mi pripada?
Nastavljen sem bil leta 1920 ter se mi je štelo pri prevedbi leta 1923 18 let stalne službe. Do letošnjega leta sem imel dopusta letno 30 dni, za leto 1934 pa seml dobil obvestilo, da mi pripada le 12 dni dopulsta. Ali je to pravilno in če ni pravilno, kaj se je ukrenilo proti temu?
Glede dopusta loči zakon uslužbence v glavnem- v dve skupini. V prvo skupino spadajo oni, ki so bili nastavljeni že pred 1. septembrom 1923, v drugo pa oni, ki so bili nastavljeni šele po uveljavljenju zakona iz leta 1923. Onim, ki so bili nastavljeni pred 1. septembrom 1923 omogoča zakon z uporabo § 258 vračunanje vseh onih let, W se računajo za pokojnino (torej tudi dnevničar-skih) za odmero dopusta, za ostale pa je Ministrstvo izdalo posebno tolmačenje, glasom katerega se računa za odmero dopusta samo nastavljena leta.
Vam pripada, ker imate nad 25 let za pokojnino vštete službe, 30 dni dopusta in ste torej pri odmeri dopusta oškodovani. Železniška uprava se namreč drži direktive Ministrstva saobraćaja in računa vsem železničarjem brez razlike samo nastavljena leta za odmero dopusta. Na pritožbe par prizadetih je Ministrstvo odgovorilo odklonilno ter je sedaj v konkretnem slučaju proti odklonilni rešitvi Ministrstva že vložena pritožba na Državni svet, ki bo tozadevno definitivno razsodil. Vam ni treba sedaj vlagati prošnje ali pritožbe, ker bi morali plačati kolkovino, Ministrstvo bi pa pritožbo neugodno rešilo in počakajte raje na rešitev Državnega sveta, ki bo izšla nekako koncem oktobra in katero bomo takoj objavili v našem- časopisu.
AH imam pravico na 12 mesečno bolovanje?
Zbolel sem marca 1933 ter sem bil na to neprekinjeno v bolniškem stanju do konca marca 1934, ko mi je uprava ustavila prejemke. Med tem- sem bil klican maja 1933 k zdravniški komisiji, sedaj v odloku o odmeri penzije pa me je uprava upokojila z 31. avgustom 1933, češ, da sem postal glasom izvida zdravniške komisije že maja 1933 nesposoben za vsako službo in je torej nastopil slu-
Zopet 200.000 Din za »razlike« železničarjev. Poročali smo nedavno, da je direkcija drž. železnic izplačala zastopniku mariborskih vpokojenih železničarjev odvetniku dr. Reisma-nu 350.000 Din za »razlike« miezd, ki so jih imeli železničarji prejeti še iz leta 1923-24. Te dni pa mu je nakazala direkcija nadaljnjih 210.000 Din za druge vpokojence in Vdove. Sedaj je izplačala železniška uprava že tudi za obresti teh razlik za 3 leta nazaj.
Tudi pravnim zastopnikom železničarjev v Ljubljani je računovodstvo Direkcije nakazalo že večje vsote na račun diference in zapadlih obresti. Prihodnja razprava pri sodniji, kjer je vloženih zopet par sto tožb za izplačilo cele diference z obrestmi Vred, se bo vršila dne 8. oktobra 1934 ter bodo do tega dne dobili prizadeti potom, svojih pravnih zastopnikov nakazano celotno diferenco.
❖
83.000 Din za obresti razlike. Železniška uprava je doslej izplačevala pri posameznih obrokih samo dolžni znesek brez obresti. Železničarji pa so upravičeno vtoževali to svoje že leta 1924 zapadlo mezdno terjatev tudi z zakonitimi 5% obrestmi za tri leta nazaj. Pri posameznih delavcih bi že to zneslo po 100—500 dinarjev. Sedaj pa je železniška uprava nakazala mariborskemu zastopniku železničarjev za ostanek razlike onih, ki so doslej tožili, samo na obrestih 83.000 Din. Že na obrestih so torej dobili železničarji prav čedno vsoto. *
Nov spor z železniško upravo pri izplačilu razlik. Pri izplačilu razlik je nastal nov spor z, železniško upravo, ki hoče plačati 5 odst. obresti za tri leta le od ostanka razlik, to je od 70 odstotkov, ki jih je še dolgovala sedaj. Noče pa železniška uprava plačati obresti tudi od onih 30 odstotkov razlike, ki jih je izplačala v treh obrokih po 10%. Nadalje je železniška uprava odtegnila vpokojencem in vdovam tudi za bolniški fond, kojega člani vpokojenci sploh niso več.
Odtegnitev prispevkov zla bolniški fond je nezakonita že na podlagi naredbe same, ker zastarajo ta pla-
tit odgovori
čaj iz § 112 tč. 3. Sedaj zahteva uprava povrnitev preveč prejetih aktivnih prejemkov od 1. sept. 1933 do 1. aprila 1934. Ali je to pravilno?
Rešenje o odmeri pokojnine je neosnovano na zakonu in če ste se pritožili na Državni svet, bo Državni svet Vašo pritožbo ugodno rešil ter Vam bo odmerjena na novo penzija in se Vam bo računalo za penzijo ves čas do konca meseca marca 1934.
Razlogi: Zakon o drž. prom. osobju v § 112 tč. 4 predpisuje, da prestane služba po preteku 12 mesecev nepretrganega bolovanja ter železniška uprava ni upravičena tega roka skrajšati, kar je že opetovano razsodil Državni svet po analognih določbah zakona iz leta 1923.
Res prestane služba tudi v slučaju, da postane uslužbenec telesno in duševno nesposoben za nadaljnje vršenje službe in se ga v takem- slučaju smatra za razrešenega po preteku treh mesecev od dneva, ko je postal nesposoben. V Vašem: slučaju se je železniška uprava poslužila te odredbe, vendar v to ni bila upravičena iz razloga, ker ste Vi prejemali aktivne prejemke tudi po preteku tega trimesečnega roka, kar dokazuje, da ste bili tudi po tem datumu de facto še vedno aktivni uslužbenec. Enako je dokazano, da ste se zdravili pri pristojnem zdravniku tudi še po pregledu zdravniške komisije, torej ste bili tudi še po tem datumu na bolovanju, odnosno v bolniškem staležu ter je morala železniška uprava uporabiti določbe tč. 4, ki predvideva ^mesečno bolovanje. Tč. 3, da postane uslužbenec telesno nesposoben za službo, pride v poštev le v slučaju, da zdravniška komisija ugotovi, da je zdravljenje končano, da je pa kljub temu uslužbenec nesposoben za kakršnokoli službo. Pri Vas to ni bil slučaj, ker ste še naprej uživali zdravniško oskrbo ter Vam bo morala železniška uprava priznati 12 mesečni bolniški rok. Pazite na 30-dnevni rok za pritožbo na Državni svet!
Opozorilo!
Opozarjamo vse člane, da bomo uvedli stalno rubriko »Vprašanja in odgovori« ter pošiljajte Vaša vprašanja vsak mesec do desetega odn. do petindvajsetega, da zamioremo, v kolikor bo prostor dopuščal, odgovoriti že v prvi prihodnji številki.
Splošno delavsko pravovar-stveno društvo.
vesti
čila tekom enega leta od dneva zapadlosti ter bo morala železniška uprava odnosno državni erar povrniti prizadetimi železničarjem odtegnjeni 3% prispevek za bolniški fond. Ker železniška uprava na tozadevni poziv ni reagirala, se bodo tudi ti zneski iztožili sodnijskim, potom.
*
Še en spor z železniško upravo.
Maja 1933 je stopil v veljavo nov delavski pravilnik, ki predvideva, da se sicer zamore delovni čas stalnih delavcev v gotovih slučajih skrajšati, vendar se mora zagarantirati stalnim delavcem najmanj 160 delovnih ur mesečno. Prizadeti delavci so potom svojih strokovnih organizacij in osebnih intervencijah opetovano apelirali na železniško upravo, da striktno izvaja to določbo delavskega pravilnika, ker je njih položaj že itak neznosen. Vse njihove intervencije so bile brezuspešne baje vsled pomanjkanja kredita.
Skupina upokojenih progovnih delavcev se je sedlaj odločila, da bo za čas od 1. junija 1933 dalje iztirjala diferenco med faktično prejeto plačo in mied plačo, ki bi jo morali prejeti, ako bi delali 160 ur mesečno, sodnijskim potom.
Tudi v tem slučaju bodo upokojeni progovni delavci prišli do pripadajočih jim zneskov, ker je železniška upirava dolžna plačati delavcu plačo za 160 ur mesečno', čeprav je delavec po nalogu železniške uprave delal samo po 120 ali 130 ur.
Da bodo zamogli aktivni delavci, ko bodo upokojeni, iztirjati za zadnja tri leta nastalo diferenco, je zelo važno, da vodijo točno seznami delovnih ur v vsakem mesecu, za kar je najbolje, da porabijo beležke v »Železničarskem koledarju«, kjer naj vsak dan točno napišejo, koliko ur so delali vsak dan ter naj vsak mesec spravijo prepis izplačilnega listka, da bodo zamogli na to izračunati, koliko so vsak mesec premalo prejeli.
*
1% prispevek k uslužbenskemu davku. Zadnjič smo objavili tolmačenje finančnega ministra, s katerim je finančni minister zelo omejil pojem
»delavec in dnevničar« iz točke 4 § 16 finančnega zakona, kateri predvideva oprostitev delavcev in dnev-ničarjev od plaćanja tega posebnega davka. Finančni minister je izdal tolmačenje, da pod naziviomi »delavec« razume samo nekvalificirani ročni delavec, ki je bil sprejet v službo le pogodbeno za izredna in nujna javna dela in ki ne plačuje uslulžbenskega davka. Vsi ostali pa morajo plačati nov 1% davek.
Ker se je začel ta davek odtego-
Železničarske »razlike«. — Kako je z rubežem proti — državi?
Vprašanje: 1. V našem kraju očitajo železničarjem, zakaj tožijo »državo« za razliko mezde iz leta 1923-24. Ali je očitek upravičen?
2. Nadalje pravijo, da tožba itak nič ne pomaga, če potem direkcija vkljub temu ne bo hotela izplačati. Ali lahko tudi mi rubimo za »razliko«?
Odgovor: 1. Očitki železničarjemi, da so se odločili.k tožbi za svojo »razliko«, mezde, ki jim jo dolguje železniška uprava že iz leta 1923-24, torej nad 11 let, so popolnoma neupravičeni. Po zakonu zapade vsaka mezda najpozneje koncem tedna ali vsaj meseca. Sklicujete se torej edino na naše zakone, če zahtevate tako zastarelo mezdo. Toži se pa itak Državni zaklad v roke državnega pravobranilstva, ne pa »država«. Državni zaklad pa je dan na dan tožen radi gospodarskih diferenc od mnogo premožnejših državljanov, kot so revni železničarji, ki žive iz roke v usta, pa jim radi tega nihče ne očita, da tožijo državo. Po ustavi in vsej naši zakonodaji se sme vsakdo boriti pred sodiščem' za svoje pravice, zlasti za svoje premoženje, torej tudi za svojo mezdo, pa najsi bo proti komurkoli.
2. Rubež za iztoženo »razliko«. Če je enkrat terjatev proti Državnemu zakladu izložena, se lahko po dosedanji zakonodaji vodi izvršba proti državnemu premoženju po istem izvršilnem redu, ki velja za vse ostale terjatve. Le po novem zakonu o državnem pravobranilstvu z dne 15. jul. 1934, ki bo dobil veljavo 19. oktobra t. L, bo mogoče po 19. okt. voditi izvršbo proti Državnemu zakladu šele po dveh mesecih od pra-vomočne sodbe. Poprej bo moral upnik prositi Državno pravobranilstvo s pravomoćno sodno odločbo za izplačilo. Ce v dveh mesecih od podane prošnje ne bo dobil obvestila, da je izdan nalog za izplačilo, ali če v 14 dneh od obvestila, da je nalog za izplačilo izdan, ne bo dobil denarja, bo lahko zahteval pri sodišču izvršbo.
*
Očitke radi tožb za »razlike« naj torej železničarji odločno zavračajo. Nedavno smo čitali, da je tožil nek graščak potom odličnega slovenskega rodoljuba iz Ljubljane našo državo pri sodišču v inozemstvu, v Haagu, radi agrarne reforme, pa se radi tega nihče ni zgražal, da je dotičnik tožil našo državo celo pred tujimi sodiščemi *
Ali lahko tožijo za razliko tudi sorodniki umrlih železničarjev? Za »razlike« lahko tožijo tudi vdove, otroci, ali drugi sorodniki pokojnih železničarjev, ki so to »razliko« podedovali. Radi tega se mora vsak upravičenec zglasiti pri zapuščinskem sodišču, ki mu »razliko« — prisodi. Tudi gospodinje železničarjev, katerim' je pokojni prepustil »razliko«, lahko isto tirjajo, event. v pobot svojega zaslužka pri pokojnemi železničarju.
Da se tožbe ne zavlečejo, naj prizadeti takoj preskrbe potrdilo zapuščinskega sodišča, da so dediči in da zamorejo dvigniti po pokojnem pripadajočo mu diferenco.
*
Ali pristojajo železniškim delavcem poleg razlike tudi 5% obresti in za koliko časa?
Ker razširjajo sedaj pri izplačevanju dife-
Vsak upokojenec, ki si pridobi pravico do draginjske doklade (na pr. ob rojstvu otroka, ob poroki, ob upokojitvi itd.) mora predložiti prijavo za prejemanje draginjskih doklad najkasneje v roku treh mesecev pristojni finančni direkciji na predpisani tiskovini, ki se dobi v večjih trafikah po ceni Din 1.—. Če zamudite ta rok, potem) izgubite za ves čas do predložitve prijave pravico do draginjske doklade in dobite draginjsko odnosno rodbinsko doklado šele od prvega dneva prihodnjega meseca po vložitvi prijave. Da ne boste oškodovani, vlagajte prijave pravočasno.
Redna predložitev prijave za draginjske doklade.
Glasom odloka finančnega ministrstva štev. 81.700 od 16. junija 1934 morajo upokojenci, upokojenke, vdove iu sirote državnih uslužbencev zaradi^ kontrole predlagati pristojni finančni direkciji predpisano prijavo za prejem draginjskih doklad samo enkrat na leto in sicer v času od 1. do 10. oktobra v letu.
vati, ter ga sedaj iztirjujejo davčne oblasti tudi od delavcev v privatni industriji, se je ukrenilo vse potrebno, da je že vložena tožba na »Upravno sodišče v Celju«, da to sodišče razsodi, da je gornje tolmačenje na zakonu neosnovano in da delavcem (kvalificiranim in nekvalificiranim) tega davka ni treba plačevati.
Upamo, da se bo tudi v tej točki dosegel popoln uspeh ter bomo o razsodbi upravnega sodišča poročali, čim dobimo razsodbo v roke.
renče posamezni agitatorji vesti med železničarje, da železničarjem, posebno aktivnim, ne pripadajo poleg diference tudi obresti, objavljamo v informacijo sledeče:
Vsak železničar, aktivni kot upokojen, kakor tudi odpuščeni železničarji, ki so bili prevedeni svoječasno na urne plače, ima pravico do diference in poleg tega tudi pravico na 5% obresti za tri leta nazaj. Za ostalo dobo pa so obresti že zastarane in se ne dajo iztožiti. Vsem onim, ki so vložili pri sodišču tožbo za izplačilo diference, so priznane tudi obresti za pretekla tri leta, ki znašajo od vsakih 1.000.— dinarjev okroglo Din 160.—. Tako dobi na pr. delavec, ki je imel dobiti za ostalih 7 obrokov še Din 3.000 diference, izplačano, ako je vložil tožbo, poleg teh Din 3.000.— še Din 480.— kot obresti.
Te obresti pristojajo enako tudi aktivnim uslužbencem ter je dolžnost železniške uprave, da tudi aktivnim uslužbencem te obresti izplača brez tožbe. Bilo bi »proti dobrim šegam in navadam«, če bi se železniška uprava postavila na stališče, da aktivnim uslužbencemi teh obresti ne izplača samo iz razloga, ker niso vložili tožbe *
O“- '	'* — C—-...
*
Naknadne upokojitve so nepravilne.
Po L marcu 1934 je bilo upokojenih veliko število nastavijencev, katerim je uprava odmerila penzije naknadno z letom' 1931 in 1932 ter je predpisano posameznikom v povračilo po Din 4.000.— do Din 30.000.— in celo več, češ, da so neopravičeno prejemali do razrešitve aktivne prejemke.
Zlasti so prizadeti oni, ki so zaprosili za upokojitev na podlagi § 117 zakona, ker so dovršili predpisano število let za polno pokojnino odnosno prekoračili 60. leto starosti. Veliko število je takih, ki so leta 1931 vložili prošnje za upokojitev ter jih je sedaj železniška uprava upokojila naknadno z letom 1931 ter so najobčutneje prizadeti oni, ki so bili na pr. v staležu v Ljubljani (ter so prejemali ves čas draginjske doklade I. laz-reda), stanovali pa so v okolici, kjer pripada le III. razred.
Železniška uprava se je postavila na stališče, da morajo za ves čas plačati diferenco med pokojninskimi in aktivnimi prejemki, čeprav so oni podvzeli vse korake, da bi bili upokojeni v zakonito določenem roku.
Proti takim rešenjem je bilo vloženih več pritožb na Državni svet, ki je že izdal prve rešitve in sicer v prilog prizadetim uslužbencem ter se je postavil na stališče, da je § 117 neko izjemno določilo v prilog uslužbencem, za katerega ne veljajo določbe § 114, drugi odstavek, ki predvideva, da služba avtomatično prestane, čeprav ni izdano tozadevno rešenje, v roku treh mesecev od dneva, ko bi po določbah zakona morala prestati. V vseh onih slučajih, kjer so uslužbenci zaprosili za upokojitev, ker so izpolnili pogoje § 117 zakona, teče v zakonu predvideni enomesečni rok šele od dneva, ko je odlok o upokojitvi dospel v roke neposrednemu načelniku dotičnega uslužbenca.
One, ki so prizadeti, opozarjamo, da je rok za pritožbo na Državni svet samo 30 dni od dneva prejema rešenja o odmeri po-kojnine ter dobe vse potrebne informacije pri Splošnemi delavskem pravovarstvenem društvu, v kolikor so člani društva.
Na prijavo je treba napisati številko likvidacijskega lista, ki je napisana na čekovni nakaznici, po kateri dobi upokojenec svojo pokojnino. Nadalje miora vsak upokojenec napisati točno svoje zvanje, ki ga je imel ob upokojitvi, kakor je bilo navedeno v rešenju o odmeri penzije.
Točno je treba izpolniti vse rubrike ter podpišeta prijavo dva aktivna uslužbenca ali upokojenca in za otroke, ki sio prekoračili 16. leto, pa se šolajo dalje, je treba predložiti potrdilo šole o nadaljnjem obisku šole.
Davčna uprava potrdi višino dohodkov upokojenca odnosno njegovih rodbinskih članov. Rojstne liste za one otroke, za katere je upokojenec rojstni list že svoječasno predložil finančni direkciji, sedaj ni treba ponovno predlagati.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnost!
Razne
Pravni svetovalec
Upokojenci, pozor!
Vlagajte pravočasno prijave za draginjske doklade.
Jadi zadrugara
Jedan drugi zadrugar piše nam:
Naše poglede na rad u Konzum-noj zadruzi i na zadata'ke zadružnog pokreta izložili smo na prošloj godišnjoj skupštini, a i u glasilu »Ujedinjeni Železničar«. Bili smio skroz konstruktivni i — radi toga — uvjereni, da će dalnji radi zadruge biti osjetno izmijenjen, t. j. poboljšan. Nu sada, nakon više mjeseci, uvidja-mo, da se naša očekivanja nikako ne ostvaruju: sve je ostalo pri sta-romi a djelomično i — gorem. Mjesto da se članovima dobavlja prvorazredna — ako već ne i jeftinija — roba, dobavlja se ološ. Tako sami ja kod zadruge kupio »prvorazredna«
drva, a dobio sam — nijedne zdrave cjepanice.
Protiv ove ološ-robe podnio sam žalbu, ali bez uspjeha. Gospoda u zadruzi našla su svakojake izgovore: prebacuju krivnju) na liferanta, na neimanje kontrole itd. Ološ-robu platio sam kao prvorazrednu, a to znači, da sam je platio skupo, skuplje nego kod privatnog trgovca. Ma da sam dobar i savjestan zadrugar (kupujem u zadruzi i onda kad je to na moju štetu), ovakav zadružni rad ne mogu shvatiti ni odobriti. Ako će se ovako nastaviti, zadiruga ne će imati dugoga vijeka. Kod takvog zadružnog rada ni željezna volja ne može izdržati.	K. R.
Da li je službenik dužan platiti biljeg?
Molim uredništvo »Ujedinjenog Željezničara« za javni odgovor po slijedećem:
U zadnje vrijeme Umnožene su kazne za naknadu štete kod sudara, za ukradjenu robu itd. Materijalne kazne prelaze često desetke hiljada dinara. Riješenja o kazni i naknadi izdaje se samo pod uslovom, ako službenik predhodno uplati biljeg od Din 20.—. Dok se biljeg ne uplati, uskraćuje se izdanje riješenja o kazni i naknadi štete.
Da li je to traženje naplate biljega na takvo riješenje na zakonu ili po kojem' drugom propisu osnovano?
Na ovaj upit drugu odgovaramo:
§ 97 zakona o drž. saobr. osoblju predvidja način naplate naknade za učinjenu štetu te odredjuje da donose rešenja o naknadi štete upravnici radionica odnosno direktori. Protiv rešenja o naknadi štete, koja iznosi više od Din 100.—, može se uložiti u roku od 15 dana žalbu na g. ministra saobraćaja, a protiv odluke g. ministra saobraćaja dozvoljena je još žalba Državnom! savetu u roku od 30 dana. U koliko se službenik žali, postane rešenje izvršno tek sa presudom Državnog saveta.
Po pitanju naplaćivanja taksa za rešenja o stavljanju na teret na osnovu § 97 zakona o drž. saobr. osob-
lju izdalo je Ministarstvo finansija objašnjenje pod br. 31.655-III-33 g.. koje glasi:
»Za ovakva rešenja treba dosuditi taksu iz T. br. 5 već u samom rešenju i naplatiti je tek kada rešenje postane izvršno. Ova taksa iznosi Din 20.—.«
Na osnovu ovog objašnjenja mora službena edinica izdati rešenje o naknadi štete bez plaćanja takse Din 20.—, jer imade službenik pravo žalbe na ministra saobraćaja i za slučaj, da je ova žalba negativna, još na Državni savet i sve do definitivne odluke Državnog saveta ne plača se taksa Din 20.—, jer se taksa plaća tek kada rešenje postane izvršno.
Na rešenja o kazni ne plača se nikakva taksa.
Kada; se službeniku, pored izricanja administrativne kazni, stavlja na teret i naknada za učinjenu štetu, koja je u uzročnoj vezi sa kaznom, mora izdati Direkcija dva rešenja i to posebno rešenje o kazni, koje je takse prosto i protiv kojeg može se službenik žaliti u roku od 8 dana te rešenje o naknadi štete (koje podleži taksi Din 20.— kada postane izvršno) protiv kojeg može se službenik žaliti ministru saobraćaja u roku 15 dana.
Pravilnik o članarini i podporama Saveza saobr. i transp. službenika i radnika Jugoslavije
(Važi za industrijske i
Clan 1. članstvo.
U smislu glavnih saveznih pravila elan može postati svaki industrijski ili privatni željezničar koji udovolji glavnim Saveznim pravilima i uplati upisninu od Din 5.— te članarinu za jedan mjesec i to za onaj razred koji mu prema ovom pravilniku pripada prema njegovim 'mjesečnim prmadležno-stima. Isto tako za člana se može primiti
privatne željezničare.)
samo onaj koji dade obećanje da će čuvati ugled saveza i njegovih područnih organizacija (podružnica).
Svakom pristupivšem članu izdaće se ili od Saveza ili od strane područne skupine članska knjižica (privremena) te kad navrši 12 mjeseci neprekidnog članstva izdaće se članu tvrdo uvezana knjižica (članov-nik). U tvrdo vezanim članovnicima biće odštamipana pravila saveza i pravilnik o
potporama kao i ostalim pravima koja član stiče, te mjesto za lepljenje članskih mar-kica koje članu služe kao potvrda o plaćenoj članarini. Kad član stekne pravo na tvrdo uvezan članovnik, on će preko svoje područne skupine isti zatražiti ali je isti dužan saveznoj upravi platiti po ceni koštanja. Isto tako je član dužan platiti članovnik, ako ga uništi ili izgubi i to privremeni jedan dinar, a tvrdo uvezani po ceni koštanja.
Član 2.
Visina članarine.
Članarina deli se na IV razreda, i to:
I.	razred plaćaju pružni radnici a članarina iznosi1 mjesečno Din 10.— (deset). Članovi u tom razredu imaju pravo na Savezni list, pravni savjet i pravnu zaštitu u slučaju spora sa poslodavcem^ koji bi nastao iz radnih odnosa te na potpore prema tabelama.
II.	razred plaćaju svi članovi čiji se mesečni prihodi kreću do 1.000 dinara a to su u glavnom polukvalifikovani i kvalifi-kovani radnici a članarina iznosi mjesečno Din 12.— (dvanaest). Članovi u tom razredu imaju ista prava kao i članovi u I. razredu sa time da imaju pravo prema tabeli na veće potpore za slučaj besposleno-sti i bolesti.
III.	razred plaćaju svi kvalifikovani radnici, te vozovodje, kondukteri, strojevodje i ostali službenici na boljim položajima a članarina za taj razred iznosi mjesečno Din 15.—- (petnaest), članovi u tome razredu imaju sva prava kao i ostalih razreda, jedino imaju pravo na veće potpon. prema tabeli o potporama.
IV.	razred plaćaju svi članovi čiji su mjesečni prihodi preko 2.000.— dinara a članarina za taj razred iznosi 20 dinara mjesečno. Članovi u tom razredu imaju ista prava, jedino je razlika u potporama koje su veće od onih u nižim razredima.
Svaki član može si po volji izabrati razred u koji želi stupiti, ali samo sa tim, da može stupti samo u viši razred a ne u niži.
Član 3.
Potpore.
Potpore dele se na:
a)	bolesničke i
b)	besposlene.
Za visinu i sticanje prava na potporu važe priložene tabele. Nijedan član nemože zaostatke naknadno uplatiti sa namjerom', da dobije potporu, ako su oni prešli tri mjeseca zaostatka. Član kad obnovi članstvo i izmiri zaostatke stiče pravo na potpore nakon ponovno uplaćenih 12 mjeseci ali mu se pri tom uračunava i ranije članstvo koje je bio prekinuo. Kao prekid članstva nera-čuna se, ako je član bio na vojnoj vježbi, odsluženju vojnog kadrovskog roka, u slučaju besposlice ili bolesti. Ako je iscrpio sve potpore, stiče ponovno pravo nakon uplaćenih 12 mjeseci. Za izdavanje bolesničkih potpora potrebno je da član donese potvrdu od ijekara a ona počinje nakon jednomjesečnog bolovanja, u iznimnim' slučajevima gdje je velika potreba može se članu po uvidjavnosti izdati ova potpora izvanredno ali do najviše u tabeli predvidjenog iznosa. Svaka zloupotreba po pitanju potpora snosi sa sobom posljedicu isključenja iz saveza.
Sve potpore dele se po niže navedenim
tabelama.	A.) Bolesničke		potpore.	
Godine	U I.	U II.	U III.	U IV.
članstva	razr.	razr.	razr.	razr.
1.			50	75	75
2.	50	75	100	100
3.	75	100	125	125
4.	100	125	125	150
5.	125	125	150	175
6.	150	150	175	200
7.	175	175	200	225
8.	200	200	225	250
9.	225	225	250	275
10.	250	250	275	300
dalje	300	300 B) Besposlene		325 potpore.	350
Godine	U I.	U II.	U III..	U IV.
članstva	razr.	razr.	razr.	razr.
1.	50	50	75	100
2.	75	75	100	125
3.	100	100	125	150
4.	125	125	150	175
5.	150	150	175	200
6.	175	175	200	225
7.	200	200	225	250
8.	225	225	250	275
9.	250	250	275	300
10.	300	300	325	350
dalje	350	350 Clan 4.	375	400
Pravna zaštita.
Nakon 12 mjesečnog članstva imaju članovi pravo na pravnu zaštitu u slučaju spora sa poslodavcem' koji bi izbili iz radnih odnosa. Ovu zaštitu daje Savez a u slučaju potrebe daje se članu i advokat. Za sve slučajeve zaštite potrebno je da članovi dadu taćne podatke o nastalom sporu i jedino na osnovu taćnih podataka savez će odrediti dali ga zastupa sam, ili da uzme advokata.
Član 5.
Gubitak prava na sve potpore.
Svi članovi bez razlike, koji se nebl pridržavali taćno glavnih saveznih pravila i pravilnika te oni koji sa uplatom članarine izostanu 3 (tri) mjeseca, gube pravo na sve potpore, predvidjene u ovom pravilniku.
Ako je koji član izostao sa uplatom članarine više od 3 (tri) mjeseca a ponovno nastavi sa plaćanjem on će postignuti prava na potpore nakon ponovno uplaćenih 12 mjeseci.
Završne odredbe.
Svi članovi dužni su, da se strogo pridržavaju prednjih odredaba jer u protivnom slučaju nemaju prava na nikakvu naknadu ili potporu od strane podružnice ili saveza.
Svi sporovi oko primjenjivanja ovog pravilnika rešavaju se u I. instanciji od strane obi. sekretarijata u Drvaru, u drugoj instanciji rešava centralna uprava saveza. — Protiv rešenja centralne uprave može se žaliti glavnoj godišnjoj skupštini, čija je odluka izvršna. Rešavanje spora kod suda isključuje se.
Volitve delegatov za ljubljansko podporno društvo na XX. volišiu v Mariboru (upokojenci) razveljavljene
Kako so se vršile vlolitve delegatovi za občni zbor ljubljanskega podpornega društva, je še vsem članom tega društva živo v spominu. Po metodah volitev v Nabavljalno zadrugo so zvezarji organizirali tuldi volitve v Podporno društvo in si tako na
preizkušeni način zasigurali potrebno večino, ki je pokorno odobrila delo dosedanjega odbora, nakup hotela, odklonila povišanje posmrtnine ter izvolila »zanesljiv« odbor.
Proti volitvam so bile vložene pritožbe že septembra 1933 ter je tra-
Previranja
uzduž i poprijeko, i unaokrug po cijeloj zemaljskoj planeti, — dokazuju da svijet ni poslije najveće tragedije čovječanstva, još uvijek nije smiren. Šta više, da su tek sada zapaljene nove buktinje koje prijete da ljudstvo dovedu bilo do još veće katastrofe, bilo pak da današnjem Pokoljenju ukažu sasvim nove pute-Ve istorijskog razvitka.
h razmišljajući o tome, sjetio sam se jedne male karikature u jednom našem domaćem listu, gdje dva blazirana austrijska generala pričaju o »dobrimi, starim vremeni-ma« i, gledajući horendan napredak koji se zapaža na Balkanu, bolno uzvikuju:
»Gle, ml smo svojim ratom htjeli da evropiziramo Balkan, a sad, izgleda, da će Balkan, svojom' evolucijom, balkanizirati Evropu!...
Gotovo savršeno ispravno. Jer, tko bi sebi na pr. mogao', još do pred deset godina zamisliti da će, na pr. Tlurska, pod većimi svojim »proro-komi«-reformatorom nego li što je bio sam Muhamed — Kemal-pašom, —- davati primjer cijelome svijetu kako se iz kulturne začmalosti, nepismenosti, vjerske zadrtosti i gluposti — dolazi na vrhunac razbori-
tosti, kulture i uzorne moderne države?
Tko bi još pred 10 godina mogao zamisliti da se »u Stambulu-gradu bule više gledati ne dadu«, a dva lu-dilomi obmanuta bosanska muslimana koji nijesu htjeli da se pokore fer-manui da u državnoj službi ili skinu fes ili tu službu ostave, otišli ui Tursku i tamo zinuli od čuda kad im1 je turski žandarm na granici zapovi-jedio:
— Efendije, skidajte fesove, jer treba da znate da se nalazite u Turskoj ?
Okrenuo se svijet.
I jeste.
Na bolje i — na gore ...
Treba samo da se sjetite »bok-serskog« kineskog ustanka 1902. godine, »protiv stranaca«, a u stvari za oslobođenje od tuđinskog jarma, kada su se »buntovnici« u Pekingu, u otvorenoj, uličnoj borbi, gotovo goloruki, borili protiv civilizova-nih mašinskih pušaka i tom prilikom ubili jedno desetak ili dvadesetak Evropejaca.
Skandal...
Barbarluk! ...
I, da operu taj svoj grijeh, morali su jadni Kinezi ne samo da utaže savijest »kulturnoga svijeta« sa nekoliko milijona suhoga zlata, već da se tadanjem) »predstavniku svjetske
civilizacije«, Viljemu II. dođe ravno u Berlinu u jednoj ponižavajućoj audijenciji izvinuti i sam jedan od predaka sadanjeg japanskog vazala, »vladara Mandžurije« a bivšeg kineskog cara Puija ...
A danas?
AJ jJ t! IDj 'MiiHizvani • ¥<>dut nH'ivMu	nstu^A* na *VO-
Da budu sudije i krvnici u jedan te isti čas!...
I da sve to njemački »parlame-nat« jednoglasno odobri...
Ima li većeg paradoksizma?
Da se je to dogodilo u Tunguziji, poslali bi onamo kaznenu ekspediciju da te »ljudoždere« potamane, a njihove kuće sravne sa zemljom ...
Ali, eto, to se događa u »kulturnoj« Evropi — pa nikome ništa...
Je li Vam dosta? Ali, želite li, možda, da Vami još jednomi dozove-mo u pamet »velebna« djela »dučea« i »malog Napoleona«?
Masakri žena i djece, — ubijenih iz topova od 35 cm?, koje na pr. Austrija po senžermenskom ugovoru uopšte ne može da drži za — s P o 1 j n j e neprijatelje? Otimanje radničke imovine? Streljanje u leđa naših sunarodnjaka (slučaj Gortana i drugova) u Istri, samo zato što su se usudili da i sami sveti »Oče naš« izmole na svom, slavenskom, jeziku?
Ili da Vam još dozovemo u pamet Gembešove bijelogardijske horde koje ne poznaju druge parole od vješala?
Ili japanski, vojnički i diplomatski, dumping na svim linijama — kojim. želi da iskoristi »slogu« evropske civilizacije i u formi kažnjavanja azijskih »razbojnika« sigurno i planski ide ka političkoj i ekonomskoj supremaciji svijeta?
Ili...? Tko da nabroji svu onu strahovito ozbiljnu igru, koja danas dominira ovom crnom zemljom? Počevši od Washingtona gdje jedan idealista bez dovoljne energije uzalud pokušava da bude novi Mesija, pa sve do Amster- i Rotterdama, gdje se inače sve do ove godine nikad nije čulo za revolt i bunu, — a sad se odjednom i ondje dižu barikade, lije krv upravo kao neki preteča neke strašne aveti, koja se kan’-da sprema da zagrozi životima mili-jonima ljudi...
To je ono, što se u svijetu pre-okrenulo na gore.
Ali ima nešto, što se je preokre-nulo i na bolje.
To je svijest!
Svijest ogromnog broja klasno-svijesnih radnika, koje ni Hitler, ni Mussolini ni Dollfuss e tutti quanti nijesu mogli pokolebati. Jer:
jalo skoraj ravno eno leto, da je pristojna instanca 1. stopnje to pritožbo rešila ter pritožbi vsaj glede XX. volišča v Mariboru razveljavil, za pritožbe glede drugih volišč pa je le ugotovila, da nepravilnosti niso bile zadostne za razveljavljenje volitev, marveč se morejo kvalificirati le kot dovoljena volilna agitacija.
Ker je ta rešitev uprave policije v Ljubljani v več točkah zelo poučna, jo objavljamo v celoti:
Uprava policije v Ljubljani.
II. Pov. No. 1-150-13.
Predmet: Podporno društvo železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani, pritožba biv. člana Urbiča Gustava zoper volitve delegatov.
Ljubljana, dne 28. 8. 1934.
G. Urbič Gustavu in tov.
v Mostah — Ciglarjeva ul. 13.
Vaši pritožbi z dne 23. 9. 1933 proti volitvam delegatov dne 17. 9. 1933 se v smislu § 10 zakona o društvih, shodih in posvetih deloma ugodi in sicer v toliko, da se volitve delegatov na XX. volišču: Maribor — Narodni dom; (vpokojenci) razveljavijo, ker vsled postopanja vodstva tega volišča člani Skleda Josip, Luschitzki Frančiška, Cerče, Vincenc in njegova žena dne 17. 9. 1933 na dan volitev niso mogli voliti, po lastni volji, v ostalem se pa pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
Razlogi:
Upravni odbor »Podpornega društva železniških uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani je razpisal v smislu čl. 8. društvenih pravil odnosno tozadevnega pravilnika volitve delegatov in njih namestnikov za občni zbor društva. Delegatske volitve so bile določene za 17. 9. 1933. Volišč je bilo upoštevajoč število in stanovanje članstva določenih na 23 ter tudi določen kraj, kjer se volitve vršijo na posameznih voliščih, dalje tudi kdo vodi volitve na posameznih voliščih.
Upravni odbor je izdal tiskana navodila, v katerih so bile točno obrazložene pravice in dolžnosti članstva pri teh delegatskih volitvah. Izšla so ta navodila kot priloga k listu »Zadrugar« štev. 8., ki ga večina članstva sprejema. Istočasno pa so bila ta navodila ponatisnjena v št. 14. lista »Ujedinjeni železničar« od 1. septembra 1933. Tako je znala tudi organizacija za svoje pravice in dolžnosti pri teh volitvah.
Po teh navodilih so dobili zaupniki dostavljene glasovnice do 27. 8. 1933 in so jih morali takoj razdeliti članom, proti svojeročnemu podpisu. Člani, ki bi do 8. septembra 1933 ne prejeli glasovnic, naj iste reklamirajo pri upravnem odboru v Ljubljani. Glasovnico mora vsak član svojeročno podpisati. Kdor ne more iz kateregakoli vzroka na sedež volišča, lahko da izpolnjeno in podpisano glasovnico onemu tovarišu, ki se volitev osebno udeleži. Na glasovnici je bilo opozorilo, da se naj vpiše oziroma nalepi toliko delegatov in namestnikov, kolikor jih na dotično volišče odpade.
Z ozirom na ta objavljena navodila, navedbe pritožnikov, češ, da člani niso vedeli za svoje pravice pri volitvah in da so vsled tega take volitve neveljavne, ne odgovarjajo dejstvom* 1.
Kar se tiče navedb pritožnikov glede velikih nepravilnosti pri volitvah samih pritožniki sami niso navedli nobenega konkretnega slučaja za volišča II. Ljubljana glavni kolodvor, volišče V. Ljubljanski dvor, volišče XIX. delavnica Maribor In volišče XVIII Maribor kurilnica, temveč generalno obdolžujejo zaupnike, češ, da niso bili objektivni in nepristranski pri razdeljevanju
glasovnic in da je članstvo, ki ni vedelo za svoje pravice nasedlo nepravilni agitaciji. Za to se radi pomanjkanja konkretnih faktov glede teh volišč pritožbe ni moglo vzeti v pretres.
Glede navedbe pritožnikov, češ da so se vršile pri volitvah težke nepravilnosti, zakar navajajo pričo V. J., ki bi naj potrdil za progo Ljubljana-Brezovica, da je imelo vodstvo tudi po 2 glasovnici za enega in istega člana. V zadevi zaslišan progovni čuvaj V. ni zamogel potrditi nikake nepravilnosti pri volitvah tem manj, ko se, kakor sam izpove, volitev osebno ni udeležil.
Za vsake volitve pa se vodi volilno agitacijo. In tako tudi za te. Glede načina, kako se je vodila v tem1 primeru volilna agitacija, pa je značilna izjava V. J., ki je točno vedel, da še kandidati nasprotne liste t. j. »Saveza ujedinjenih železničarjev« niso bili objavljeni, vsled česar glasovnice z nalepljeno kandidatno listo »Udruženje narodnih železničarjev in brodarjev« ni sprejel in zahteval prazno, katero je tudi dobil pravočasno še pred volitvami. Ni pa šel osebno volit, marveč je glasovnico, ki jo je lastnoročno podpisal, imen kandidatov pa ni vpisal, ker še ni vedel za nje — nato oddal strok, tajniku Saveza ujed. žel. Stajn-ko-tu, da jo on odda na njegovem volišču.
V tem slučaju ne more biti govora o kaki težki nepravilnosti pri volitvah, marveč gre le za predvolilno agitacijo, katere se pa poslužujejo pri vseh volitvah in ki, kakor ravno ta slučaj kaže, je imela uspeh, da je volil V. po lastni volji.
Kot drug slučaj težkih nepravilnosti navajajo pritožniki VIII. volišče Rakek, kjer so dobili P. M., P. C. in C. A. glasovnico z že nalepljenimi kandidati »Udruženja nar. žel. in brodarjev«, katere glasovnice so pritožniki tudi priložili svoji vlogi. S temi glasovnicami omenjeni niso glasovali. Novih glasovnic niso zahtevali in se sploh niso udeleževali volitev. C. A. samo izjavlja, da mu je dostavitelj zgoraj omenjene glasovnice železničar Schoss Rudolf rekel, da ako se ne strinja, lahko nalepljeno kandidatno listo odstrani in glasuje po svoje.
O kakih potvorbah gasovanja torej ne more biti govora, ker je bila veljavna le osebno podpisana glasovnica in je v slučaju V. isti glasoval po svoji volji, dočim na volišču Rakek P. M., P. C. in C. A. sploh niso glasovali.
Glede volišča XX. Maribor—Narodni dom vpokojenci pa je ugotovljeno, da se Skleda Josipa in njegove žene na ponovno zahtevo, da se mu izročita glasovnici zanj in za ženo ni izročilo glasovnic, ampak obdržalo, vsled česar nista mogla dne 17. 9. 1933 na dan volitev glasovati po lastni volji. Luschitzki Frančiška, Cerče Vinko in Završnik Franc so prvotno začetkom septembra podpisali glasovnice, na katerih so bila že nalepljena imena kandidatov, nato pa pozneje zahtevali nazaj te glasovnice, da bi na dan volitev oddali glasovnice s svojimi kandidati, glasovnic pa niso dobili nazaj in se jim je tako onemogočilo, da bi volili po lastni volji.
Glede trditve pritožnikov, češ, da je bilo na volišču XX v Mariboru oddanih 45 glasov več kakor je bilo volilcev v volilnem imeniku, pa je ugotovljeno, da je nastala razlika radi tega, ker volilni imenik ni bil popoln in se je okrog 200 volilnih upravičencev še naknadno vpisalo, ker so bili pri posameznih edinicah še vedno vpisani kot aktivni,* dočim' se je pa šele po sestavitvi volilnega imenika izkazalo, da so že upokojeni.
Na vseh ostalih voliščih pa je bilo volilno postopanje pravilno.
Kar se pa tiče navedb pritožnikov glede sklepa o spremembi pravil glasovanja za to spremembo so pa trditve pritožnikov ovržene z ugotovitvami rednega občnega zbora z dne 5. III. 1933, na katerem je bila sprememba pravil sprejeta soglasno.
Proti tej odločbi Vam je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, ki bi jo bilo vložiti potom te uprave policije v 15 dneh od dneva vročitve te odločbe.
Taksa po tar. post. 5. taksnega zakona za rešitev plačana in predpisno uničena na pritožbi.
Uprava policije Ljubljana.
Upravnik policije: Kerševan 1. r.
Iz objavljenega rešen ja sledi, da bodlo volitve na XX. volišču v Mariboru ponovljene ter so torej vsa Vasovanja, pri katerih so sodelovali nepravilno izvoljeni delegati, neveljavna in so neveljavni tudi vsi zaključki. Pričakujemo, da bo pr istoj-
Člane ene kot dfuge ustanove zelo zanima, zakaj je odstopil iz odbora g. Kobal, ki je imel na občnih zborih teh ustanov, kakor tudi v upravnem odboru ene in druge ustanove zelo važno in odločujočo besedo?
Razne govorice, ki so morda neutemeljene in pretirane, zamorejo samo škodovati ustanovam kot takim1, zato smatramo, da je dolžnost
Že svoječasno smo objavili, da vrača Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Beogradu p'o Din 150.— onim železničarjem, ki jim je bil ta znesek odtegnjen v letu 1921. Na vprašanja posameznih železničarjev pripomnimo sledeče: Znesek po Din 150.— morajo dobiti nazaj vsi bivši državni železničarji, katerim se je v lietu 1921 od-
Književnost in kultura
Cankarjeva družba je lepa delavska književna družba, ki bo z letošnjimi 5 knjigami, ki se bodo začele razpošiljati v začetku oktobra, razposlala v delavske hiše že nad 120.000 knjig.
Letošnje knjige bodo zelo lepe in zanimive.
Knjiga »Pod severnim, nebom« ruskega pisatelja Pavla Nizovoja je izredno napeta in zanimiva. »Pod severnim nebom« je najboljši ruski roman o življenju in boju naseljencev na severnih ruskih otokih. Opis otroka, ki umira na Skorbutu v materinem naročju, medtem ko zunaj divja snežni vihar, v katerem je šel oče isliat zdravila zanj. Oris boja človeka za ženo, herojske borbe s strašnimi prirodnimi silami — vsi ti prizori skoraj nimajo primere v svetovni literaturi. Ta knjiga visoke literarne vrednosti se čita napeto kot senzacionalen pustolovski roman.
Beerova zgodovina socializma in socialnih bojev je pa delo, ki še dosedaj takega ni bilo. Cita se kot zgodovinski roman.
Tudi koledar bo lep.
Delavstvo sme biti ponosno na svojo
na politična oblast tudi tozadevno sama do sebe podvzela vse potrebno, da se po izvršenih volitvah i a XX. volišču v Mariboru vrši nov občni zbor z istim- dnevnim redom, kot je bil zadnji, da bedo imeli delegati priliko' k vsemi točkam zavzeti primerno stališče.
Vse člane Podpornega društva, ki volijo na XX. volišču v Mariboru pa opozarjamo, da naj pazijo na ponoven razpis volitev ter naj ničesar ne podpisujejo, ako bi, in najsibo kdorkoli že, zahteval od njih kak podpis, marveč naj čakajo na navodila svojih zaupnikov.
upravnih odborov zadruge kot Podpornega društva, da vse članstvo obvestijo o razlogih, ki so povzročili demisijo g. Kobala.
Kar sme vedeti upravni odbor, imajo pravico vedeti tudi vsi člani, ki tvorijo zadrugo odnosno društvo, ker ne gre, da bi imeli člani edino pravico kupovati blago1, odnosno plačevati članarino, drugače pa k vsemu samo molčati in kimati.
tegnil v korist Nabavlijalne zadruge. Vsak prizadeti železničar mora narediti kolka prosto prošnjo, v kateri mora navesti točno, v kateri službeni edinici je bil tedaj, ko mu je bil znesek za Nabavijalno zadrugo odtegnjen.
Bivši južni železničarji nimajo ničesar dobiti, ker se jim leta 1921 za zadrugo ni nič odtegnilo.
Cankarjevo družbo in ta ponos naj pokaže s članarino. Din 20 za 4 knjige ali Din 25 za letošnjih 5 knjig že lahko žrtvuje.
I. delavski kulturni dan v Mariboru
prirede mariborska delavska kulturna in športna društva pod pokroviteljstvom Strokovne komisije v nedeljo, dne 30. septembra 1934 na igrišču DSK »Svobode« pri Magda-lenskem parku v Mariboru.
Sodelovalo bo 18 delavskih društev ter je na sporedu nogometna tekma, nastop 60 lahkoatletov, nastop »Prijatelja prirode«, 4 delavske godbe, pevski zbor 140 pevcev, 100 kolesarjev nastopa s kolektivnim in umetnim kolesarjenjem, plesi najmlajših in simbolična slika.
Začetek je ob 15. uri ter je vstop prost.
Ob tej priliki priredi Strokovna komisija in Svoboda iz Ljubljane izlet v Maribor s posebnim vlakom ter bo stala vožnja v Maribor in nazaj za one, ki nimajo voznih ugodnosti, največ Din 50.—.
Opozarjamo na to priliko vse organizirano delavstvo, zlasti pa železničarje, ki imajo režijsko vožnjo1, da se v čim večjem številu udeleže tega pomembnega delavskega kulturnega dneva v Mariboru.
Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Ljubljani
Podpornemu društvu železniških delavcev in uslužbencev v Ljubljani.
Povračilo odtegljajev za Nabavijalno zadrugo iz leta 1921
Radnici su i umirali ali od Ideje svoje odstupali nijesu.
Prostim prepadomi, vjerujući u demokratske principe i načelo poštenja i u političkoj borbi, zaskočeni, — oni danas i u Njemačkoj i u Italiji i u Austriji dokazuju, da su tu, da su usprkos svemu — ostali živi!
U Njemačkoj vri... I pored koncentracionih logora neredi na sve strane...
U Italiji isto. Veliki štrajkovi u Milanu. Samo »Agencija Stefani« ne-da da o tome bud šta saznade ostali svijet. Ona iznosi samo ono što se dešava van njenih granica, o sebi mudro šuti.
U Austriji pak, gdje se najnovijom naredbom o svetcima odredilo da se božji ugodnici imadu doduše zvanično svetkovati ali, ako se želi da se na te dane i jede, t. j. da se ti dani i plate, onda se imadu ti praznici nadoknaditi dužim radom u ostale dane do »maksimum,« 10 sati dnevnog rada, i time princip 8-satnog radnog dana uopšte zabačen, — u toj i takvoj Austriji ne će sve to veće nezadovoljstvo među_ proleterskim masama spriječiti ni novi novac od pet šilinga, izrađen u obliku svetačkih proštenjarskih medaljončića.
Jer i sami sveci će se buniti protiv te nepravde.
I tko može u tom času da spasi svijet?
Tesline »zrake smrti«?
Ne!
I njih će znanost da nadmudri, izumom nekih novih, »kontra«-zra-ka...
Nadmudrit će ih, jer je mržnja i pohlepa jača od smrti!
Nadmudrit će ih, jer je i sama Madam Curie, izumiteljica radiuma, umrla od tajne svog vlastitog izna-šašća.
Svijet od nove katastrofe i totalne propasti uopšte, može da spasi samo malo čas spomenuta radnička klasna svijest.
Jer između radnika jedne zemlje i radnika druge zemlje nema suprotnosti interesa. Oni isto i osjećaju i žele samo jedno: da bratski i drugarski, pomažući jedan drugog, uzmognu živjeti čovjeka dostojnim životom.
Radnici žele da izjednače uslove rada i plata svud po svud na svijetu na jedan te isti nivo. Onim momentom, nestat će i svih dumpinga i ostalih prljavih konkurenca. Onim časom nestat će i jedan od razloga novom ratu ...
Oni žele da se pojedine države hermetički ne zatvaraju, da se ukine današnji sistem carina i međunarodna izmjena dobara na industrijskom
i agrarnom polju vrši na jedan, za sve pravilniji način. Time će nestati i drugi, daljnji povod novome ratu.
Oni u granicama ne vide nikako-vu smetnju iskrenoj međunarodnoj saradnji, jer granice za radničku klasu nijesu uslov za njen opstanak i njen život. Radnička klasa nije zbog toga anacionalna, ona jednako tako ljubi svoj rodni dom1 kao i svako drugo biće što voli ma i goli kutić zemlje na kojem je ugledalo svijetlo dana, — ali radnička klasa smatra da je nacija fundament, na kojem treba da se cementira stvarni život naroda. I ako je taj stvarni život obezbijeđen, ako u jednoj zemlji postoje svi uslo-vi za blagostanje i napredak jednakopravnih građana u svakom pogledu, — čemu da se svijet kolje samo zbog toga, što na pr. Hitler kraj preobilja mora želi da preotme još i ono malo morske slane vode oko poljskoga Gdinja?
ni tome slično?
Čemu da se svijet i ljudi među sobom kolju zbog manjih ili većih apetita raznih grandomana koji veličinu svoje nacije gledaju samo u množini kilometraže a ne i u veličini duha i kulture svoga naroda.
I za to:
Radnička klasa ne traži reviziju granica. Ona traži život u granicama, u kojima živi. Ona nije, kako re-
koh, anacionalna, ali nije ni šoven-ska, a uklanjanjem šovinizma nestati će i treći, najglavniji nažigač novih ratova. A on može nestati jedino preko radničkih redova, oživotvore-njem radničkih proleterskih ideala.
I zato, što je dužnost naša u tom času?
Da tu klasnu svijest dižemo!
Da je jačamo !
Da suzbijamo fašizam!
A u prvom, redu, da u tom smislu odgajamo omladinu našu, uzdanicu našu, kojoj smo do sada posvećivali premalo pažnje, a koju treba da ot-memo iz svih opasnosti kojima smo i mi »stari« bili izvrgnuti, — opasnosti klajnbirgerskoga duha koji nezna drugO', do li paradirati na raznim paradama i koji kliče svakome koji mu plati jedan dobar gablec.
Nami je potreban mir i pravilan razvoj ljudskoga društva a ako se već mora govoriti o borbi, onda ta borba treba da.bude:
Borba za život!
Borba za mir medu narodima!
Borba, za sve one ciljeve koje je sebi radnička, klasa postavila u cilju suzbijanja svih onih previranja u kojima se današnje pokoljenje nalazi, a iz kojih treba da se, umjesto budućega klanja, ukažu novi putevi za novi život čovjeka.	B. K. Jošt.
(»Grafički radnik«.)
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.