DR. MARIJAN SLABE LOŠKA SLIKANA MEŠČANSKA KERAMIKA Poudarek, ki smo ga dali v enem prejšnjih letnikov Loških razgledov (1974) varovanju kulturnih zemeljskih slojev »poarheoloških obdobij«, prav gotovo ni bil namenjen zgolj nekemu splošnemu oziroma površnemu zaključku, mar več je bil plod neposredno nabranih izkušenj, potrjenih z materialnimi dokazi, ki izvirajo s škofjeloškega urbanega področja. Zato naj poskušamo z dokazili, ki smo jih takrat sicer omenili, vendar povsem nezadostno predstavili, svoja izvajanja v celoti podpreti. Med ta dokazila smemo šteti predvsem ostanke različnih keramičnih lo- ščenih posod, ki jih morda lahko imenujemo posodje »salonskega« oziroma visoko kvalitetnega, predvsem meščanskega tipa in ki doslej, zlasti zaradi ne- ohranjenoti, v glavnem ni bilo podrobneje obravnavano. V naših muzejskih zbirkah predstavlja razmeroma redko gradivo, veliko bolj pa je seveda za stopano v muzejskih vitrinah sosednjih dežel. Doslej ni znano, ali je bila še kje drugje na enem mestu, bodisi pri čiščenju grajskih ruševin bodisi v starih mestnih jedrih, odkrita tako bogata zbirka ostankov takega posodja kot prav v Škofji Loki ob odkrivanju objekta gotskega stilnega porekla na Mestnem trgu (Komun, sedaj hišna št. 9). Sam nastanek tega (naj ga imenujemo kar) zaklada je razložljiv le v tejle smeri. Sloj, v kate rem je gradivo ležalo, je namreč nakazoval, da ni šlo za naenkrat odvrženo posodje, ali da je bila temu vzrok neka danes neugotovljena ujma. Situacija je kazala, da gre za neke vrste odpadni prostor, saj je gradivo ležalo v slojih izven stavbnih prostorov, kjer se je kontinuirano nabiralo z drugimi ostanki manjvrednega keramičnega gradiva (predvsem domače kuhinjsko posodje, ži valske kosti, školjke, stekleni fragmenti itd.). To počasno nabiranje nam onemogoča precizno kronološko opredelitev, vendar pa se lahko na osnovi datacije same stavbe oziroma njenega obstoja do rušenja, kakor tudi na podlagi letnic, ki jih zasledimo vrisane na fragmen tih posod in končno na podlagi analognih primerkov odločimo vsaj za okvirno zgornjo in spodnjo časovno mejo uporabe tega posodja v meščanskih hišah. Posodje je bilo nepogrešljivo v vsem 16. stoletju, vendar pa še ni mogoče ozna čiti primerkov najstarejšega datuma, ki so prav verjetno še iz 15. stoletja in tistih, ki so se rabili eventualno še v začetku 17. stoletja. Gradiva doslej ni bilo mogoče v celoti natančneje obdelati, temveč se je bilo treba omejiti le na splošnejši prikaz, ki pa v marsičem združuje vse nje gove bistvene karakteristike. Med črepinjami lahko izberemo kose, ki pripadajo plitvim in globokim krožnikom s širokim ramenom, z bolj ali manj poglobljenim osrednjim delom 55 Ol O) Osrednji del plitvega krožnika Rekonstrukcija globokega krožnika Odlomek plitvega krožnika z ribjim motivom Rekonstrukcija plitvega krožnika z motivom ptice Odlomek globokega krožnika Večbarvno loščeni krožnik in ponavadi (sicer ne povsod) z enako izrazito prstanasto nogo ter skodelico brez vratu in z navpičnimi stenami. Skodelice imajo včasih tik pod ustjem še ročaje in običajno prav tako prstanasto nogo. Posodje je izdelano iz dokaj fino prečiščene gline, ki se po pečenju kaže v rdečkasto rjavi do skoraj rumeni barvi. Površina posod je ornamentirana z različnimi vzorčnimi motivi, ki so obarvani (loščeni) v široki barvni lestvici (od bele, rdeče, rjave, zelene, rumene do modre in nekaj vmesnih tonov). Lošč je večkrat slabše ohranjen in zaradi neprimerne konservacije močno podvržen propadanju. Pestrost okrasnega elementa, ki je poudarjen z bogato motiviko in jo do polnjuje široka paleta barvnih odtekov, daje gradivu še poseben mik. V njem se ne zrcali zgolj preprosta rokodelčeva spretnost, marveč tudi njegova krea- cijska sposobnost, ki po svojih duhovitih in tudi likovno dognanih izraznih elementih vsekakor presega običajno primitivno in manj zahtevno okrasno sim boliko, kakršno srečujemo v podobnih materialnih ostankih. Okrasni element nastopa v naslednjih predstavitvah: listi v stilizirani obliki ali realistično pri kazani nizi šrafiranih trikotnikov, sadeži, cvetovi, razne vrste pletenic s krož nimi ali oglatimi linijami, trakovi, nizi črt, ki so omejene s trakovi itd. Kot samostojna okrasna predstavitev, ki se ponavadi izrazi kot centralni motiv v okviru prej navedenih okrasnih motivov, pa so »vrezi« ptičjih upodobitev, ribja glava, človeška figura, razprt cvet. Vsekakor so seveda posebnost vrezane letnice. Ob tem se ponuja vprašanje, kje je pravzaprav izvor tega posodja? Tre nutno mi ni na razpolago analogno gradivo niti ne posedujem ustrezne litera ture, na podlagi katere bi mogli ugotavljati natančnejši izvor oziroma trgovsko mesto, kjer je bilo to gradivo moč nakupiti. Vsekakor pa ni mogoče govoriti le o enem izvornem mestu. Zanimivo bi bilo seveda tudi zvedeti, kolikšen je v gradivu delež eventualnih domačih delavnic, ki so se prav gotovo pod vplivi sosednjih dežel zgledovale po modi tedanjega časa ter ob večji in na obrtni dejavnosti te zvrsti s tradicijo pogojeni proizvodnji. — Odločil sem se, da po čakam na odgovor, ki nam ga bodo ponudili rezultati raziskav s celjskega gra du, Kostela ob Kolpi, Žužemberka, stare Ljubljane, Novega mesta itd. Takrat bo gradivo, ki se je pričelo sistematično zbirati in ki je iz objektivnih razlogov danes šele samo sumarno predstavljeno, prav gotovo dalo ustrezen odgovor. Resurae LA CERAMIQUE PEINTE DE LA BOURGEOISIE DE SKOFJA LOKA A Mestni trg n° 9 a Skofja Loka, on decouvrit parmi les restes d'une maison aux elements gothiques, plusieurs fragments de ceramique da haute qualite ou bien des services de cuisine simples, des os des animaux, des coquillages, des fragments en verre etc. Cest surtout le materiel en ceramique nommee «bourgeoise», peinte aux motifs vivants et multicolores et aux images qui est la plus importante. Les restes de cette ceramique representent surtout les morceaux des plats et des tasses. On pourrait dater le materiel trouve au 16e siecle mais on n'a pas encore pu preciser sa provenance. 57