27. JUN GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Predsednik ZIS Mitja Ribičič v Iskri V petek, 19. t. m. popoldne je obiskal naše podjetje predsednik zvčznega izvršnega sveta Mitja Ribičič v spremstvu člana ZIS, inž. Mirana Mejaka in podpredsednika IS SR Slovenije, inž. Toneta Tri-bušona. Že uro pred napovedanim obiskom visokega go? sta so se v sejni sobi tovarne elektronskih naprav zbrali direktorji nekaterih naših tovarn, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ZP, ki so po krajšem razgovoru . z generalnim direktorjem ZP Vladimirjem Logarjem pred tovarno elektronskih naprav na Stegnah nato pričakali predsednika ZIS in njegova spremljevalca. Predsednik ZIS Mitja Ribičič se je po prihodu v Stegne pozdravil z generalnim direktorjem jn njegovimi sodelavci, nato pa so vsi skupaj odšli v! prostore elektronskega računskega centra, kjer so si ogledali delovanje elektronskega računalnika Control Data, katerega skupno uporabljajo izvršni svet SRS, ljubljanska univerza in' ZP Iskra Kranj. Predsednik Ribičič se je zanimal za zmogljivosti računalnika in za namene, v katere ga že uporabljajo vsi trije koristniki. Po ogledu elektronskega računskega centra so gostje odšli v obrat »Feriti* tovarne elementov za elektroniko, v katerem si je predsednik Mitja Ribičič z zanimanjem ogledal proizvodnjo tovrstnih elementov za elektroniko, zlasti pa ga je zanimalo, v kakšne namene, oz. v katerih izdelkih elektronike odigravajo feritni izdelki svojo vlogo. Sledil je razgovor v sejni sobi tovarne elementov za elektroniko, kjer je generalni direktor ZP predsedniku ZIS najprej predstavil navzoče sodelavce, nato pa visokega gosta in njegova spremljevalca na kratko seznanil z rezultati lanskega poslovanja, s planskimi obveznostmi ZP v letošnjem letu in s perspektivno ' rastjo do 1. 1975. Izvajanja generalnega direktorja ZP Vladimirja Logarja so še dopolnili Metod Rotar, svetnik Sveto Kobal, direktorja inž. Vladimir Klavs in inž. Milan Železnik ter drugi. Predsednik zveznega izvršnega sveta Ribičič je zavzeto poslušal njihova izvajanja, predvsem pa se je zanimal, kako je v ZP Iskra urejeno nekaj bistvenih vprašanj. Zanimalo ga je, če ima Iskra enotno razvoj no-programsko (Dalje na 2. strani) Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, inž. Miran Mejak in inž. Tone Tribušon ob razgovorih v našem podjetju SNIDIMO SE POLNOŠTEVILNO V MOSTECU! V želji, da bi se kolektivi združene ISKRE med seboj čim bolj spoznali in utrdili medsebojno prijateljstvo, v želji, da bi nam bil jutrišnji dan lepši in plodnejši, vas pričakujemo v čim večjem številu na skupnem srečanju ob DNEVU BORCA in DNEVU ISKRE, v Mostecu pri Ljubljani. Sindikalni odbor ZP ISKRA Za izpolnitev obsežnih nalog je potrebna močna ISKRA COMMERCE 4. ¡ulij — dan borca in praznik združenega podjetja ISKRA Kranj 4. julija vsako leto obujajo jugoslovanski narodi spomine na slavne dni jugoslovanske revolucije, ki je dobila najpomembnejše obeležje ne samo v zgodovini jugoslovanskih narodov, ampak tudi svoje mesto v svetovni zgodovini. To je dan spominov na borce, ki so se goloroki uprli okupatorju, visoko dvignili zastavo boja za osvoboditev in za nov, naprednejši in pravičnejši družbeni red. Kot vedno, ta dan celotno jugoslovansko ljudstvo še posebej poudarja, da je pripravljeno ob vsakem času boriti se za nedotakljivost naših meja, za pridobitve narodnoosvobodilne borbe in za svetovni mir. Osnove sedanje ISKRE je iskati že v partizanskih delavnicah v raznih krajih Slovenije, katerih začetki so sc po osvoboditvi konkretizirali in razvijali v naših tovarnah, Tudi najtežje breme začetnega razvoja ISKRE so nosili borci — partizani. Zato ni čudno, da je kolektiv ZP ISKRE sprejel ta dan kot praznik vsega našega podjetja. Ko obhajamo dan borca, istočasno pa tudi praznik kolektiva ZP ISKRE, se zahvaljujem vsem članom kolektiva, posebej pa še borcem, ki so na ta ali oni način s svojim neumornim delom pomagali pri razvoju in razširitvi našega podjetja. Istočasno apeliram na člane kolektiva, da s svojim sedanjim in bodočim delom pokažejo, da so vredni nasledniki tradicije, ki so jo ustvarili borci NOB. Vsi člani kolektiva se moramo tudi zavedati, da smo člani enega izmed najpomembnejših podjetij na področju elektronike in elektronske industrije v Jugoslaviji in da imamo tudi pomembno. mesto v ^vetu. Ta položaj pa zahteva dosledno izpolnjevanje vseh nalog, ker le tako je zagotovljena Perspektiva našemu podjetju. Vsem članom kolektiva, še posebej pa borcem NOB, čestitam k dnevu borca In k Prazniku našega podjetja. . Generalni direktor ZP ISKRA Kranj Vladimir Logar Tradicija je zc v našem glasdu, da v slavnostni številki ob dnevu borca in dneva Iskre nekaj več prostora posvetimo delovni organizaciji ZP, ki je prevzela organizacijo proslave. To pot je torej na vrsti Iskra Commerce, kot organizator letošnje proslave 4. julija v Ljub-Ijani, na Mostecu, zato smo v današnji številki v ta namen uporabili celotni ekspoze glavnega direktorja Iskra Commerce Metoda Rotarja o dosedanjih dosežkih pri uresničevanju in izvajanju lani januarja sprejete programske zasnove razvoja Iskra Commerce v naslednjem obdobju. Delavski svet Prodajno-ser-visne organizacije je na svojem 6. rednem zasedanju 16. 1. 1969 sprejel programsko zasnovo razvoja Iskre — PSO. Smatram za svojo obveznost, da po preteku nekaj več kot enega leta podam delavskemu svetu prvo poročilo o tem kako se ta programska zasnova izvaja. Smatram, da je to še posebno primerno ob sprejemanju novega statuta naše organizacije ter ob konstituiranju novega delavskega sveta in kolektivnih izvršnih organov. Izhajajoč iz objektivne ocenitve takratnih in sedanjih kritičnih točk, iz novih ugotovitev in možnih predvidevanj o razvoju Združenega podjetja Iskra kot celote ter iz razvojnih tendenc na slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru moram ugotoviti, da programska zasnova zahteva svoje stalno dopolnjevanje in prilagajanje dejanskim tokovom gospodarskih gibanj, še posebej naše panog?, ne samo v že omenjenem gospodarskem prostoru, temveč tudi v širšem evropskem ¡n delno v svetovnem gospodarskem prostoru. Tak pristop k programski zasnovi od nas še posebno terja povečan obseg naših poslov in iz njih izhajajočih odgovornosti do kolektiva* Iskrine skupnosti in širše družbeno-ekonomske skupnosti, na področju katere iz- Predsednik ZIS Za Izpolnitev obsežnih nalog je Mitja Ribičič v Iskri potrebna močna ISKRA COMMERCE (Nadaljevanje s 1 strani) organizacijo, kako v ZP gledamo na takoimenovano podvojeno proizvodnjo določenih izdelkov, kako se ZP Iskra znajde v obstoječem deviznem režimu in koliko deviz j: ostane od realiziranega izvoza, nadalje je predsednik Ribičič vprašal prisotne, kako je s strokovnimi kadri v ZP, kako skrbimo za štipendiranje mladih strokovnja- ščih. Zlasti veliko zanimanje pa je predsednik ZIS pokazal za razvoj barvne televizije in za to, za kakšen sistem se bodo odločili v naši državi. Odgovor na to vprašanje je izčrpno dal predsedniku Ribičiču glavni direktor Iskra-RIZ, inž. Kosta Bojič. (Nadaljevanje s 1. strani) vršujemo svöjo gospodarsko Mitja Ribičič je nato govoril tudi o naporih in predvidenih ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva, od Predsednik ZIS Mitja Ribičič posluša tolmačenje direktorja V. Klavsa v obratu »Feriti« kov. Vladimir Logar in sodelavci so predsedniku Ribičiču izčrpno odgovarjali na postavljena vprašanja, iz katerih je bilo razbrati veliko zanimanje za prav bistvena vprašanja, od rešitev katerih je v nemajhni meri odvisna izpeljava tako obsežnega načrta, kot ga predvideva razvoj ZP Iskre v naslednjih petih letih. katere je nedvomno v veliki meri odvisna tudi uresničitev programa razvoja ZP Iskra, za katerega je dejal, da je dokaj ambiciozen, da pa je prepričan, da ga bomo ob stabilizaciji gospodarstva in prizadevanjih celotnega delovnega kolektiva ZP Iskra prav gotovo izpolnili. Predsednik Ribičič se je zanimal tudi za to, kakšne aranžmaje ima ZP Iskra, oz. jih pripravlja z državami tako imenovanega tretjega sveta in kako se uveljavlja na zahodnih in vzhodnih trži- Po skoraj triurnem obisku in razgovorih s predstavniki ZP Iskra se je predsednik ZIS Mitja Ribičič poslovil in obljubil, .da si bo še utrgal kdaj del skromno odmerjenega prostega časa in obiskal naše podjetje. dejavnost; orientirani pa mora biti, kot kažejo prve izkušnje s to zasnovo, vedno vsaj za naslednja 3—4 leta vnaprej. Prva obveznost programske zasnove je bila izražena s tem, da mora PSO ostati integracijski dejavnik v ZP Iskra ter postati pomembnejši integracijski dejavnik tudi v širšem prostoru, predvsem znotraj naše panoge. — Ugotavljam, da je s spojitvijo PSO in Nabavne organizacije oblikovana organizacija Iskra Commerce postala znatno pomembnejši integracijski dejavnik znotraj Iskre. Uspešno se izpolnjuje naloga, da je sodelovanje s proizvodnimi organizacijami potrebno poglobiti. Nastajajo novi odnosi me Iskro Commerce in proizvodnimi organizacijami, ki temeljijo na dolgoročnih poslovnih aranžmajih in ki bistveno pospešuje proces stabilizacije položaja Iskre Commerce v Iskrini skupnosti. Konkretno so bile letos prvič sklenjene ne samo letne kupoprodajne pogodbe, ampak pogodbe, s katerimi se po ver j a opravljanje komercialnih poslov za obdobje dveh do petih let. Realizira se prvi' projekt skupne naložbe s Tovarno elektromotorjev Železniki; Iskra Commerce pa je že garant za odobrene investicijske programe po Kreditni banki in hranilnici Ljubljana za Eloktromehaniko Kranj in Elemente Ljubljana; v teku pa so novi projekti. V Iskri Commerce smo sprožili iniciativo za nekatere integracijske procese tako v industrijski kot v trgovinski sferi. Konkretne odločitve so sevedtf- odvisne od celotne Iskrine skupnosti. Pozitivni rezultati so že doseže- ni z novo kvaliteto odnosov s podjetjem Elektrotimok Zaječat-, z industrijskimi podjetji naše panoge v škofjeloškem bazenu in s TT-Monta-žo v Sarajevu. V trgovinski sferi smo odprti za procese na področju Ljubljane. Poseben pomen pripisujem našim iniciativam za dolgoročno vskladitev Iskrinih programov s programi tovarne Gorenje v* Velenju in vskla-ditvi programov ter poslovnih nastopov znotraj inicira-nega konzorcija PTT in telekomunikacijske industrije Jugoslavije. V vsem tem času smo izpolnjevali programske obveznosti, se še bolj uveljavili kot učinkovit soustvarjalec tržnega koncepta v celotnem ZP Iskra. Potrebno je bilo nekaj več dela kot sem predvideval ob izdelavi prvotne zasnove pri ostvaritvi potrebnih priprav za prevzem služ- Milanu, sc je v celoti vključila v kratkoročno kreditiranje pri uvozu reprodukcij, skega materiala za naše tovarne ter nastopa kot garant in posrednik pri investicijskih aranžmajih, za sedaj preč-vsem za naše tovarne. Že v prvem letu izvrševanja te zasnove smo realizirali program razširitve dejavnosti PSO z uvedbo zastopniške dejavnosti. Formirali smo organizacijo združenega dela Iskra Standard in ustvarili tudi minimalno potrebne materialne in kadrovske pogoje za začetek poslovanja. Leta 1969 je bila po več let trajajočih pogajanjih dokončno sklenjena pogodba o generalnem zastopanju vsek podjetij koncerna ITT na jugoslovanskem - trgu, ustrezno spremenjen in obnovljen p» godbeni odnos z ameriške firmo CDC, pred podpisom je pogodba o generalnem za stopstvu za firmo Braun. Z zasedanja DS Iskra Commerce, na katerem so izvolili po slovni odbor in sprejeli novi statut Posnetek z vsakomesečne konference direktorjev filijal in sektorjev ISKRA COMMERCE v Ljubljani be marketinga za celotno združeno podjetje. Konkretno smo na tem področju pred tem, da dokončno razčistimo odnose med nami in ZP (novi statut ZP). S sklepom odbora za poslovno politiko združenega podjetja je bilo naše dosedanje delo na tem področju potrjeno ih sprejet konkreten program za leto 1970. Smatram, da smo v okviru te funkcije formirali pri nas sektor za pospeševanje trgovanja in uspešno vključili v to delo službo za oblikovanje in hišni stil, ki je od 1. januarja 1970 v sestavi naše organizacije. Upam, da sem realen, če ugotovim, da so izpolnjeni vsi pogoji za renesanso na področju Iskrinega javnega nastopanja in s tem za pomemben kvalitetni premik na področju naše propagandne dejavnosti. Poslovna aktivnost Iskra Commerce na tujih trgih se je v tem času razširila tudj na finančne in kooperacijske aranžmane, kot je bilo to predvideno z zasnovo. Gre za trajno, stalno se izpopolnjujočo orientacijo, ki predstavlja eno od osnov za uveljavitev Iskre Commerce kot nove poslovne kvalitete. Naša firma v Stuttgartu, v manjši meri pa tudi firma v Razen teh so sklenjene n stopniške pogodbe z nastal njimi inozemskimi firmami in to za prodajo njihovih izdelkov na jugoslovanskeii trgu: Goerz Eelektro GmbH Wien; Karl Weiss, Giesse» (ZRN); L’électronique. Appli quée, Montrouge (Francijal Nadalje so bile sklenjene konsignacijske pogodbe z »J slednjimi tujimi firman# Standard Elektrik Loreni AG, Stuttgart; Schaub-Lorew Pforzheim in Graetz, P for: heim (ZRN). Izrecno želim citirati, da j programska zasnova nadag od nas zahtevala: »... najti # izvesti sistemsko rešitev s povezovanje poslovnih inten sov prodaje na domačem trg-in na zunanjih, tržiščih z erspektivi se predvideva njen neprekinjen vzpon. Prav mladi: se moramo tega dejstva še prav posebno dobro zavedati, saj bodočnost, kakor tudi že del sedanjosti, pripada prav nam. Naša gospodarska in Kadrovska gibanja je treba usmerjati tako, da bomo pri pravljeni na še večjo gospo darsko ekspanzijo. Če v dohitevanju svetovnega razvoja ne bomo uspevali, bomo zamujeno zelo težko doprina-šali. Smatramo, da za taKo po spešen razvoj ZP Iskra obstajajo realni tako materialni, kot umski pogoji, zato prav ob dnevu Iskre ponovno vabimo vso mladino P°d-jel ja, da po svojih najboljših močeh še nadalje dopri-naša k izpolnjevanju vseh nalog Združenega podjetja Iskre. Predsednik konference ZMS ZP ISKRA KRANJ inž. Franc Lavrič minja in raste, nas zavezuje na trajen trend sprememb in na adaptacijo programske zasnove iz leta 1969. Saj so te zasnove danes mnogo veojc in zahtevnejše, kar je najbo.J izraženo s tem, da govorimo o petletnem programu razvoja do leta 1975 s številkami 500—600 milijard dinarjev prometa in 80—100 milijonov dolarjev izvoza. j Samo notranje trden kote:-tiv j\a bo ta program lahko izvajal naprej in s tem ¡zjtoi-rijeva! odgovornost do seh: kakor tudi do kolektivov Iskrine skupnosti, ter dal svoj | prispevek k splošnemu S0, spodarskemu razvoju Slove-1 trije in še posebej mesta Ljubljane. mmiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiimiiinMii Jubilanti in udeleženci proslave ob 10 letnici obrata v Žužemberku ■a Ob desetletnici obrata »Keramični konden- v ■■ za tor ji« v Žužemberku 9 H ■ V soboto, 20. junija t. 1. je dolovni kolektiv obrata »Keramični kondenzatorji« “tovarne elementov za elektroniko v žuženberku praznoval desetletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je vodstvo tovarne nagradilo skupno 70 delavcev in delavk, ki so v tovarni elementov za elektroniko izpolnili dvajset- in desetletno delo. Že zgodaj je bilo v obratu, pa tudi v samem žuženberku živahno in veselo. Nadvse lepo vreme je prispevalo svoj delež k veselemu razpoloženju, so pa tudi zastave ob vhodu v obrat in v žužember ku še polepšale vzdušje. Brhke mladinke so udeležencem slavnosti v Žužemberku pripele na prsi rdeče nageljne, druge pa so jih že ob prihodu postregle z aperitivi jn sendviči. Za deseto uro je bila napovedana slavnostna seja DS tovarne. Prostori v obratni menzi so bili pretesni za člane DS in povabljene jubilante, katere je najprej pozdravil predsednik sindikalne podruž- nice, nato pa še predsednik obratnega delavskega sveta. Po njunih pozdravih je povzel besedo vodja obrata Tone Konda, ki je spregovoril o nastanku, problemih, rasti in perspektivi obrata »Keramični kondenzatorji« "v Žu-■ žemberku. Začetek je bil resda kaj skromen, saj je proizvodnjo v maju 1960, ko so jo preselili iz Vižmarij, i? obrata »Keramika« tedaj opravljalo komaj deset delavk; medtem ko danes skoraj 450-član-ski delovni kolektiv že ustvarja nad 50 milijonov keramičnih kondenzatorjev v vrednosti okrog 4 milijard starih dinarjev. O razvoju in perspektivi obrata bomo prihodnjič poročali obširneje. Za vodjo obrata je slednjič spregovoril tudi direktor tovarne elementov za elektroniko, inž. Vladimir Klaus, ki je na kratko nakazal perspektivo tako obrata »Keramični kondenzatorji«, kot celotne tovarne elementov za elektroniko v okviru ZP. Ob koncu svojega govora pa je prisrčno čestital jubilantom dvajset- in deset-letnega dela v tovarni in njenih obratih, nato pa so le-tem razdelili kuverte z denarnimi nagradami. S slavnostne seje DS so odnesli tudi venec k spomeniku padlih borcev v Žužemberku, nato pa so se vsi slavljenci odpeljali v Dolenjske Toplice, kjer so jim pripravili slavnostno kosilo, po njem pa se je razvilo veselo tovariško popoldne, ki bo vsem ostalo v lepem spominu. Obvestilo Današnjo slavnostno številko smo posvetili zlasti praznovanju 4. julija zaradi obilice nujnega gradiva, smo bili zato prisiljeni nekatere članke zadržati in jih bomo objavili prihodnjič! ■ ■ ■■ ■■ ■ ■ ■■ iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ■■ v . HH X — ■■ PRED II. KONGRESOM SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE Volitve delegatov iz Slovenije Slovenski koordinacijski odbor za pripravo drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je poslal občinskim koordinacijskim odborom za sklic in pripravo kongresa nadrobna navodila za volitve delegatov. V 112 delovnih organizacijah Slovenije, ki zaposlujejo več kot 1000 delavcev, bodo izvolili 119 delegatov, v preostalih delovnih organizacijah bodo izvolili 112 delegatov, univerza ter višje in visoki šole bodo izvolile 5 delegatov, republiška delegacija pa bo štela 30 članov. Tako bo ^Slovenijo zastopalo skupno 266 delegatov. Navodilo občinskim koordinacijskim odborom za sklic m pripravo drugega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije Predlaga, naj sestav delegatov iz Slovenije odrazi strukturo zaposlenih v naši republiki in občinah in naj bodo -proporcionalno zastopani neposredni proizvajalci, žene in mladina tako s področja gospodarstva kakor tudi negospodarstva. Posebej je v navodilu poudarjena želja, naj v delovnih organizacijah izvolijo za delegate delavce, ki razumejo sodobne družbene procese in zlasti sistem samoupravljanja, ker sicer ne bodo mogli prispevati svojega deleža k analizi sedanje razvojne etape samoupravljanja pri nas ter predlagati ideje za boljše in bolj učinkovite samoupravne poti. Pri tem se priporoča tudi, naj bo delegacija tako po sestavi kakor tudi po idejah mlada. Razpis štipendij ISKRA — TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV, KRANJ — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 15 štipendij — smer telekomunikacije — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 6 štipendij — fakulteta za strojništvo 16 štipendij — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji — smer kemija — ekonomska fakulteta 5 štipendij _ • ISKRA — TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — pravna fakulteta — gospodarsko pravna smer 1 štipendija — ekonomska fakulteta 1 štipendija — ekonomsko-analitična smer 1 štipendija — proizvodno-organizacijska smer — tehniška srednja šola — strojna 1 štipendija — tehniška srednja šola — elektro, šibki tok 2 štipendiji — ekonomska srednja šola 2 štipendiji — srednja administrativna šola 1 štipendija — dvoletna administrativna šola 1 štipendija ISKRA — TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV. SEŽANA — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — ekonomska fakulteta 2 štipendiji — tehniška srednja šola — elektro 3 štipendije — ekonomska srednja šola 1 štipendija (moški) ISKRA — TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, UUBLJANA PRŽAN — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 2 štipendiji — industrijska elektronika , — fakulteta za strojništvo — tehnološka smer 4 štipendije •— ekonomska fakulteta 1 štipendija — tehniška srednja šola — strojna 4 štipendije — tehniška srednja šola — elektro 1 štipendija — šibki tok — ekonomska srednja šola 1 štipendija , ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — splošna elektronika, III. letnik 1 štipendija — industrijska avtomatika, III. letnik 2 štipendiji — energetika, III. letnik 2 štipendiji — splošna elektronika, II. letnik ✓ 2 štipendiji — telekomunikacije, II. letnik 1 štipendija — energetika, II. letnik — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehnična fizika, absolvent 1 štipendija — tehnična fizika, IV. letnik — tehniška srednja šola — elektro 2 štipendiji — elektronika, III. letnik 1 štipendija — energetika, III. letnik 1 štipendija — energetika, II. letnik — tehniška srednja šola — strojna 2 štipendiji — IV. letnik 2 štipendiji — III. letnik ISKRA — TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — tehnološka smer — tehniška srednja šola — strojna »ELEMENTI« LJUBLJANA S 3. sefe DS Na 3. seji so člani DS razpravljali o poročilu 4-meseč-nega poslovanja tovarne. Informacija je omenjala 83,8-% proizvodnjo v štirimesečnem obdobju. DS ,je priporočil samoupravnim organom obratov naj s pomočjo strokovnih služb v obratih ugotovijo vzroke nedoseganja plana. Ko bo DS obravnaval polletno poročilo tovarne, so predsedniki DS obratov dolžni podati ugotovitve in zaključke poslovne problem a- števane v vsakem obroku. Prvi obrok zapade v plačilo v naslednjem mesecu po roku iz prvega odstavka tega člena. Delavec izgubi pravico do nadaljnjega črpanja posojila, v kolikor ga ne izkoristi v roku, ki je določen v pogodbi. Na predlog odbora za pripravo jubilejnih praznovanj tovarne je DS sprejel naslednji sklep: Letošnje praznovanje jubileja 10- in 20-letnega sodelovanja članov kolektiva bo v obratu keramični kondenzatorji v Žužemberku, ki slavi lotos 10-letnico ustanovitve. Višina nagrade jubilantom se določi v znesku 1000 N din. (O praznovanju, ki je bilo 20. junija poročamo na 5. strani pod naslovom OB DESETLETNICI OBRATA »KERAMIČNI KONDENZATORJI« v Žužemberku). Nagrade za tehnične izboljšave tike. DS je v drugi točki obravnaval investicije za leto 1970 in potrdil predlagane člane komisij za uvozno opremo. Glede delitve sredstev skupne porabe je DS sprejel naslednji sklep: 17. člen pravilnika o pomoči tovarne delavcem pri pridobivanju stanovanj se spremeni in se glasi: Posojila se odobravajo z rokom odplačila 15 let, ne glede na višino odobrenega zneska, računajoč od dneva začetka koriščanja. Obrestna mera znaša 2%. Posojilojemalec vrača- posojilo v mesečnih obrokih. Obresti se obračunavajo mesečno in so upo- Na osnovi obsežne obrazložitve in ugotovljene gospodarske koristi je DS tovarne »Elementi« Ljubljana po predlogu komisije za tehnične izboljšave in racionalizacijo sprejel naslednji sklep: Tov. Avgustu Drnovšku se za tehnično izboljšavo pri izdelavi pupinsikiih omar in njihovih sestavnih delov za leto 1969 odobri izplačilo v višini 4258 N din. S tem izplačilom je dokončno obračunana celotna odškodnina. Tov. Janezu Aliču in inž. Francu Pavlinu se za tehnično izbaljšaivo — rekonstrukcijo žage za rezanje kera- mike za leto 1969 odobri izplačilo, in sicer: tov. Janezu Aliču 12.507 N din, tov. inž. Francu Pavlinu pa 3.126 N din. S tem je izplačana odškodnina za drugo leto izrabe tehnične izfeoljšaive. Tov. Jožetu Zoubku iz obrata Keramika Vižmarje se za uporabo njegovega predloga, za postopek utrjevanja keramičnih nosilcev odobri izplačilo nagrade v višini 5000 N din. Tov. Jožetu Severju iz obrata Ferifci se za 8 predlogov tehničnih izboljšav odobri izplačilo enkratne odškodnine v višini 1750 N din. ■■ PRAVNI SVETOVALECI Družinske pokojnine L Z družinsko pokojnino je omogočeno najbližjim svojcem zavarovanca, da se po smrti zavarovanca preživljajo in to: a) zakonec, b) zavarovančevi otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci in pastorki), c) otroci brez staršev (vnuki, bratje in sestre),' če jih je zavarovanec preživljal, d) zavarovančevi starši (oče in mati), k jih je zavarovanec preživljal. Pravico do družinske pokojnine pa navedeni člani pridobijo» pod pogojem, da je zavarovanec imel: — vsaj 5 let zavarovalne dobe od tega 40 mesecev v zadnjih 5 letih ali — 20 let pokojninske dobe, — da je umrl za rad' nesreče pri delu ali poklicne bolezni — ne glede na pokojninsko dobo, — da je imel pogoje za pridobitev starostne pokojnine, — če je užival starostno ali invalidsko pokojnino. 2. Družinski člani zavarovanca pa morajo za pridobitev družinske pokojnine izpolnjevati naslednje pogoje: a) vdova: — če je do smrti moža dopolnila 45 let, — če je bila takrat nezmožna za delo oz. je postala nezmožna za delo v enem letu od moževe smrti. — če ji je po moževi smrti ostal otrok, ki še ni star 15 let ali starejši otrok, ki še ni zmožen za delo, ali če ji je ostalo troje ali več otrok, in imajo pogoje za pokojnino (npr. študentje), — ali če se ji je zavarovančev otrok rodrl po zavarovančevi smrti, — če je ob moževi smrti dopolnila 40 let, lahko uveljavi pravico, ko dopolni 45 let. v b) vdovec: — če je do smrti žene dopolnil starost 60 let, — če je bil popolnoma nezmožen za pridobivanje, c) razvezani zakonci: — razvezani zakonec (vdova, vdovec), ki je razvezan brez lastne krivde pridobi pravico do družinske pokojnine, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine, — če ima pravico do pokojnine tudi poznejši zakonec, se družinska pokojnina deli d) otroci: — za otroke (zakonske, nezakonske, posvojence, pastorke in otroke brez staršev, vnuke, brate in sestre), — da še niso dopolnili starost 15 let, — da so na rednem šolanju, vendar najdalj do 26 leta, — če so trajno nezmožni za delo; b) starši, očim, mačeha: — da so do smrti zavaro- vanca dopolnili — mati 45 let, oče 60 let, — če so bili pridobitno nezmožni. 3. Višina družinske pokojnine Višina družinske pokojnine zavisi od višine starostne ali druge pokojnine, ki bi jo imel zavarovanec s tem, da se pokojnina odmerja po do-Iočenef procentu glede na število upravičencev do starostne pokojnine in to: za enega člana 80 % za dva člana 80% za tri člane 90 % za štiri ali več članov 100 % Družinskim upokojencem, ki bi imeli zelo nizko pokojnino glede na kratko pokojninsko dobo zavarovanca se družinska pokojnina poviša z varstvenim dodatkom. 4. Varstveni dodatek Starostnim upokojencem in družinskim upokojencem pripada varstveni dodatek, če njihova po zakonu odmerjena pokojnina ne dosega predpisane najnižje pokojnine in če upokojenec in niti družinski člani nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Pokojnina se poveča glede na dolžino pokojninske dobe. Mejni znesek za najnižjo pokojnino znaša v letu 1970 463,00 din mesečno. (Prihodnjič: Invalidska pokojnina). ■■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■■ ■■ (Nadaljevanje s 5. strani) 4 štipendije . — tehniška srednja šola — elektro — jaki tok 1 štipendija ISKRA — TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija — šibki tok, II. letnik 1 štipendija — šibki tok, III. letnik 1 štipendija — šibki tok, IV. letnik — ekonomska fakulteta 1 štipendija, III. letnik - 1 štipendija, IV. letnik — tehniška srednja šola 1 štipendija — II letnik 1 štipendija — III. letnik - 1 štipendija — IV. letnik — ekonomska srednja šola 1 štipendija — III. letnik ISKRA — TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ — fakulteta za elektrotehniko 2 štipendiji — jaki tok 3 štipendije — šibki tok — ekonomska fakulteta 1 štipendija — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — tehnična fizika 1 štipendija — kemija — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — tehnološka smer — tehniška srednja šola — elektro 3 štipendije — jaki tok 3 štipendije —; šibki tok — tehniška srednja šola — strojna 1 štipendija — ekonomska srednja šola 1 štipendija — upravno administrativna šola — (4 letna) 1 štipendija ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok, 2 štipendiji — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 2 štipendiji — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — ekonomska fakulteta 2 štipendiji — II. ali III. letnik — tehniška srednja šola — elektro 2 štipendiji — šibki tok, III. letnik 2 štipendiji — jaki tok, III. letnik — ekonomska srednja šola 2 štipendiji — III. letnik ISKRA — TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendija — ekonomska fakulteta 1 štipendija — višja tehniška šola Maribor 2 štipendiji — elektro, jaki tok — visoka ekonomska komercialna šola Maribor 1 štipendija — višja tehniška varnostna šola Ljubljana 1 štipendija — tehniška srednja šola — elektro 2 štipendiji — jaki tok — tehniška srednja šola — strojna 2 štipendiji — ekonomska srednja šola - 2 štipendiji ISKRA — TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOCE — fakulteta za elektrotehniko • 2 štipendiji — fakulteta za strojništvo 1 štipendija ISKRA — TOVARNA POLPREVODNIKOV, TRioOVLJE — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 2 štipendiji — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — ekonomska fakulteta 1 štipendija \ •» tehniška srednja šola — kemija! 3 štipendije tehniška srednja Šola — strojna 1 štipendija ISKRA — TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA OBRAT ŠENTJERNEJ — fakulteta za elektrotehniko 1 štipendija m- fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — tehniška srednja šola — elektro 3 štipendije — tehniška srednja šola — strojna 3 štipendije — tehniška srednja šola — kemija 2 štipendiji OBRAT ŽUŽEMBERK — fakulteta za elektrotehniko 2 štipendiji — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — fakulteta, za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendija — kemija — ekonomska fakulteta 1 štipendija •- tehniška srednja šola — elektro 2 štipendiji — tehniška srednja šola — strojna 2 štipendiji — tehniška srednja šola — kemija 2 štipendiji — ekonomska srednja šola 1 štipendija ISKRA COMMERCE. LJUBLJANA — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 15 štipendij — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 8 štipendij — fakulteta za naravoslovje m tehnologijo 1 štipendija — tehnična matematika — ekonomska fakulteta 17 štipendij — filozofska fakulteta 1 štipendija — industrijska psihologija 1 štipendija — psihologija — visoka ekonomsko komercialna šoia Maribor 5 štipendij — I. stopnja — ekonomska srednja šola 25 štipendij — elektrotehniška srednja šola 13 štipendij — šibki lok 6 štipendij — jaki tok — upravno administrativna šola (4-letna) 7 štipendij ISKRA COMMERCE — NABAVNA ORGANIZACIJA, KRANJ ?g na EH hh SB EH BS I9H »H B3 ER EH HE3 HH ■B HB na HH BH »ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI Avtomatizacija strojev Napredek proizvodnje vse bolj zahteva zameno fizične sile, kot tudi nekih funkcij človekovega razuma. Človek — delavec vse bolj zgublja funkcijo motorja, programskega mehanizma ali regulatorja v proizvodnji. Človekove naloge postajajo vse zahtevnejše na področju razvoja raziskovalne dejavnosti in organizacije proizvodnje. Povečanje proizvodnje in produktivnosti v naši stopnji razvoja ni več mogpče doseči z večanjem delovnih — fizičnih naporov, ampak z večjim vlaganjem znanja in izkušenj v tehnologijo. Živimo v obdobju, ko . . moramo razpoložljive strojne kapacitete čimbolje izkoristiti. Zaradi pomanjkanja delovne sili^-stare-ga strojnega parka, na drugi strani pa nujno potrebne razširjene reprodukcije prihajajo vedno bolj do izraza novatorske ideje konstrukterjev strojnih naprav in pripomočkov male avtomatizacije. V naši tovarni smo se najprej lotili avtomatizacije strojev na liniji gredi. V to linijo so vključeni stroji za brezkonično brušenje, induktivno kaljenje, valjanje navojev in končno obdelavo — super-finiš. Pri vseh teh strojih je delavec zaposlen samo z dodajanjem in odvzemanjem gredi ter občasno kontrolo in morebitno ko- rekturo nastavitve stroja. Z napravami za avtomatsko dodajanje gredi na teh strojih bomo omogočili, da bo lahko 1 delavec posluževal in nadzoroval 2 ali 3 stroje. Prvo napravo - smo ¡zdelali za stroj za superfiniš-obdelavo. Naprava je kombinacija elementov pnevmatike in elektromagnetnega vibratorja. Iz rezervoarja, v katerem je zaloga gredi za približno 2 uri, podaja posebni mehanizem v točnih časovnih presledkih gredi na žleb vibratorja, ki jih nato potiska naprej skozi stroj. Podobno napravo sedaj preizkušamo na stroju za brezkonično brušenje, v delu pa so že naprave za ostale stroje. Vinko Nastran Na sliki je prikazana naprava za avtomatsko dodajanje gredi montirana na stroje za super-finiš obdelavo Pohiteti z naročanjem monografij za II. kongres samo-upravijalcev Jugoslavije •— visoka ekonomsko komercialna šola Maribor 3 štipendije — I. stopnje (po možnosti II. letnik) 1 štipendija — II. stopnje (po možnosti II. letnik) ISKRA — TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA — fakulteta za strojništvo 5 štipendij — I. stopnja, tehnološka smer 5 štipendij — II. stopnja, tehnološka smer —■ tehniška srednja šola — strojna ' 10 štipendij Kandidati za štipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, STROKOVNE SLUŽBE, REFERAT ZA ŠTIPENDIJE KRANJ, GOSPOSVETSKA 10, kjer dobijo tudi vse informacije. Kandidati, ki želijo biti štipendirani od Zavoda za avtomatizacijo, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška 2. Kandidati, ki želijo biti štipendirani od tovarne avto-elcktričnih izdelkov Nova Gorica, naj pošljejo svoje vloge na naslov: ISKRA — tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica. K vlogi naj kandidati priložijo končno spričevalo oz. potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev. V vlogi naj bo navedeno, za katero tovarno želi kandidat biti štipendiran. Upoštevali bortio samo tiste vloge, katerim bodo priloženi vsi potrebni dokumenti. Razpis velja do 10. julija 1970, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za štipendije do 25. julija 1970. ata HH na BS BB aa 80 HH BH □ BI issa E 53 a?! Ra 0S3 CfO 5S BS HS BS en Ril ua Ea fsa GB ES3 ea esa KH BH EH H £9 BS »3 £3H EU Ha 9fl !■ Iz ČZP Delavska enotnost poročajo, da so po pismu osnovnim sinidakakrim organizacijam, občinskim sindikalnim svetom, občinskim skupščinam in drugam forumom, ki ga je posial predsednik ZSS Tone Kropušek, pričeli sprejemati naročila na gradivo za II. kongres samoupravlijalcev Jugoslavije. Med doslej sprejetimi naročili jih je 60% iz delovnih organizacij, r.ekaj nad 18% občinskih^ sindikalnih svetov, dobrih 11% iz osnovnih sindikalnih organizacij, blizu 5% iz občinskih komitejev ZKS, blizu 4% iz ob-črnskih skupščini irr nekaj manj kot 2% iz občinskih konferenc SZDL. Doslej največje naročilo za kongresno gradivo je republiškega sveta ZSS, ki je naročil za svoje potrebe — za strokovne sodelavce, člane komisij itd. — 45 kompletov monografij delovnih organizacij. Preseneča, da prevladujejo natočila iz manjših delovnih kolektivov, medtem ko večji kolektivi z naročilom odlašajo. To lahko povzroči, da bo monografij delovnih organizacij za II. kongres samo-upravijalcev Jugoslavije za večje kolektive zmanjkalo, saj je njihova naklada omejena na 1500 kompletov. Nekatere monografije so žc stiskane, strojni stavek zanje je že razmetan, pa se zato založnik boji, da zaradi odlašanja z naročilom nekatere delovne organizacije ne bodo megle dobiti celotnega kongresnega gradiva. Za delegate pa naj delovne organizacije/ ki bodo prejele ustrezne poverilnice, takoj naročijo pri ČZP »Delavska enotnost« kongresno gradivo, ki bo zanje rezervirano. SSBEgHBIliBHBBBBISHiHBBBBBSBaBBHBHHMaBBBaBBBB a” Pridite 4. julija na proslavo dneva borca in »■ dneva ISKRA! HR BB BS BH BB BH BB ISKRA COMMERCE — letošnji prireditelj proslave dneva borca in dneva ISKRA v Mostecu obeta z dobro organizacijo zadovoljiti slehernega udeleženca. Priznanje za ta prizadevanja naj bo polnoštevilna udeležba delavcev iz vseh naših organizacij! RAZPIS šolski center ZP ISKRA KRANJ bo sprejel za šolsko leto 1970 71 v posamezne šole naslednje število učencev: V TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN STROJNE STROKE V KRANJU 30 učencev v strojni oddelek 30 učencev v elektrotehniški oddelek — šibki tok 30 učencev v elektrotehniški oddelek — jaki tok V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU 106 učencev za naslednje Iskrine tovarne: — ISKRA, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj: 16 orodjarjev, 12 finomehanikov,' 9 strojnih ključavničarjev, 15 rezkalcev, 18 strugarjev, 10 elektromehanikov in 10 TT mehanikov. — ISKRA, tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče: 2 orodjarja, 2 finomehanika in 3 elektro-mehanike. — ISKRA, tovarna elektromotorjev, Železniki: 4 orodjarje, 2 strojna ključavničarja in 3 strugarje. V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V LJUBLJANI 81 učencev za naslednje Iskrine tovarne: — ISKRA, tovarna električnih aparatov, Ljubljana: 2 orodjarja, 2 strojna ključavničarja, 1 strugarja in 7. elektromehanikov; — ISKRA, tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana: 2 orodjarja, 1 finomehanika, 4 strojne ključavničarje, 1 rezkalca, 1 strugarja, 3 elektromeha-nike in 3 RTV mehanike; — ISKRA, zavod za avtomatizacijo, Ljubljana: 2 finomehanika, 1 elektromehanika in 2 RTV mehanika; — ISKRA, tovarna elektronskih instrumentov, Horjul: 2 finomehanika in 1 elektromehanika; — ISKRA, tovarna usmemiških naprav. Novo mesto: 10 elektromehanikov, 5 strojnih ključavničarjev, 2 orodjarja, 2 strugarja in 1 rezkalca; — ISKRA, tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana: 5 orodjarjev, 6 strugarjev, 3 strojne ključavničarje, 2 elektromehanika, 1 finomehanika, 1 rezkalca; — ISKRA, tovarna polprevodnikov, Trbovlje: 2 RTV mehanika. Kandidati za sprejem v navedene šole naj predložijo osebno, do vključno 27. junija 1970, naslednje listine: — prijavo za vpis v I. letnik (obrazec 1,20), kolkovano z državnim kolekom za 1,00 din (v prijavi morajo kandidati za poklicno šolo navesti poklic, ki se ga želijo izučiti in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za tehnično šolo pa stroko), — izpisek iz rojstne matične knjige, — spričevalo o končani osemletki, — zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo v Kranju morajo predložiti potrdilo," ki ga izstavi obratna ambulanta Iskra v Kranju). • Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Prijave za vpis v tehniško šolo in v poklicno šolo v Kranju sprejema tajništvo šolskega centra ZP ISKRA KRANJ v Kranju, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo v Ljubljani pa vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35 Prijavljeni kandidati bodo morali opraviti psihoteste. Datum le-teh bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov iz matematike in slovenskega jezika ne bo. Kolikor se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost kandidati z boljšim učnim uspehom iz osemletke. Pri sprejemu v obe poklicni šoli bodo imeli prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraju ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero se bodo šolali. Šolski center ZP ISKRA KRANJ nima lastnega internata niti v Kranju niti v Ljubljani. Tisti kandidati, ki bodo sprejeti v tehniško šolo ali poklicno šolo v Kranja, lahko zaprosijo za sprejem v internat Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Kandidati, ki bodo sprejeti v poklicno šolo v Ljubljani in želijo stanovati v internatu, bodo dobili zadevne informacije pri vpisu v šolo. INSTRUMENTI OTOČE: HVALEVREDNO NALOGO JE SPREJELA MLADINA, KI S PROSTOVOLJNIM DELOM UREJA PARK OB TOVARNI Pisma bralcev Tov. urednik! Morda bo vprašanje nenavadno, vendar pa menim, da je hkrati tudi zanimivo. Ko smo se namreč pred kratkim povsem nenapovedano sestali Iskrini veterani oz. »pionirja« v lokalu, kjer točijo dobro kapljico, smo se po uvodnih vprašanjih o zdravju in vremenu začeli pogovarjati tudi o Iskri in obujati spomine. Pričkali smo se o obdobjih, ko so izšli novi izdelki, hkrati pa so nas zanimala tudi obdobja Ikri-nih direktorjev. Ker nismo prišli do enakih mnenj (kje Pa so Slovenci sploh enotni!?) želim, da pobrskate po arhivu in v časopisu objavite vse direktorje Iskre od leta 1945, pa do 1. 1953. Naprej nam je zgodovina znana. Po objavi vas bomo ob prvi priliki bratsko povabili na naše srečanje pri »dobri kapljici« ... Morda bo kot dodatek še šunka s hrenom. Upam, da vam malo veselja ne bo odveč, zato pričakujem čimprejšnji odgovor. B. F., Kranj Odgovor: Zadnji odstavek mi je zelo všeč. V ihti in misli na lepo povabilo sem takoj »pobr- Pridobiti si zaupanje je prav tako težko kot zgraditi nebotičnik: zruši se lahko kot hiša iz kart. Večkrat si zaupanje pridobimo v teku let, a ga lahko izgubimo v delcu sekunde. Naše odnose z drugimi ustvarjamo sami. Tako kakor mi ravnamo z drugimi, tako se bodo v večini primerov tudi drugi obnašali do mas. Mi sami sebe ocenjujemo po delih, za katera se smatramo sposobne, a drugi nas ocenjujejo po delih, katera smo izvršili. Pravo govorjenje je to, da povemo vse kar je potrebno skal« v našem arhivu. Na 38. strani piše takole: Voditelji našega podjetja so bili: Inž. Vladimir Klavs, delegat Ministrstva za industrijo in rudarstvo, od maja do konca leta 1945. Inž. Evgen Černigoj, direktor od februarja 1946 do konca marca 1947. Inž. Lucijan Šinkovec, direktor od maja 1947 do maja 1948. Vjekoslav Marinič, direktor od oktobra 1948 do decembra 1952. Dr. Štefan šoba, direktor od januarja do avgusta 1953. Ker so vam od tu dalje direktorji poznani, jih ne bom našteval, pač pa je treba pripomniti, da so v vmesnih razdobjih oz. mesecih pred prihodom in odhodom navedenih direktorjev opravljali funkcijo direktorja: inž. Ivan Gruden; inž. Slavoj Jenko; dinž. Marjam Lavrenčič iii inž. Milan Železnik. Prepričam sem, da vas je odgovor zadovoljil. Ker pa obljuba dela dolg, ne pozabite, kaj ste napisali v drugem odstaviku. Tovariški pozdrav im še kaj pišite! .Urednik — a da povemo samo to, kar je res potrebno. V .neki organizaciji nihče ni važnejši od drugega: nekoga je mogoče le teže zamenjati, ker mora vsakdo doprinesti h končnemu uspehu in dati vse od sebe — to je najvažnejša naloga, ki jo je treba neprestano upoštevati im objasnjevati. Ni neizhodnih situacij, obstajajo le ljudje, ki izgube nado. N »koli človek ne bi ničesar napravil, če bi čakal na čas, ko bi to lahko napravil tako dobro, da ne bi nihče mogel najti nobene napake. DOMISLICE POZDRAV OD VOJAKOV Oglašanj se iz Klane pri Reki, kjer služim vojaški rok. Pred odhodom sem bil zaposlen v tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani kot orodjar. Bliža se praznik 4. julij, dan borca — dan Iskre. Čeprav ne bom mogel prisostvovati .proslavi, kot lami na Lokvah, bi vseeno rad zaželel prek našega glasila vsem članom delavnih organizacij v ZP veliko uspehov. Rad bi se tudi zahvalil svoji delovni organizaciji za redno pošiljanje glasila »Iskra«, vsem mojim sodelavcem pa veljajo prisrčni pozdravi. Iskrene pozdrave pošiljam tudi tistim • fantom iz Iskre, ki so sedaj pri vojakih. Branko Kjudev 1 V. P. 7640/12 C Klana — Hrvatska ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta JOŽETA AMBROŽIČA se zahvaljujem vsem članom kolektiva za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poli. Albert Anbrožič ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega očeta VINKA KUNCA se iskreno zahvaljujem sode lavcem na žičnih oblikah obrata ATN za izraze sožalja im denarno pomoč. Lojzka Anikič tUBBBBSBBBBBnBBBBBaBBBa ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj