DOMOVINA
k
JStev. 86.
V Ljubljani, 25. oktobra 1918.
Leto i.
Zagreb, 24. oktobra. Narodno Vječe v Zagrebu je včeraj dne 23. oktobra razpravljalo o zadnjih dogodkih na Hrvatskem, zlasti o dejstvu, da je prišlo povodom manifestacij v proslavo Wilsonovih načel za ureditev narodnostnih razmer do napadov na kolodvoru in druge prometne naprave. Narodno Vječe je, ne oziraje se na malenkostne pomisleke in .razmotrivajoč vse te dogodke, edino le iz vidika narodne koristi prišlo do zaključka, da je potrebno izdati na narod ta - le
poziv s
Narodno Vječe misli, da ukazujeta bistri razum in staro poštenje našega naroda, da se taki slučaji ne ponove ali razširijo, ker bi vsled tega lahko prenehal ves promet tudi v najsiromašnejše kraje naše domovine, Ki bi ostali potem brez kruha.
Narodno Vječe poživlja vse pristaše strank političnih in parlamentarnih skupin, da se strnejo po vseh mestih, vaseh, trgih in zaseljih v
odbore Narodnega Vječa.
V take odbore lahko vstopijo tudi osebe, ki niso pripadniki nobene politične stranke, ki pa so v svoji duši za ujedinjenje in osvoboditev naroda na podlagi proglasa Narodnega Vječa z dne 19. oktobra 1918. Taki odbori prevzamejo s svojo sestavitvijo velike naloge za ves narod. Prva naloga vsakega takega odbora je, da se pobriga za obrambo oseb in imovine vseh državljanov države SHS brez razlike. Druga naloga je, da odbori javijo Narodnemu Vječu v Zagrebu vse dogodke v svojih krajih in vse potrebe svojih mest, trgov in vasi, ter vsega naroda. Tretja naloga odborov je, da točno izvrše naročila Narodnega Vječa na korist naroda.
Zato morajo v vseh krajih izbrati odbori Narodnega Vječa najbolj zaupne in najbolj izkušene ljudi v svoj odbor, ki naj bo sestavljen iz predsednika, voditelja za narodno obrambo in poslovodje.
Vsi odbori se morajo prijaviti v odobrenje Narodnemu Vječu v Zagrebu. Vse objave se pošiljajo na naslov:
Narodno Vječe v Zagrebu, sabor.
Bratje Slovenci, Hrvatje in Srbi, na delo!
Čas hiti. V nekaj dneh morajo biti odbori sestavljeni. V vsakem našem kraju mora biti tak odbor Narodnega Vječa, ki naj poskrbi, da se čim prej ustanove čete za narodno obrambo.
Zagreb, 23. oktobra 1918.
Za Narodno Vječe SHS. s
irins

Dr. Anton Korošec,
predsednik.
Dr. Ante Pavelic	Svetozar Pribičevic
podpredsednika.
I
iig Popoten poraz dr. šušteriiteve stranhe.
Ko še ni bilo nobenega sluha o svetovni vojni, je naše časopisje neprestano opozarjalo na kvarnost dr. Šusterši-čeve politike ter na njene izdajalske namene proti slovenskemu delu jugoslovanskega naroda. Ljudem je bilo težko odpirati oči, kajti Šusteršiču se je posrečilo dobiti v roke cerkveno in državno oblast, s pomočjo katerih je .upeljal na Slovenskem, zlasti pa na "Kranjskem, strahovlado in bratomor-stvo. Ko se je začela usoda svetovne vojne nagibati na tisto stran, na katero je nagftena danes, je večina dr. Šu-steršičevih pristašev vendarle izpre-gledala, kam vede njegova izdajalska politika. Največja zasluga nepozabne-dr. Kreka je, da je pametnim ljudem v nekdanji SLS. pravočasno odprl oči ter provzročil preobrat na korist narodnega edinstva in narodne probuje. Prišlo je do razdora v SLS., dr. Šusteršičeva stranka pa je izšla iz njega majhna in pohabljena. Tem večja pa je ostala v njej hudobija in brezobzirnost v narodnem izdajstvu. Vsem so še v živem spominu ovaduštva, ki so jih uprizarjali voditelji Lampetove in dr. Šuster-šičeve stranke proti lastnim rojakom. Nepozabni ostanejo dokazi, kako so se ti ljudje prodajali na Dunaju našim na-rodim nasprotnikom in na vse mogoče načine, največ pa z nasiljem skušali spraviti narod v zmoto. Dočim so naše občine na Štajerskem, Koroškem in Goriškem, kjer so nad njimi gospodarili tujci, lahko izražale svoje navdušenje za jugoslovansko stvar, so morale občine na Kranjskem na pritiskmo-gotcev v deželnem odboru pljuvati v svoje lastne sklede
Kakor postane hudodelec, ki je ropal, zažigal, pil tujo kri, skesan in udan predno se nad njim izvrši obsodba, tako udana in skesana je postala zadnji teden dr. Šusteršičeva kompanija. Uničena, poteptana, razkropljena prosi zadnji trenutek na kolenih narod odpuščanja. Pretekli torek se je vršila v deželnem odboru kranjskem seja, v kateri je dr. Šusteršičeva stranka dala iz rok zadnjo svojo postojanko ter izročila vodstvo deželne uprave v roke deželnega odbornika dr. Karla Trillerja. Deželni glavar pa jo je v sredo pobrisal na Dunaj, od koder se menda ne namerava več vrniti. Da bi bil njegov odhod tem lepši, je predlagal deželnemu odboru sprejetje resolucije, v kateri se priznava Narodno viječe v Zagrebu kot vrhovna narodna inštanca. Preobrat v deželnem dvorcu je zelo zanimiv pojav v razvoju dogodkov. Bližnja bodočnost bo šele pokazala, ali je bilo pametno prevzeti od dr. Šusteršiča in njegovih pristašev zavoženo deželno gospodarstvo ali ne. Koncem konca ne smemo pozabiti, da je dr. Šusteršič star lisjak, ki je vsega zmožen in ki si tudi še danes prizadeva na vsak način zopet pridobiti v narodu upoštevanje in milost. Radovedni smo, kaj bo storila sedaj dr. Šusteršičeva armada, zlasti njeni pripadniki na deželi, ko je njihov general pobegnil. Vsi narodni ljudje se vesele ob propadu dr. Šusferšičeve klike; velikansko zadoščenje pa imajo zlasti pristaši JDS. in naše napredno časopisje, „ ki se ni
strašilo nobenega boja proti kvarljiv-in zapeljivcem ter izdajalcem naroda, cem in zapeljivcem ter izdajalcem naroda. Zmagala je pravica in poštenost, delo.
Naše šolstvo v Jugoslaviji.
Slovenci smo do danes brez svojega narodnega šolstva. Kajti to šolstvo, ki obstoja v slov. pokrajinah, ne služi narodu, marveč je služilo potrebam države, ki nas je hotela potujčiti, ki nas je sovražila, ker smo bili na poti Nemcem do morja. Naše šolstvo so imeli v rokah celo v popolnoma slovenski Kranjski dvorni svetniki, ki do dna svoje duše sovražijo naš narod, ki v deželnem šolskem svetu izjavljajo, da je nemško šolstvo najkoristneje Slovencem, ker jih nauči nemščine! Kakor bi bila edinole nemščina cilj vsega šolanja! Naše dosedanje šolstvo nas je ger-maniziralo na Štajerskem in pripravilo vilo na Koroškem tako daleč, da slo* venski otroci niti naših črk ne poznajo. To »naše« šolstvo nas je vse napolnilo z nemškim duhom in nemško izobrazbo. O drugih veleizobraženih svetovnih narodih smo slišali v šoli tako malo, da smo videli pred seboj vedno le Nemce. Naše dosedanje šolstvo nam je prepovedalo ljubiti svoj narod, svojo rodno zemljo, prepovedalo delovati za svojo domovino. V nravnem oziru nas je pačilo in kvarilo. Samostojnost, možatost, značajnost so bile čednosti, o katerih se ni smelo nikdar govoriti, če naj bi se nanašale na naš narod. Šolstvo je bilo prikrojeno pri nas po tujih vzorih, ne pa po naših potrebah. Zastonj smo se potegovali za šole, ki smo jih potrebovali, ki bi nam koristile in nam dvignile delavnost in podjetnost. To naše šolstvo z vsemi voditelji vred je bil naš največji sovražnik.
Sedaj bo tudi to šolstvo sramotno poginilo in na tihem nas bodo morali zapustiti vsi oni šolski činitelji, ki so nas dosedaj javno in brezobzirno tlačili ali pokorno služili tlačiteljem. Šele Jugoslavija nam bo dala šolstvo, kakršnega naš narod potrebuje, šele.sedaj bo služilo šolstvo edinole našemu narodu. Vse, kar temu nasprotuje,bomo morali takoj brezobzirno odstraniti.
Takoj bodo morale prenehati vse potujčevalnice, bodisi v vrstah ljudskih, srednjih ali strokovnih šol. Slovenski otroci se bodo izobraževali vsepovsod, prav posebno v obmejnih krajih, kjer dosedaj sploh nismo imeli ta-kozvanih slov.šoI, edinole v svojem materinem jeziku. Podučevali jih bodo edinole slovenski učitelji in prosesorji in edinole v jugoslovanskem duhu. V šoli se bo navzela sedaj naša mladina narodnega duha, ljubezni do rodne grude in pravih človečanskih načel. Šola bo pomagala, da se popolnoma odtrgamo od brezobzirne in surove germanske kulture, ki se je v sedanji vojni V tako svetli luči pokazala, in približamo romanski — zapadnoevropski izobrazbi, ki nam je po našem značaju mnogo bližja in sorodnejša. Načelo, da je priučenje nemščine glavni namen šole, bo moralo povsem izginiti.
Skrbeti bomo morali, da bomo imeli čim več šol. Prav vsaka občina mora imeti svojo ljudsko šolo. Srednje šole bo treba popolnoma preustro-jiti. Sedanje srednje šole so nemški vrste, mi pa potrebujemo jugoslovanskih, ki bodo odgovarjale našim razmeram in potrebam. Zlasti bo treba veliko strokovnih šol. če hočemo, da se bo mogla razviti pri nas industrija 1« trgovina. Kar se tiče visokih šol, jih bomo imeli skupno s Hrvati in Srbi. Gledati pa bomo morali na to. da pride kolikor mogoče naših visokošolcev tudi na tuje visoke šole: italijanske, francoske in angleške. Tujina širi obzorje.
Pri vseh šolah se bomo morali postaviti na stališče, da morajo biti vse le državne. Le na ta način ie mogoče' urediti enotno in enotnim ciljem služeče šolstvo v vseh delih Jugoslavije.
Naša bodoča narodna šola. in šele sedaj bomo dobili tako. bo morala gledati na to, da odstrani vse posledice koruptne^a dosedanieea avstrijskega šolstva. Skrbeti bo morala zato, da bo vzgajala značaje, ne pa šviga - švaga
može, ki so to kar kdo hoče slape, dostikrat potuhnjenci in neodkritosrčne-ži. Vzgajati bo morala delavne in podjetne ljudi, ki bodo zmožni ustvariti nam industrijo in trgovino in stopiti v stik z zunanjim svetom.
V Jugoslaviji bomo brez varuhov in zato bomo morali biti popolni možje, ki bomo v stanu varno in smotreno voditi in razvijati svojo državo.
Naš narodni svet naj takoj prične pripravljati preosnovo našega šolstva in takojtudi pridobi za to zmožnih mož. čas silno hitro teče in dogodki nas ne smejo dobiti nepripravljenih J.
Onostran Kolpe.
Hrvatsko - srbska koalicija.
»Koalicija« je latinska beseda in pomeni po priliki toliko kakor »zveza«. Hrvatsko - srbska koalicija je torej »Zveza Hrvatov in Srbov«.
Bilo je do pred kratkim med nami mnogo ljudi, ki so mislili, da so Hrvati nekaj čisto drugega nego Srbi. Tega ne mislite več, dragi Slovenci! Hrvati in Srbi pišejo in govore isti jezik; v hrvatskem Zagrebu in srbskem Belgradu se govori v izobraženi družbi isti jezik. Razlika je samo v tem, da Hrvati pišejo ta jezik z našimi latinskimi črkami, t. j. s takimi, kakor pišemo Slovenci, Srbi pa pišejo s cirilico. V začetku vojne je bila Avstrija tako smešna, da ni preganjala ljudi, ampak tudi te strašne — črke, cirilico. Razlika je nadalje še v veri; katoličani se navadno imenujejo Hrvate, pravoslavni pa Srbe. Toda vedeti moramo, da se katoliško in pravoslavno veroizpovedanje prav neznatno razločujeta med seboj in da vsled tega nikoli ni manjkalo poizkusov, obe veroizpovedanji zliti v eno.
Te malenkostne razlike so pa s o-v r a ž n i k i našega naroda porabili za to, da so šuntali one, ki se imenujejo Hrvate, proti onim, ki se zovejo Srbe, in obratna ter so kričali: »O Hrvati, ne dajte se podjarmiti Srbom itd.!«, med tem so si pa oni sami, namreč sovražniki, Nemci in Madžari prilastili gospodarstvo nad enimi in drugimi. V Zagrebu je prišlo večkrat do silnih proti-srbskih nemirov in demonstracij; celo kri je tekla — Madžari pa so se smejali, kakor se smeje vrag iz pekla, kadar je zasejal seme sovraštva med ljudmi, ki bi se morali ljubiti. Bilo je na žalost dosti Hrvatov in Srbov, ki so se dali zapeljati ter vpili: »Mi smo Hrvati, nečemo se imenovati Srbi!« »Mi smo Srbi, nočemo se imenovati Hrvati!« kakor so pri nas naši Štajerci (»Štajercijanci«!!) klicali, da so Štajerci in da nočejo biti »Kranjci!«
Končno pa se je našlo pametnih ljudi, ki so vsi rekli: »Mi, ki se imenujemo Hrvate, in mi, ki se imenujemo Srbe, smo ena kri in en narod in se radi teh svojih starih imen ne bomo prepirali, sebi v škodo, drugim v korist.« To pametno misel so že pred kakimi 15. leti zastopali mladi možje, ki jih dandanes poznamo iz hrvatsko-srbske politike in ki so dandanes (kolikor so politiki) večinoma baš v hrvatsko - srbski koaliciji. Od začetka so srbo - hrvatsko edinstvo zastopali le v knjigah in časopisih; poznejo so ga uvedli tudi v politiko. Zvezali sta se ena »hrvatska« in ena »srbska« stranka v eno samo politično organizacijo, ki se imenuje »hrvatsko - srbska koalicija«. Nadalje vam bom o tej politični organizaciji pripovedoval prihodnjič.
Velikanske manifestacije v Zagrebu.
Zagreb, 23. oktobra.
Včerajšnji dan je bil velik dan za Zagreb. Vse mesto je v zastavah. Na gosto vise zastave in skoro nobenega okna ni, ki bi ne bilo okrašeno z zastavami naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vmes vihrajo zastave naših zaveznikov, Čehov in Poljakov, in mnogo zastav Francoske, Anglije in celo Amerike je videti na ulicah in trgih. Z mnogo okenj vise preproge z velikimi napisi, ki slave ustanovitev jugoslovanske države, neodvisne in svobodne ter samostojne. Na vratih trgovin je skoraj brez izjeme videti napise: Živel Wilson, osvoboditelj narodov! Vsa okna so okrašena s cvetjem, ki je aranžirano večji del v barvah našega troedinega naroda. Po ulicah od ranega jutra velikansko vrvenje ljudstva.
Ustavljeno je delo v vseh delavnicah, v tovarnah in trgovinah, delavci so proglasili za čas manifestacije generalko stavko.
Pred vseučiliščem se je začela že ob 10. dopoldne zbirati mladina. Nad stopnicami vseučilišča visi velikanska hrvatska zastava. Na vseučilišču so nabiti lepaki z velikimi črkami, ki dajejo duška, kakor po vsem mestu:
»Živel Wiison, osvoboditelj narodov!«
Akadcmična mladina razvije zastave slovenskega in srbskega naroda. Med meščanstvom, ki se zbira pred vse-ujiiišiffem, je vse polno zastav našega troimenega uaroda in entetnih držav, i udi častniki in vojaki nosijo zastave našega naroda. Množica je narasla na 40 do 50 tisoč ljudi ter se pomika v veličastnem sprevodu po okrašenih ulicah,
Bila je to največja Manifestacija, ki jo je Zagreb kdaj videl. Bil je to historičen dan za Zagreb in za ves narod SHS. Gruča mladih ljudi je na državnem kolodvoru odstranila vse madžarske napise, kakor so morali izginiti tudi drugod vsi madžarski in nemški napisi.
Podobne velike manifestacije so se vršile tudi v Karlovcu in Osjeku ter v drugih mestih na Hrvatskem.
Ban je izdal oklic na narod, -v katerem ga poživlja, da naj ohrani mir ter pravi, da razume patrijotična čustva sedanje dobe.
Ves narod SHS je edin v prepričanju, da je nastopil za njega veliki dan.
*
* *
Reka v rokah Jugoslovanov.
Budimpešta, 24. oktobra. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice se je raznesla nenadoma vest o velikih dogodkih na Reki. Dospela je namreč brzojavka, ki so jo takoj prebrali in ki poroča o veliki vojaški revolti pešpolka št. 79 na Reki. Silna konsternacija se je polastila vladnih organov in madžarskih poslancev. Seja se je prekinila, ker je naraslo razburjenje na višek.
Zagreb, 24. oktobra. Nemiri na Reki so trajali poz;no v noč. Uradnih poročil o dogodkih na Reki ni. Po zanesljivih informacijah je prišlo do vojaške revolte na Reki vsled izzivanja Madžarov. Madžari so hoteli aranžirati pod roko, kakor je njih navada, s pomočjo pritiska najrazličnejših oblasti nekak plebiscit, da bi se mogli po- ' našati, da je prebivalstvo Reke spontano zahtevalo priklopitev mesta k madžarski državi. Plačana mestna faki-naža pod vodstvom znanih madžarskili oseb, je hodila po hišah in zbirala podpise. Za včeraj zjutraj je bila aranžirana manifestacija za priklopitev Reke madžarski državi. Res se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so v demonstracijskem sprevodu korakali po mestu. V odgovor na to demonstracijo se je zbralo več tisoč Slovencev, Hrvatov in Srbov ter priredilo manifestacijski sprevod ob isti uri. Madžarska in slovanska skupina sta trčili druga ob drugo. Prišlo je do hudega boja ter so se ljudje spopadli z noži in revolverji. Mnogo oseb je bilo ranjenih, med njimi nekatere težko. Končno so bili premagani Madžari in so zbežali proti sredini mesta. V tem trenotku je prikorakalo v mesto tudi več bataljonov Jelačičeve-ga polka št. 79. Polk je razobesil na svoji vojašnici hrvatsko zastavo ter se je pridružil slovanskim manifestantom. Prišlo je potem v mestu v raznih krajih do boja. Ko je vojaško zapovedni-štvo na Reki izvedelo za revolto hrvatskega polka, ki je bil med tem že razorožil honvede, je poslalo na cesto proti vojakom oddelke madžarskih vojakov. Razvil se je kratek boj. Madžarski oddelki so bili od Hrvatov raz-oroženi. Hrvati se niso zmenili za salve in za .hitro streljanje Madžarov ter so jih napadli z bajonetom. V trenutku so bile ulice polne krvi, polne mrtvih in ranjenih. Kar se ni posrečilo razorožiti, je zbežalo deloma iz mesta. Zunaj mesta so začeli madžarski vojaki pleniti in se jim je pridružila tudi fakinaža. Vsled tega je prišlo do nekaterih požarov in pioti večeru do boljševiških izgredov tudi v mestu samem. Fakinaža in madžarski, pa tudi drugi vojaki, so začeli pleniti. Strahovito hitro so se odigravali najstrašnejši prizori. Zlasti pristaniški delavci so vdirali v mestu in okolici v privatna stanovanja ter so oplenili nekatere banke in kolodvor. Do večera\ie bilo nad 100 mrtvih in mnogo sto ranjenih. Tudi ponoči še ni nastopil mir. Od 9. dopoldne so vse brzojavne in tele-fonične zveze pretrgane in vlaki ne vozijo. Kako so se dogodki na Peki nadalje razvili, še ni znano.
• * '
Pred novimi 'velikimi dogodki.'
Dunaj, 23. oktobra. V t u k a j š n j i h političnih krogih se zatrjuje, da je že v bližnjih dnevih računati z no vi m, toda ne več nepričakovanim dogodkom. Tudi položaj Turčije je že popolnoma nevzdržen ter je treba novih sklepov.
m Soči.
Naš položaj. Leto poteka, odkar se je razdrla italijanska fronta ob Soči in smo se začeli vračati. Kaj bi se bilo lahko že zgodilo tekom enega leta, ako bi bila obnova res obnova in ne prazna krparija po vzorcu stare avstrijske uprave. Nemške uradnike so poslali nad nas in ti nam obnavljajo pokrajino, da nam je gorje. Prvotno so mislili nemški gospodje, da se bo naša zemlja kar porazdelila med Nemce in da se mi niti vrniti ne bomo smeh. Ali žilavost in odločnost je premagala nemško predrznost in prišli so novi časi, ki zapirajo požrešnemu Nemcu pot do Adrije. Tu smo in delamo. Kar smo storili žuljavih rok in praznega želodca v enem letu, to je naše lastno delo. C. kr. obnova nam je pomagala le toliko, kolikor smo izsilili iz nje. Sedaj pa nam obetajo zopet grozne čase. Kaj bo z nami, ako se res preloži fronta ob Piavi nazaj k Soči. Vse naše obnovno delo bi bilo pokončano in mi bi morali znova v begunstvo, ali kam, ali pa bi poginili lakote ob strelskih jarkih. Ze sedaj trpimo strašno vsled vojaštva, kaj bi bilo šele po preložitvi fronte! Sicer je prišla z Dunaja vest, da se nam tega ni bati, ali po bridkih izkušnjah z Dunajem ne verjamemo nič tudi tej vesti. Da hi bili že skoro odrešeni in bi že skoro zasijalo nad nami solnce Jugoslavije. Gotovost, da se to zgodi v dogled-nem času, nas izpodbuja in vtrjuje, da bomo mogli prestati še zadnje hude vojne čase. — Pomankanje pri nas je vedno veliko in ako kje kaj dobiš, ni gotovo, da prineseš to domov. Brike hodijo v Italijo po živež. Šle so tri in dobile so s trudom in za drag denar nekaj sirka, moke in prašiča. Pa so jih srečali c. in kr. madžarski vojni orožniki, jim vse pobrali in uboge žene gnali kakor kake veleizdajalke in državi skrajno nevarne osebe v Čedad ter jih vrgli v temnico. Drugi dan so izpustili lačne žene potem, ko so jih grdo ozmerjali, vrnili pa jim niso živeža in tudi nič plačali niso zanj. Živež in prašički so šli v c. in kr. želodce, ti bedna obmejna Slovenka pa marš domov in umri lakote! Tako skrbi za nas slavna avstrijska vlada. V zahvalo za tako skrb bi se jej morali globoko klanjati in jo hvaliti, da ni boljše od nje pod božjim solncem. — V Gorici je ustnovljen urad za vodstvo begunskih postaj, ali v tem vodstvu ni nobenega Slovenca, dasi ima urad opraviti pretežno s slovenskimi begunci. Pri na-mestništvenem oddelku za obnovo so imeli te dni sejo, v kateri so ugibali, kam bodo spravili begunce s Tolminskega, Bovškega, Kanalskega, iz goriške okolice in s Krasa, torej iz samih slovenskih občin, ali v seji ni bilo nobenega domačina. Pomožne posredovalnice so dobro urejene samo za Fur-lanijo, na Slovence c. kr. obnova ne misli. Tako je z nami, tak je naš položaj v oktobru 1918. Čuli smo pred kratkim celo glas, da se vsa obnova ustavi, pa se je hitro zatrdilo na Dunaju, da se na to ne misli. Toda gotovo je, da ako se fronta preloži k nam, bo ustavljena obnova in pokrajina ob Soči bi znova strašno trpela.
Na zavodih Šolskega doma v Gorici se vrši vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure dop. v Novem domu. Šolsko leto se prične 4. novembra.
Podpore se bodo še nadalje plačevale, namreč beguncem, ki so se vrnili, čez zimo. Podpore imajo značaj podpore radi bede. Dobe jo begunci, ki so se letos vrnili domov in so posebno potrebni. Podpora je omejena na nezadostno preskrbljene, izključen je, kdor je zmožen za delo pa se ga brani. S to podporo bo torej tudi križ, ker je odprtih polno izhodov za politično oblast, da jo odreče. Treba pogumno pritisniti, da naši ljudje ne bodo trpeli škode.
Politični pregled.
= Avstrijsko - Ogrska. Isti dan, ko so prejeli Nemci VVilsonov odgovor, Avstrija pa ne, je govoril zunanji minister grof Burian v ogrfki delegaciji še vedno o starih nazorih in starih pojmih, kakor da bi mi ničesar ne vedeli o novem času. — V splošni seji avstrijskih delegacij so podali Jugoslovani izjavo, da se smatrajo zastopnike samostojnega naroda, ki se mude v teh zastopstvih samo še zato, da pospešijo mir Zahtevali so, naj vlada ustvari možnost mirovnih pogajanj in naj pošlje jugoslovanske polke v domovino. — Obmejni odbor našega »Narodnega sveta« je določil severne meie bodoče Jugoslavije tako - le: Meja naj obsega vse ozemlje dosedanje štajerske kronovine, kjer prebiva zadnja stoletja slovensko ljudstvo, brez ozira na delno ponemčene navidezne jezikovne otoke, kakor so Maribor, Marnberg, Celje, Ptuj, Radgona in drugi. — Deželna vlada je sporočila dr. Ravnih ar ju, da pre--poveduje ustanovitev društva »Naše srce«. — Z ozirom na preuredbo Avstrije je izšel že dolgo obetani cesarjev manifest, ki pa ni ugodil željam Jugoslovanov in Cehov.
Za oba naroda so danes tam omenjene ponudbe nesprejemljive, zato so jih tudi zastopniki na skupni seji zavrnili. O narodih in njhovih bodočih uredbah nima nihče drugi pravice govoriti kakor narodi sami.Mani-fest je bil nabit po občinah. — Poljaki nameravajo v kratkem prirediti v Krakovu veliko slavje, kamor povabijo tudi Jugoslovane. — Z ozirom na cesarjev manifest so osnovali Ukrajinci, Romuni in Nemci svoje Narodne svete. — V Zagrebu je bil končno sestavljen osrednji Narodni svet za vse Jugoslovane, čigar predsednik je dr. Korošec, podpredsednika pa dr. Ante P a v e 1 i č in Svetozar Pribečevič.
—	Dr. Šusteršič se je zadnji čas pričel nenavadno siliti v ospredje z raznimi izjava-*mi. Pač tudi on že sluti, kam gre njegova zavožena barka. — Pristop v Narodno vi-ječe so naznanili tudi bosanski Mohame-danci, kar je izzvalo splošno odobravanje.
—	Češki politiki dr. Kramar, Klofač, Sta-nek in Habermann odidejo te dni v Švico, da poizvedo o namerah entente glede čeho-slovaške države. Tudi jugoslovanska politika Korošec in Čingrija sta dobila potne liste za Švico. — Glasom porvčl je nemški poslanik na Dunaju ponudil Cehom, da stopi nemška država, v slučaju, da dobe svojo državo, z njimi v stik. Cehi so to ponudbo odklonili. — Tudi Nemci so se odločili za stališče samoodločbe in pravijo, da, če ne postane Avstrija zvezna država, je zanje najbolje, če se priklopijo nemški državi. — Ogri pripravljajo manifest, da se proglase kot svoboden, neodvisen narod.
—	Cesar je pomilostil 348 mornarjev, ki so stali pred sodiščem zaradi upora v Kotoru.
—	Kakor poročajo, zahtevajo tudi Židje v Avstriji stališče samostojnega naroda. — Končno sestavljeno Narodno viječe je izdalo oglas, kjer se razglaša kot edini upravičeni voditelj narodne politike. Je to sedaj narodna vlada celega jugoslovanskega naroda, ki zavrača vsake poskuse Dunaja, da bi rešili naše vprašanje napol. To se zgodi zdaj le na mirovnem zborovanju. Naša narodna vlada proglaša zahtevo samostojne, neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov in poživlja narod, da se trdno oklene svojih velikih idealov. — Avstrijska vlada je prejela VVilsonov odgovor, kjer ji ta jasno pove, da se z njeno mirovno ponudbo ne more baviti, ker imajo le narodi pravico odločati o svoji bodočnosti, ne pa več ta vlada. VViison priznava Ceho - Slovakom in Jugoslovanom mesto v zvezi narodov. Avstrijska vlada misli v kratkem odgovoriti i na to noto. — Glasom poročil se izvede v kratkem ločitev poljskega ozemlja od Avstrije, kakor je to razglasila poljska narodna vlada. — V Lvovu je bil osnovan ukrajinski Narodni svet. — Ceho-slovaški narodni odbor je izdal proglas, kjer jasno stavi zahteve po samostojni češko - slovaški državi in poživlja narod, da stori svojo dolžnost za svobodo. — V ogrskem parlamentu je podal poslanec Juriga izjavo slovaškega Narodnega sveta, kjer poudarja, da hoče samoodločbo slovaškega naroda. Njegove nadaljne izjave se ne krijejo povsem s sedanjim splošnim razpoloženjem. — Koroški odsek Narodnega sveta je odločil, da obsega severna meja bodoče Jugoslavije vse ozemlje dosedanje kronovine Koroške, kjer je zadnja stoletja prebivalo slovensko ljudstvo.
= Amerika. Wilsonov odgovor Nemčiji se je glasil kot zahteva popolnega ponižanja te države. Kakor so poročali, je izzval med Nemci hudo ogorčenje. — Wilson zahteva, da morajo prej Hohenzollernci (sedanja nemška vladarska hiša) pustiti prestol, predno je upati na mir. — Iz Wa-shingtona poročajo, da so sklemili narodi osrednje Evrope ustanoviti demokratično unijo, ki naj Nemčiji za vedno zapre pot na vzhod. V zvezi so zastopani Romuni, Jugoslovani, Poljaki, Litevci, Ceho - Slovaki, Ukrajinci, italijanski irredentisti in Finci. Za predsednika je bil izvoljen profesor Ma-saryk.
= Nemčija. Kljub ostremu Wilsono-vemu odgovoru, se zatrjuje, da Nemčija ne bo prekinila pogajanj. Sporočila je v to svrho že Wilsonu svoj odgovor. — Vse-nemci so hoteli uprizoriti demonstracijo za nadaljevanje vojne*, pa jo je policija preprečila. — V Berlinu so stavkali municijski delavci in demonstrirali za mir.
= Anglija. Asquith je obširno govoril o položaju in sklenil svoj govor z opazko, da morajo zavezniki imeti vsa zagotovila, da nemška vlada, ki se naj z njo pogajajo o miru, ni več pruski militarizem pod demokratsko krinko. To da je glavno vprašanje.
= Rusija. V Kursku je bil izvrže« ponoven atentat na ljudskega komisarja Ljenina. Ljenia je bil zadet, a ne nevarno.
= Turčiia. Vlada je sporočila VVilso-nu, da je pripravljena, pogajati se za mir v smislu načel, ki jih jo Wilson razglasil v svojih govorih. — Glasom poročil zahteva Anglija od Turčije, da razoroži svoje čete in jih izroči ententi. Turčiia je baje pripravljena, ugoditi tej zahtevi.
= Srbija. Kakor so poročali listi, ostane kralj Peter samo še toliko časa, da učaka vkorakanje Srbov v Belgrad. Potem prevzame vlado prestolonaslednik.
Minuli teden.
— Minuli teden. V Celju se je vršila v prid stradajoči deci ljudska slavnost, ki se je zelo dobro obnesla. — V Opatiji kupijo baje štiri hrvatske in srbske banke hotela »Stephanie« in »Ouarnero«. — Red ljudskih predavanj v Varaždinu je za bodočo zimo že določen, ter se bo predavalo o Istri, o Češki, o Slovencih itd. — Madžarski vojaki so v Semiču vdrli v neko zidanico, se napili vina, ga razlivali in končno odšli, ko so spustili vino po kleti. — Zgodilo se Je, da je bil, slovenskemu polku prečitan ukaz v slovenskem jeziku. Nekateri bi zdai radi spremenili čase in obnašanje, pa je
menda prepozno. — Darovi za »Narodni svet«, naš prostovoljni narodni davek, se množe. Upati je, da bomo zmožni nabrati lepo vsoto za svoje najvišje zastopstvo pred svetom. — Vsled španske bolezni je do preklica ustavljena vsaka nadaljna vožnja otrok na Hrvatsko. — Španska bolezen se je v Ljubljani tako razširila, da je terjala že nešteto žrtev. — Dr. Zajec je izstopil iz Šusteršičeve stranke. — Vojaški dopusti bodo ustavljeni 20. oktobra vsled prometnih težkoč. — Poljaki so uvedli v vseh uradih v Galiciji kot izključno uradni jezik poljščino. — Radi širjenja španske bolezni so v Trstu zaprta vsa gledališča, kinematografi in druga javna zabavišča.
— Mrtvi. Gospa Julija Pignatari v Kobaridu. — Fran Peternelj v Šebreljah. — Jakob Gombač v Sv. Ivanu pri Trstu. -Josip Zanetti v Trstu. - Matija Janezic v Ljubljani. - J. Pl. Levičnik v Lincu. - An-te Košak na Grosupljem. - Pavla Mohor v D M v Polju. — Helenica Policar v bt. Vidu — Katarina Ravnikar v Domžalah. — Ivan Tavčar v Ljubljani. - Ivan in Ana Pavletič v Kozini v Istri. — Anica Perko v Ljubljani. - Franc Bearzatto v Ljubljani.
—	Pavel Friedl v Ljubljani. — Leopold bej v Šiški pri Ljubljani. — Ivan Turk v Medvodah. - Minka Gregorc v Mengšu -Olga Pire v Kranju. — Ivan Razborsek v Šmartnem pri Litiji — Ignacij Lužar v Mokronogu. - Rikard Sevar v Racju P" Mariboru — Franc Oblak na Viču pri Ljubljani — Ana Anžič v Ljubljani. — Franc Kovač v Ljubljani — Jerica Coclig v Litij. — Amalija Jamšek roj. Jaklin v Rajhenburgu.
—	Anton Petelin v Ljubljani. — Anton Ber-ginec v Sežani. — Avgust Waschte v Trstu _ Valentin 2un v Ljubljani. Ivan Breznik v Ljubljani. — Dragotin Repe v Beljaku — Ivanka Umek v Sp. Šiški. _
Ne le na domačih tleh, ampak tudi drugje je posebno madžarsko vino prizadejalo veliko škodo vinorejcem. Madžari, ki imajo suvereniteto v svoji državi, so si uravnali transportne tarife, železniške zveze itd. tako, da so izpodrinili naše vino posebno na Dunaju in v drugih nemških krajih. Mi, ki nimamo lastne države, niti ne moremo prikrojiti tarifov itd. po svoje, nismo mogli konkurirati z njimi.
Vse to se mahoma izpremeni, ko dobimo svojo državo. Vhod tujemu pivu zabranimo s carino in drugijni sredstvi in namesto onih 150.000 hI piva, ki je prišlo dosedaj iz tujine, bomo imeli naše domoče vino in pivo. Tudi izvoz vina se bo dvignil, ker si uredimo železniške tarife, transportne zveze itd., tako da bo mogel naš vinorejec tudi v tujini prodajati z dobičkom svoj pridelek.
To sta le dva slučaja, v katerih mora narod, ako ima samostojnost in neodvisnost, podpreti kmetijstvo. Našteli bi lahko še nepregledno vrsto koristi, ki jih bo imel naš kmet od Jugoslavije.
Gospodarstvo.
Kmetijstvo in samostojnost naroda.
Pred več kakor 1000 leti smo imeli Slovenci lastno kraljestvo pod kraljem Samom. Kmalu po njegovi smrti je razpadlo to kraljestvo in od takrat naprej nismo bili več samostojni in svobodni. Skoro več kakor 40 rodov smo živeli tlačansko življenje, zato je razumljivo, da si le težko predstavljamo pravice, ki jih ima svoboden narod. Samostojen narod uredi svoje politične, gospodarske in kulturne razmere na svoji zemlji tako, kakor se njemu zdi najbolje. le oblasti Slovenci sedaj nimamo, v Jugoslaviji pa jo bodemo imeli skupno s Srbi in Hrvati kot troimeni jugoslovanski narod.
Ko postanemo samostojni, si bomo svoje razmere, posebno gospodarske nekoliko drugače uredili, kakor so dandanes. V zadnjem času so nastale nove gospodarske ideje, ki jih bomo uresničili, ko zadobimo neomejeno oblast nad svojim na svojem ozemlju. Svetovna vojska je pokazala potrebo, da se zemlja ponarodi (nacionalizira), to se pravi, da postane zemlja last domačega naroda in ne tujcev. Znano je, da je pri nas še velik del gctzdov last fidejkomisov. Ti fidejkomisi so se ustanovili pred stoletji za tuje graj-ščake, ki so prišli v našo deželo gospodovat našemu narodu. Imamo fidejko-mise, ki obsegajo do 24.000 hektarjev zemlje. Na tem veleposestvu, ako bi bilo dobro obdelano, bi lahko izhajalo 2000 kmetskih družin z 10.000 osebami. Sedaj je last le posameznih rodbin.
Ako bi spravili v roke naroda slovensko zemljo v tem smislu, kakor sem ravnokar omenil, bi pridobili za našega kmeta na celem Slovenskem okroglo 130.000 hektarjev gozda in vrh-tega še pašnike, travnike in njive. Naši mali in veliki kmeti, ki imajo manj kakor 500 ha, imajo sedaj povprečno 5.18 hektarjev gozda. Ako pa bi razdelili one velike komplekse gozgov, ki obsegajo, kakor že zgoraj ugotovljeno, 130.000 ha, bi se povečal povprečen obseg gozda naših malih in srednjih kmetij ravno za 1 ha, to je na 6.18 ha. Ko dobimo Slovenci samoodločbo, bomo imeli pravico skrbeti za našega kmeta, spraviti v last naroda gozd ter na ta način povečati obseg naših posebno malih in srednjih kmetij.
Ko bomo samostojni, si uredimo tudi druge gospodarske razmere tako, kakor nam prija. Cela knjiga bi se lahko spisala o tem, kako si bomo z b o 1 j-šallsvoj gospodarski položaj, posebno kmetijstvo. Naj navedem tukaj samo še en slučaj. V i-n o r ej a je pri nas zadnja leta začela hirati. Cene vina niso sicer padle, pač pa se je kmetu vinograd vedno manj izplačal. Vzrokov je bilo več. Posebno zadnja leta pred vojsko so preplavile tuje pivovarne naše kraje s pivom in so na ta način ne le uničile naše pi vovarne, ampak tudi izpodrinile dobro vino našega kmeta. Do zadnje gorske koče je prišlo tuje pivo. Ceni se, da smo ga uvažali kakih 150.000 hI na leto. Na Slovenskem brez Primorske smo pridelali povprečno vsako leto neka: čez 700.000 hI vina. Uvoženo pivo je -delalo hudo konkurenco našemu vino-rejc« .
— Narodnogospodarski referat, ki ga
je imel znani naš strokovnjak pri »Narodnem svetu«, je izdala »Slovenska Socijal-na Matica« v zbirki »Propagandni spisi« pod naslovom: »Pogled v novi svet«. Brošura stane 1 K, po pošti 1.20 K. Naroča se pri »Slovenski Socijalni Matici« v Ljubljani. Kakšno je gospodarsko življenje zunaj v širnem svetu, v ententi, ti pove drobna knjižica, pove ti v kakem gospodarskem stanju se nahajamo danes v Avstriji. Soci-jalizacija gospodarstva je smer gospodarskega razvoja. Družba, narod mora odločevati v gospodarskem življenju in ne posameznik. Anglija je ena prvih nastopila to pot. Da hoče i naša jugoslovanska država iti to pot, to jasno dokazuje manifest Narodnega viječa, ki pravi, da se mora razvijati naša država na temelju gospodarskega demokratizma, ki v svojem bistvu ni drugega kot socijalizem. Važen je zlasti tretji del knjižice kjer govori pisatelj o narodno gospodarskih vprašanjih v prihodnji dobi, kako moramo začrtati svojo pot, da gospodarsko ne propademo. Knjižico priporočamo kar najtopleje z ozirom na bogato in silno važno vsebino, priporočamo jo pa tudi radi tega, ker je tvorita podlaga debate v Narodnem svetu. V istem založništvu so še izšle: Abditus: Problemi malega naroda in Štebi, urednica revije »Demokracije«: »De-mokratizem in ženstvo«.
Avstrijska delniška družba za orožje je imela preteklo leto 15Vi milijonov kron dobička. Od tega ogromnega dobička so dali delavstvu samo pol milijona kron dra-ginjskih doklad, dočim je ves ostali denar pobasal nenasitni moioh kapitalizma.
Milijon kron za konja. Pri dirkanju konj v Budimpešti se je posebno odlikoval čistokrvni konj San Gennaro, ki je bil pripeljan z Angleškega. Posestnik konja je imel takoj ponudbe do enega milijona kron, če proda konja. Vendar ga ni hotel prodati. Konj je posebna redkost, ker je v današnjem času vsak uvoz čistokrvnih konj iz inozemske nemogoč.
Strojilnih snovi je začetkom vojne zelo manjkalo, ker je naenkrat odpovedal vsak dovoz iz inozemstva. Strojenje usnja je bilo nemogoče, ker nismo imeli tovaren, ki bi izdelovale strojila. Toda kmalu smo si prav lahko pomagali. Naši gozdi so polni kostanjevega in hrastovega lesa, iz katerega se izdelujejo strojila. Po vojni mora na vsak način še nadalje ostati izdelovanje strojil na domačih tleh. Doma pridelana strojila so mnogo cenejša in posestniki gozdov pa dobe lep denar za les.
160 vagonov žita je segnilo v Kor-mendskem mlinu na Ogrskem in sicer vsled malomarnosti pazniškega osobja. Proti ravnateljem mlina je podana kazenska ovadba.
Kako je na Ogrskem razdeljena zemlja? Na Ogrskem je več 100 tisoč malih kmetij, ki obsegajo, povprečno po pol joha sveta. Več kot 40 '/• zemlje na Ogrskem pa je v rokah veleposestnikov, dasi je teh vseh skupaj le 4000. Posestva veleposestnikov leže večinoma neobdelana ali površno obdelana. Ako bi se poljedelstvo na Ogrskem dvignilo tako visoko kot stoji na Norveškem, bi bila vrednost samo krušnega žita na leto za 800 milijonov kron večja, ves žitni pridelek bi bil za 3 milijarde na leto več vreden. Bogastvo ogrske zemlj« je menda ponekod naravnost čudovito.
Propadanje živinoreje na Holandskem. Četudi so v tej deželi ob mirnih časih sorazmerno malo mesa zavžili (na leto in glavo je znašala poraba 33 kg, na Nemškem 53 kg, na Angleškem 55. in v Združenih državah amerikanskih pa 84 kg) in dasi so med vojno mesno jed še izdatnno omejili, kaže vendar štetev živine, da je število govedi padlo zadnje leto za 22 •/• in sicer od 2,301.532 na 1,795.195 glav. Najmanj se je zmanjšalo število živine za pleme in število molznih krav, ki je padlo le za ll*/t.
Tudi na Danskem manj mleka in manj surovega masla Od leta 1914 je tudi na Danskem padlo število krav in sicer za 12 do 14 •/». Veliko večje pa je padanje mleka, ker manjka krmil, ki so se sicer uvažala. Leta 1817. so prodale zadružne mlekarne 13'/. manj mleka kot leta 1916. Leta 1917 so prodale 2,035.153 kg, leta 1916 2,339.145 kg mleka. Od leta 1914 do leta 1917 se je znižala množina mleka za celo četrtino prvotne količine. S padanjem mleka je padala tudi izdelava surovega masla. Sedaj izvaža Danska polovico surovega masla ma Angleško, polovicio pa v južnekraje.
Novosti v tehniki.
Rakete so vporabljali v vojskah za signaliziranje že od nekdaj. V zgodovini čitamo, da so Dunajčani leta 1683., ko so Turki oblegali Dunaj, v veliki stiski spuščali iz Štefanovega stolpa rakete ter na ta način klicali na pomoč poljskega kralja Sobieskega. — V dobi telefona in brezžičnega brzojava bi bi: lo pač pričakovati, da se bo raketi k večjem v vojnem muzeju odkazalo kako mesto. Toda kljub ogromnemu in vsestranskem napredku tehnike je to priprosto signalno sredstvo še danes ena najvažnejših vezij med infanterijo in artiljerijo. — Telefon je pri sovraž: nem napadu neuporaben; bobnajoči ogenj prekine namreč vse žične zvezde. Brezzične naprave pa se vsled neokret-nosti ne morejo postaviti v najspred-nejših vrstah. — Za signaliziranje se vporabljajo rdeče, zelene in modre rakete. S temi daje infanterija artiljeriji znamenja za pj^četek bobnajočega ognja oziroma za njega premestitev ali pa konec. Bele rakete ne pridejo toliko v poštev za signaliziranje, kakor za razsvetljavo bojnega polja. Uporablja jih infanterija v sprednjih vrstah kot nadomestilo za žaromete, ker bi drugače te na izpostavljenih mestih takoj uničil sovražen ogenj. Pri ponočnih napadih dviguje se iz prvih vrst raketa za raketo. Ako opazuješ ta prizor iz daljave, dozdeva se ti, da se dviga iz prvih infanterijskih vrst mogočna žareča stena.	.
Kaj stanejo naši bankovci.'' Na podlagi letnega proračuna francoske banke stane tisk lOOOkronskega bankovca 7'2 centimov, lOOkronskega bankovca samo 6'7 centimov. Režijski stroški avstro - ogrske banke so na vsak način večji ko francoske; ako pa na
ga pa še ozemlje kraljevine Srbije in Črne gore. Država SHS. bo štela čez 12 milijonov prebivalcev.
drugi strani upoštevamo, da prekaša avstro - ogrska banka glede velikosti in obsežnosti tiskovnega obrata vse druge banke, tudi pri nas ne bodo tiskovni stroški presegali veliko 7 vinarjev. — Tiskarna bankovcev je pač eno najplodonosnejših podjetij.
Zaslužek amerikanskih avtomobil-nih tovarn. Amerikanska tvrdka Ford Motor Companv z 9 milijoni kron akcijskega kapiala izkazala je za leto 1914. čez 160 milijonov kron čistega dobička. Od teh se je razdelilo med nastavljence okrog 5 milijonov kron. Najmanjši dnevni zaslužek delavca znaša pri Burnem delavniku 24 kron. — Ford - avtomobili so izmed vseh najcenejši. Popolnoma opremljeni voz stal je v mirnem času okrog 3000 kron.
Nova železnica v Avstraliji. Dne 12. novembra 1917 se je otvorila železni-čna proga skozi avstralsko puščavo v dolžini 1693 km od postaje Port Augu-sta v Južni Avstraliji do postaje Kal-goorlie v Zapadni Avstraliji. 1600 kilometrov te proge gre skoz brezvodne kraje, več kot 1000 km skoz pokrajine, ki so popolnoma neobljudene. 563 kilometrov se vozi vlak brez prestanka, to e toliko, kakor znaša proga južne železnice od Dunaja do Opčine nad Trstom. Stroški so bili proračunjeni na 98 milijonov kron, narastli pa so na 1651/, milijona kron in bodo se zvišali še na 196 milijonov, ko bo cela proga urejena za brzovlake. Z dovršitvijo te proge so zvezani kraji Zapadne Avstralije, kjer se dobiva zlato, s poljedelskimi pokrajinami na vzhodu, Perth na zapadni obali je spojen z nepretrgano že-leznično zvezo 5150 km z mestom Bris-bane na vzhodni obali (Queensland). Pošta, ki je prej rabila s parnikom šest dni, pride zdaj v 31 /9 dneh. V Evropi pa so se med tem časom milijarde in milijarde potrošile za medsebojno klanje in uničevanje!
Politične vesti.
Jugoslavija zajamčena. Iz posebne izdaje »Domovine«, ki smo jo napravili pretekli ponedeljek za naročnike in ku povalce »Domovine«, je razvidno, da je Jugoslavija zagotovljena. Manifest avstrijskega cesarja Karla, ki ga je izdala dunajska vlada pod pritiskom Wilsono vega odgovora na mirovno prošnjo Av-stro-Ogrske, priznava vsem narodom monarhije pravico do samoodločbe in do ustanovitve lastne države. Ameriški predsednik Wilson pa je s svojim odgovorom Avstro-Ogrski naznanil, da se z njeno vlado ne pogaja in da naj se ona obrne na Cehe in na Jugoslovane, ki ji bodo povedali, pod kakšnimi pogoji se bodo osnovale njihove neodvisne in samostojne države. Wilson je pa tudi sporočil, da je tako Amerika, kakor ostala ententa že priznala opravičenost češko-slovaške in jugoslovanske države.
= Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Samodločba avstro-ogrskih narodov napreduje od dne do dne. Poljaki se že nekaj tednov več ne čutijo pripadnike avstro-ogrske države. Avstrijski Nemci, ki hočejo imeti svojo avstrijsko nemško državo, so1 po večini za to, da se priklopijo Nemčiji. Naš vrhovni Narodni svet v Zagrebu pa je sklenil, da mora obsegati država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS.) vse pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi. K jugoslovanski državi, ki bo segala od Vel. Zvonarja do Soluna, bodo pri padali torej prebivalci vseh avstro-ogrskih jugoslovanskih pokrajin, razvente-
= Narodni svet S. H. S. V narodnem svetu so zastopane vse politične stranke Slovencev, Hrvatov in Srbov, to je vseh Jugoslovanov, ki prebivajo v Avstro - Ogrski monarhiji. Narodni svet je narodna vlada, kateri se mora pokoravati vsak Jugoslovan. Narodni svet zastopa naš narod na znotraj in zunaj in so le njegove izjave obvezne za cel narod. Posamezne stranke, dežele ali kronovine nimajo ničesar odločevati o bodočnosti Jugoslavije. Zato prisezimo svojo udanost Narodnemu svetu, ki je odslej za naprej edina za nas merodajna vlada. Narodni svet Jugoslovanov ima svoj sedež v Zagrebu in mu načeljuje državni poslanec dr. Korošec.
= Nemški cesar je še leta 1904. daroval ameriškim Zedinjenim državam velik spomenik Friderika Velikega. Spomenik je stal pred vojaško akademijo v Washingto-nu. Ko je vojna izbruhnila, so Amerikanci podrli spomenik in napravili iz njega kano-ne, s katerimi so potem streljali Nemce na Francoskem.
—	Alzacija - Lorenska. Površina: 12.522 km* (skoro polovico več ko Kranjsko), prebivalcev leta 1910: 1,871.702, od teh je po uradnih podatkih bilo samo 12%, t. j. okoli 224.000 Francozov. Zakaj torei Francozi tako strastno zahtevajo povrnitev teh dežel? To nam pojasni sledeča statistika: L. 1871. ste imeli ti dve deželi 1,550.000 prebivalcev, v 40. letih se je izselilo blizo 700.000 prebivalcev, nekaj v Ameriko, večinoma pa na Francosko ali v francoske kolonije, priselilo pa se jih je iz nemških zveznih držav okoli 400.000. Izseljenci bi se z državnim prirastkom pomnožili na 1 milijon in bi pretežna večina prebivalstva zdaj kakor pred 1. 1871. bila francoska ne glede na one, ki so se pod nemško vlado ponemčili. Izseljenci so bili največ v starosti 20 — 40 let. Francija se sklicuje na to, da je morala vzdržati te ljudi. Izseljevanje je trajalo do zadnjega časa in je bilo tako močno, da je še 1. 1905 vsaka enajsta hiša bila brez prebivalcev. Zanimivo bi bilo dognati, koliko tujcev se priseli v naše jugoslovanske dežele in koliko ljudi si je moralo v tujini iskati zaslužka in kruha.
—	Spoznanje prihaja, četudi prepozno. Nekateri listi v Nemčiji ostro pišejo proti vsenemški struji in proti mogočnežem, ki so v februarju 1917 napovedali poostreni boj s podmorskimi čolni. Pravijo: Zdaj vemo gotovo, da se je januarja 1917 Nemčija obrnila na predsednika Wilsona s prošnjo, da posreduje sporazumni mir, ter mu je tudi izjavila svoje mirovne pogoje. Wilson se je resno trudil za dosego miru. V tem pa je nenadoma prevladala v Nemčiji brezobzirna vsenemška struja, v Wilsonovo posredovanje je treščila napoved poostrenega podmorskega boja Zato se ni čuditi, če Wilson danes ne zaupa nemški mirovni ponudbi in zahteva garancije (varnosti). 60 milijard dolgov bi si prihranili, tisoče in tisoče mrtvih in ranjenih bi rešili, če bi v januarju 1917 sklenili sporazumen mir.
Tedenske vesti.
—	Našik vojnih vjetnlkov na Ruskem
se je mnogo več poročilo, kot se je svoj čas domnevalo. Na meji, kjer so naše vojaške oblasti prevzemale vojne vjetnike, so morali napraviti posebno postajo za ože-njence. Tam vsakega oženjenca natančno popišejo in obenem doženejo, če se je smel poročiti na Ruskem in če morebiti že doma nima svoje žene. Kakor hitro dožgnejo, da je vjetnik dvakrat poročen, uvedejo proti njemu kazensko postopanje. Rusko ženico in otroko pa pošljejo po isti poti kot je prišla nazaj, ker prva žena ima le še prvo besedo in pravico do moža.
—	Oderuhom ptfstaja bližajoči se konec vojne zelo neprijeten. Boje se, da bodo cene blagu padle in da ne bodo mogli pri prodaji doseči onega dobička, s katerim so računali. V zakotni kupčiji in tudi po trgovinah se je pojavilo razno blago, ki ga že; dolgo nismo videli. Navljalci cen so imeli blago v svojih skrivnih skladiščih ter čakali hujših časov in višjih cen. Sedaj ko je prišel nenadni vojni preobrat, hite prodajati svoje zaloge, da ne pridejo ob svoj mastni dobiček. Prebivalstvo naj bo pametno in naj nikar ne kupuje nobenih potrebščin, ki jih najnujneje ne potrebuje za vsakdanje življenje, ker bo za nakup blaga prav kmalu ugodnejši čas. Oderuhi so že štiri leta najnesramneje drli prebivalstva
in ne dopustimo jim, da bi še zadnje ure uganjali svoje grde kupčije.
—	Preskrba nezakonskih otrok vojakov. Današnja ureditev otroškega varstva in mladinske preskrbe, ki dela pred vsem na to, da si zopet opomore človeški rod vsled velikanskih izgub po vojni, zahteva, da se razširi ta oskrba tudi na nezakonske otroke. Po najnovejšem že izdelanem načrtu, dobe neza-konskik otroci po padlih ali umrlih vojakih isto vzgojevalni.no, kakor zakonski otroci vojakov, če so podpore potrebni. V tem slučaju se le zahteva, da se je ugotovilo očetovstvo sodnijsko ali pa izvensodnijsko.
Iz Šmartna pri Litiji. Španska bolezen pri nas zelo razsaja. Ni jo skoraj hiše, kjer bi ne imeli po več bolnikov. Pa tudi smrtnih slučajev je veliko. Pravijo, da jih je bilo v teku zadnjega časa že nad sto. Pripetilo se je že, da so jih v fafl, nekateri dan pokopali po 6—7. Nje žrte^je postal tudi g. Ivan Razboršek trgovec in posestnik v Šmartnem. Bil je skrben gospodar in si takorekoč iz nič ustvaril lepo premoženje. Kot odločno naprednega mišljenja je imel svoje čase mnogo bojev. V splošnem pa je bil blaga duša. N. v m. p. — Vreme je bilo zadnje čase skrajno neugodno tako, da kmetovalci ne morejo spraviti sadežev, ne sejati ozimine. Kmet je pač izpostavljen elementarnim silam, dasi mu nekateri očitajo toliko dobrot. — Aprovizacija je pri nas nad vse sijajna. Oni, ki so odvisni od nje, so prejeli v zadnjih 4 mesecih go 1 kg lepe bele moke na osebo. Zato ni čuda, če se španska bolezen širi. Ako pa greš kam za moko moledovat, se ti čudijo, kako da se v petem letu vojne nisi naučil živeti, ne da bi sitnaril po uradih. Zdi se, da mislijo z nami tako, kot Ribničan s kon jem, ki ga je učil stradati. — Oni, ki so naročili pri kraj. organiz. J. D. S. ume t-n a gnojila, se jim sporoča, da se istih pričakuje prihodnji mesec. Ovira je le v prometu. Isto velja za apno. — Bralno društvo začne zopet delovati v Šmartnem in ima svoj občni zbor v nedeljo dne 27. t. m. ob 3. pop. v gostilni g. Robavsa. Pričakuje se obile udeležbe.
—	Zagorske novice. Štirinajst dni je neprenehoma deževalo. Kmetje niso morali spraviti svojih poljskih pridelkov pod streho in tako se bode pripetilo, da bodo nekateri imeli obilno škodo. — Tudi do-voljim posestnikom se ni posrečilo, da bi vsejali zimsko žito, ker je bilo nemogoče vsled moče orati. — Španska bolezen vedno še razsaja in zahteva mnogo žrtev. Tukajšnji zdravnik vsled obolelosti ne more nobenega bolnika na domu obiskati.
Poziva tMnesa Sveta.
i
V slovenskih pokrajinah in v Istri so zaloge živil jako pičle; tudi ne moremo pričakovati dovoza od zunaj. Romunija in Ukrajina nočeta več dovažati in v ogrskem državnem zboru se zahteva, da se ne sme izvoziti niti najmanjša množina živeža iz Ogrske. Pripraviti se je torej treba, da bo slovenski kmet sam prehranjeval naše ljudstvo, dokler ne pride pomoč iz inozemstva.
Vse polno tujcev prihaja sedaj iz neslovenskih krajev v naše rodovitne pokrajine ter odnašajo živež. Sedaj v teh hudih časih moramo pa skrbeti v prvi vrsti za naše otroke, da ne umr-jejo lakote.
Da otmemo naše ljudstvo preteči lakoti, je sklenil Narodni svet pozvati slovenske kmete, posebno na Štajerskem, da ne prodajo nič živeža tujcem, pač pa naj pomagajo našemu prebivalstvu.
Naš kmet naj shrani in prihrani toliko živil, da bo takrat, ko bo potreba huda in ko ga pozove Narodni Svet, mogel nuditi iz svojih zalog domačemu prebivalstvu vsaj toliko, da ga reši lakote.
H.
Bližajo se Burni časi, ki zahtevajo, da je vsakdo na svojem mestu in da izvršuje nalogo svojega poklica. Tudi za naše telovadce je prišel sedaj čas, da ščitijo narod.
Klateži, dezerterji in zllkovci se pojavljajo po deželi, ki ogrožajo javni mir in red.
Da bodo mogli postaviti naši. telovadci močno narodno stražo ter ščititi otroke in imetje našega naroda, poživljamo zastopnike Sokolov in Orlov, da pridejo prihodnji ponedeljek, dne 28. oktobra ob 3. popoldne v Ljubljano, kjer se bo vršilo na magistratu zborovanje, da se bo sklepalo o ustanovitvi Narodne straže.
Dr. Anton Korošec t. č. predsednik Narodnega Sveta.
Raznoterosti.
*	Bivša zimska palača rnskera earja — ljudska kuhinja. V Petrogradu so preosnovali zimsko palačo ruskega earja v ljudsko kuhinjo, ki ima prostorov za 2000 ljudi. Spioh namerava obstoječa vlada izpremeniti to palačo v ljudski dom.
*	Umetnik v stradanja amrl. V Flo-renci je umrl po celi Evropi dobro znani umetnik v stradanju Sucei. Bil je t svoji umetnosti tako izurjen, da je vzdržal 40 dni brez hrane in je vkljub temu prenašal težke telesne napore. Pristradal si je lepo premoženje in tudi vilo.
Vojni dogodki.
Z italijanskega bojišča poročajo zadnje dni o živahnem artiljerijskem delovanju na vsej fronti. Tudi letalci so neprestano na delu. Topovsko streljanje se je slišalo te dni prav dobro v ljubljanski okolici.	t&M
Poslano.
»Deželno mesto za vnovčevanje ži-vine< v Ljubljani pojasnuje na razne prošnje in pritožbe giede- izplačevanja vojne doklade, t. i. 1 K za vsak kilogram žive teže oddane živine, da plačujemo vojno doklado le tistim posestnikom, ki so oddali živino bodisi za civilno, bodisi za vojaško dobavo prostovoljno, t. j. na prvi poziv zaupnika. Pod nobenim pogojem pa »Deželno mesto« ne more izplačati vojne doklade onemu posestniku, ki bi se ne odzval na poziv zaupnika. Vsak posestnik mora tedaj svojo živino, ki mu jo ie določil zaupnik za dobavo, brezpogojno gnati določenega dne na dobavno mesto, če jo tudi potrebuje. S tem, da prižene posestnik od zaupnika določeno žival na dobavno mesto, še ni rečeno, da se mu bo žival tudi resnično odvzela. Prevzemna komisija ima pravico, da sme na dobavo prignano živino oproščati od dajatve, ako posestnik dokaže, da bi bil gosp. in gmotno zelo prizadet, ako se mu živina odvzame. Kdor se tedaj ne odzove zaupniku na prvi poziv, mu nikaka prošnja ali pritožba več ne pomaga, da
bi se mu naknadno izplačala vojna do-klada. Vojno doklado namreč ni smatrati kot plačilo, temveč v smislu odredbe poljedelskega, finančnega in vojnega ministrstva samo kot nagrado onim posestnikom," ki živino priženejo prostovoljno t. j. na prvi poziv zaupnika.
Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
Izdaja: Konsorclj »Domovine«. Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezna številka 30 vinarjev. Uredništvo In upravništvo: Sodna ulica št. 6, pritličje desno. Inserati po dogovoru.
Pobarvano blago
(črno, rdeče, modro, rjavo itd.) starih ponoše-nih, obledelih in včasih |.||1 M	S
že zavrženih oblek je uporabno HUI 1119 V O a Domače platno, pobarvano modro, je posebno trpežno.
Za naročila po pošti se uljudno priporoča Prva In največja parna barvnrnica in kemična Čistilnica
Josip Reich, Ljubljana
WW Poljanski nasip štev. 4.
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova ulica štev. 3,
največja slovenska Hranimks
je imela koncem leta 1917 vlog . .........K 66,800.000
hipotečnih in občinskih posojil ............ 27.000.000
in rezervnega zaklada..............n 2,000.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
401
|0f
večje nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica fe pupilarno varna tn stoji pod kontroEo
c. br. deželne vlade. Za varčevanje Ima vpeljane Učne domaČe hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'A% obrestim in proti najmanj 1% ozir. '/4% odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov iata ustanovljeno
H Kreditno društvo.
Tvrdka: M. ROSIier & COfflp.
veležganjarna v Ljubljani
oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka:
sllvovlco, sadjevec, brinjevec, konjak In
vino vermont po ugodnih cenah.
linica nipi on
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po tistih 11 01 4 /0
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,000.000.
Hranilne vloge K 23,000.000.
——
Ustanovljena leta 1881.
irua lih.
»iRlška glavnica: . . . K 12,000.000. Rezerve: okrog .... K
ll: II.
Dubrovnik Dunaj Kotor Metkovič
MMn:
Opatija Spljei Šibenik Zader
Sprejema:
Vloge na knjižice in jih obrestuje
po čistih 470
Vloge na tekoči^ in žiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.— Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje in prodaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd. srečke c. kr. razredne loterije.
Eskontira :
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema:
Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
Brzofavni naslov:
MT JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi... K 2,000.000.—
Podružnice:
v Splitu, Celovca, Trsta, Sarajeva, Gorici (t. č. Ljpbljani) in Celja.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz io valut. Vnovčevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. Promese
k vsakemu žrebanju. |f9 Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica