l f LEOX XIII. J Zdaj ob smrti sv. Očeta Leona XIII. se še le prav vidi, kako spoštovan in priiiubljen je bil vsepovsodi. Ni dežele, ni mesta, ni vasi, kjer bi se ne žalovalo za njim. Tudi drugoverci se klanjajo sedaj njegovemu velikemu duhu in ga občudujeio. Katoliški svet pa ve, da ga je zadela prebritka izguba. V naši, lavantinski škofiii se opravljajo, kakor nam dohajajo poročila, zadušnice za pokojnim papežem z veliko pobožnostjo. V stolniei mariborski so imeii v torek. 28. t. m. mil. knez in skof mašozadušnico za pokojnega očeta, katere maše so se udeležili zastopniki vseh tukajšnjih oblasti, odposlanci katoliških društev in pa velika množica vernega ljudstva. Po sv. maši pa so mil. knez in škoi v krasnem nagovoru slavili velikega papeža, pri katerem so bili sami petkrat osebno navzoei, da so mu poročali o razmerah v lavantinski skofiji. Izvenrimski kardinali prihajajo v Rim, da se udeležijo volitve novega papeža. Vohtev se začne v soboto, dne 1. avg. in mogoče, da bomo v nedeljo že vedeli ime novega sv. Očeta. Avstrijski kardinali, ki bodo tudi volili novega papeža, so: Čeh grof Skrbensky, nadSkof v Pragi, Poljak Puzyna, nadškof v Krakovi, dr. Ant. Gruša, nadškof na Dunaju, dr. Ivan Kačtaler, nadškof v Solnogradu. Pri volitvi novega papeža bosta torej Slovane zastopala grof Skrbensky in Puzyna, drugih slovanskih kardinalov pa ni. Skupno število vseh kardinalov je sedaj 63. Kadar je njih število polno, tedaj jih je sedemdeset. Glede izvolitve novega papeža, izmišljujejo si hsti vse polno vesti. Pravijo namreč, da sta zdaj med kardinali dve struji, jedna da gre za tem, da bi se izvolilo za papeža jednega izmed mlajših kardinalov, druga pa da nastoja, da bi postal papež jeden iz starejših kardinalov. Nekateri pravijo, da bo v slučaju, da bo izvoljen star papež, intronizacijo preložil na jesen. Naj si bo pa prihodnji papež ta ali oni, gotovo pa je, da bode Italijan.