Poštnina plačana v gotovini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. -> ‘ U. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-09. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 28. julija 1932. štev. 85. Bencina ni Še pred par leti se je vodila med raznimi petrolejskima producenti ogorčena borba iza nova ležišča, ker so se vsi bali, da se bodo vsled neverjetno stalno rastoče potrebe nafte in njenih derivatov izčrpala dosedanja ležišča. Toda ta strah je bil neutemeljen, Iker je bila produkcija uafte Oakrat večja kakor pa njena potreba in tako smo nakrat prišli do tega, da je na svetu preveč zemeljskega olja. Kakor povsod drugod, tako je tudi v produkciji nafte nastala preobilica in danes veliki proizvajalci nafte niso več v ljutem medsebojnem boju za odkritje novih ležišč, temveč danes gre vse njih stremljenje za tem, da najdejo nove trge. Nafte je preveč, trpimo od preobilice petroleja. Takšen je danes položaj na svetovnem trgu nafte. Ko pa ves svet trpi od preobilice nafte, Pa je v naši državi nakrat zadonel klic: bencina ni!. Skoraj bodo vse zaloge bencina izčrpane in skoraj se bodo ustavili vsi motorji na nafto in vsa vozila, kar nekateri senzacije željni tuji listi tudi že pišejo. A v Zemunu stoje natovorjene ladje z bencinom, ki pa se ne sme izgovoriti, ker tega ne dopuste oni, ki imajo monopol nad vso trgovino z zemeljskim oljem v Jugoslaviji. Zastopniki naših največjih rafinerij trde, da je prišlo do pomanjkanja bencina vsled povišanja carine na nafte in njene stranske produkte ter vsled1 deviznih omejitev. Ne bomo se za enkrat spuščali v to, koliko drže ti za lase privlečeni argumenti, temveč ugotoviti moramo to-le: Kljub povišanim carinam in kljub deviznim omejitvam ne bi bilo pri nas prav nobenega pomanjkanja bencina, če se ne bi vse naše rafinerije za nafto medsebojno dogovorile, da ne bodo nabavljale novega blaga. Da pa je prišlo med njimi do tega dogovora v času, ko njih gospodarji izven Jugoslavije sploh ne vedo kam s petrolejem in bencinom, to dokazuje, da hočejo vsled manjše potrošnje zmanjšane dobičke nadomestiti s povišanjem cen za nafto in njene stranske produkte. Če je to dopustno v sedanjih težkih časih, pa prepuščamo odgovor bralcu. Nekaj drugega pa je, kar moramo že sedaj povdariti z vso odločnostjo. Nafta je danes n ©obhodno potreben produkt, ker brez naifte ne morejo obstojati ne obrati, ne ladje, ne motori, ne avtomobili in ne aero-plani. Pomanjkanje nafte je zato narodno gospodarska nesreča in kdor umetno povzroča pomanjkanje nafte, ta je brezvesten Škodljivec. Toda nafta je tudi odločilne važnosti za narodno obrambo in država, ki je brez nafte, je že vnaprej obsojena na Poraz, ker je brez orožja. Zato se mora vsaka država že vnaprej zavarovati, da je sploh ne more zadeti nepričakovano pomanjkanje nafte in v drugih državah skr-be tudi za to. Prav tako je zato tudi za na-80 državo neobhodno potreba, da ji mora-jamčiti vsi oni, ki prodajajo v naši dr-^vi zemeljsko olje, da ga bo v državi vednof dovolj. Kakor, je v Franciji, tako se ^ora uvesti tudi pri nas, da mora vsak ^veznik bencina in petroleja poleg one količine, 'ki je potrebna za dnevno upo-rabo, yvoziti še enako količino za zalogo. Le na ta način borno varni pred presenečenji. , Posel z nafto je danes eden najbolj do-bičkanosnih na svetu in velike tvrdke, ki se bavijo s tem poslom, razpolagajo s tako ogromnimi vsotami', kakor si jih človek le težko predstavlja. Vemo zato, da je boj s temi tvrdkami in njih podružnicami silno težaven, toda vseeno ne smemo trpeti, da bi nas mogle te tvrdke kar nakrat prisiliti k sprejemu vsakega njih pogoja, ker smo nakrat brez nafte. Prav tako pa tudi ne smemo trpeti, da bi se v času največje go- spodarske stiske smelo kar brezobzirno zviševati ceno tako neobhodno .potrebnemu predmetu, kakor je nafta in njeni stranski produkti. Priporočamo zato našim narodnim poslancem, da prav temeljito in energično razjasnijo vprašanje, zakaj je nakrat zmanjkalo pri nas bencina, ko ga je vendar povsod drugje preveč. Železniške tarife in izvoz lesa V pondeljek se je vršila v Beogradu konferenca lesnih interesentov, da sklepa o raznih važnih vprašanjih. Prvi dan konference je bil posvečen vprašanju naše želiz-niške tarif, politike z ozirom na lesno industrijo. Konference so se udeležili delegati vseh naših lesnih organizacij; slovensko lesno industrijo je zastopal gosp. inž. Lenarčič. Konferenco je otvoril trg. minister g. Mohorič ter podal kratek pregled naše lesne trgovine. Navedel je vse težave, s katerimi se mora boriti naša lesna industrija, zlasti pri izvozu lesa v tujino. Nato je razložil finančno stanje in proračunsko politiko naših zeleznic ter o stalni zahtevi naše lesne industrije, da se železniške tarife za les znižajo, ker bi samo pod tem pogojem mogle naše lesne tvrdke uspešno konkurirati na tujih trgih. G. minister Mohorič je nadalje poudaril, da je izvoz lesa v zadnjih letih padel v veliko večjem obsegu, ko.v drugih državah. Ker je nedvomno, da je za kalkulacijo cena lesa višina železn. tarife največje važnosti, zato je sklicana današnja kohferenca, ki naj zlasti utrdi, kako visoke železniške tarife naš les sploh prenese. Na predlog delegata g. Kneževiča je bilo sklenjeno, da bo posebna deputacija razložila železniškemu ministru zahteve naše lesne industrije z ozirom na železniške tarife. Kakšna bo letošnja žetev O stanju letošnje žetve so se pojavile v naših listih že najbolj različne vesti. Po nekaterih bo letošnja žetev tako slaba, da ne bo niti za domačo prehrano dosti žita, po drugih vesteh pa bo tudi letošnja žetev odlična. Da napravi konec vsem tem nasprotnim si vestem, je sklical trgovinski minister g. Mohorič posebno konferenco, katere so se udeležili naši prvi izvozniki, strokovnjaki in poznavalci žitnega trga. Prva naloga konference je bila, da dožene stanje letošnje žetve! Kot prvi je poročal za Privilegirano izvozno družbo g. Najdanašč. Lani je društvo izvozilo 43.000 vagonov pšenice, okoli 8000 vagonov pa je še ostalo. Po podatkih, ki jih je zbralo izvozno društvo, je letošnja žetev precej slabša od lanske, vseeno pa bo preostalo od 5 do 15 tisoč vagonov pšenice za izvoz, Posebno izvozniki iz Vojvodine, tako Dundjerski, dr. Palic, Sekeli in Mitrovan-ski pa so bili zelo pesimistični glede letošnje žetve, ki da bo komaj zadostovala za domačo potrebo. Zastopnik Glavnega saveza srbskih zem-ljoradničkih zadrug, Voja Djcrdjevič pa ni bil tako pesimističen. Dejal je, da imamo vedno tri vrste pšenice in sicer: 1. pšenico za izvoz, 2. ono za domačo potrebo in 3. pšenico, ki ostane pri kmetu in ki prehaja iz ene žetve v drugo. Od lanske žetve je ostalo okoli 10.000 vagonov, letošnja žetev, čeprav slaba, bo vendarle dala -10 do 15 tisoč vagonov izvozne pšenice, pšenice za domačo porabo pa bo dovolj. Koliko bomo mogli izvoziti letos pšenice pa je odvisno še od pridelka koruze. Če bo koruze mnogo, potem bo tudi več pšenice za izvoz. Konferenca je nato razpravljala o potrebnih ukrepih, da se čimbolj olajša izvoz žita. Predvsem so izvozniki želeli, da vlada skrbi za finansiranje izvoza, da ne bo treba' čakati vsled raznih deviznih odredb predolgo na denar, ker se na ta način izgublja obresti, obratni kapital pa se ne vrača. Tudi zaradi preferenciala so želeli izvozniki razne olajšave. Minister Mohorič je izjavil, da bo vlada prav rada podpiraal izvoz, da pa intervencija države ni potrebna, ker so sedaj cene pšenice dovolj visoke. Če bi pa cene padle, potem bo vlada intervenirala, ker ne more trpeti, da cene ne bi odgovarjale produkcijskim stroškom in našim prilikam. Kar se pa tiče izvoznega društva, ne bo to prav nič omejevalo trgovine z žitom, ker je ta čisto svobodna. Izvozno društvo bo isamo registriralo izvoz, kar je potrebno vsled preferenciala, ki ga nam dajejo nekatere države. Carinska vojna med Avstrijo in Ogrsko S 16. julijem je nastopilo med Avstrijo in Ogrsko brezpogodbeno stanje. Na obeh straneh so se pri pogajanjih trudili na vso moč, da bi še v zadnji uri preprečili ca-rinskopolitični konflikt. Trgovski stiki med Ogrsko in Avstrijo so bili že od nekdaj posebno tesni, in Avstrija je imela po-' dobno izmenjalno razmerje le še z Nemčijo in Češkoslovaško. A z Nemčijo in Češkoslovaško prodajna baza ni bila tako naravna kot z Ogrsko, ko sta še pred prav kratkim časom Ogrska kot čisto agrarna in Avstrija kot industrijska država predstavljali v medsebojni izmenjavi naravnost idealno dopolnilo. Tragika povojne dobe je, da sta ti dve državi zapustili svojo naravno določitev ter da izvajata prisilno .prcizobrazbo. Deset let že se tipično agrarna Ogrska z veliko pridno-, stjo industrializira, dočim se v stari industrijski AvsfViji industrija večlomd; in si-. I stematično uničuje in se išče zopetna pretvorba v agrarno državo. V bistvu je to posledica dejstva, da ima v Ogrski industrija večjo udarno moč kot kmetijstvo, v Avstriji pa da so agrarci bolj energični, dočim je industrija zvapnela in brez energije. Če bi tega ne bilo, bi bilo popolnoma neumljivo, kako more priti med Avstrijo in Ogrsko do carinske vojne. Redkokje se nahajata na svetu dve sosedni državi, ki bi se tako naravno dopolnjevali. Morda je to mogoče med kakšno evropsko državo in njenimi kolonijami, a v Srednji Evropi je morda na njenem ozkem prostoru to edini, primer. V zadnjih letih se je večkrat opazilo, da se hočeta obe državi prilagoditi zahtevam narave in sta uvedli v medsebojnih trgovskih stikih nove napredne metode in posebne dogovore, s ki bi zaslužili biti prevzeti v mednarodni promet Ravno pred enim letom sta sklenili ti dve državi v tej sijaferi najdaleko-sežnejšo pogodbo, ki je določila kontingente in neke vrste preferenco in ki se je zdela da je res izredno zmožna ojačiti medsebojno blagovno izmenjavo. A dan po podpisu je morala Ogrska v zvezi L izbruhom bančne krize v Nemčiji ustaviti svoj bančni in borzni promet, odrediti devizne ukrepe, urediti uvoz in se iz valu-taričnih vzrokov zapreti proti inozemstvu. In pričel je pri tem trpeti tudi trgovski promet med obema državama. Da se trgovski stiki prekinejo, je v enaki meri všeč avstrijskim agrarcem in ogrskim industrijalcem, a tudi avstrijski in-dustrijci imajo sedaj rajši neke vrste carinsko vojsko kot pa kako nevšečno trgov-sko-politično |novost. Za ogrske agrarce pa pomeni sedanje stanje naravnost katastrofo. Kajti v juliju in avgustu mora izvoziti Ogrska svoje previške sadja in zelenjave v sosedne dežele, če noče, da se vse to pokvari. Ker je pa Ogrska že več mesecev v carinski vojski s Češkoslovaško in tam svojega blaga ne more prodati in ker je prišla sedaj še Avstrija zraven, ostane v najboljšem slučaju le še Nemčija; ta pa ogrske zelenjave in ogrskega sadja že prej ni rada kupovala, prvič, ker tranport predolgo traja, in drugič, ker so nemški agrarci proti. Poleg ogrskih agrarcev bodo največ trpeli pač avstrijski konsumenti. Seveda ogrsko sadje ni ravno za življenje avstrijskega konsumenta neobhodno potrebno in tudi zelenjava ne, a avstrijsko prebivalstvo se je v zadnjih letih tako zelo navadilo na surovo prehrano (torej na sadje in zelenjavo), da bi njeno podraženje na že itak oslabljeno nakupno moč avstrijskega konsumenta prav slabo vplivalo. Vidimo torej, da so tu in tam široki sloji prizadeti, in se je sklenil že sedaj nekakšen modus vivendi med obema državama. Seveda je vse razburjeno, in beseda »represalije« je na dnevnem redu, tu in tam. Splošno pa hočejo odvzeti konfliktu ostrino in so se pogajanja za obnovo medsebojnih stikov že pričela. Obe deželi se nahajata v hudi krizi in nimata prav nobenega povoda, da si grenita življenje druga drugi. Ogri očitajo Avstrijcem, da so zašli v ekstremno agrarno politiko, nasprotno pa pravijo Avstrijci Ogrom, da ščitijo samo svojo industrijo, kar da nikakor ni prav, ker je Ogrska tako izrazito agrarna dežela. Vidijo pa vsi, da taki očitki nič na pomagajo, in so začeli, kot rečeno, z novimi pogajanji. Do vpostavitve normalnih odnošajev naj se trgovski promet med obema državama na temelju dosedanjih pogodbenih carin razvija naprej, vzporedno naj se pa vodijo nova pogajanja v svrho sklepa definitivne trgovske pogodbe. Škoda pa je tako ali tako že sedaj[ ogromna. TRGOVINA DRŽAV V PODONAVJU Rimski »Messaggero« prinaša pregled o tej trgovini (v dolarjih): Leta 1928 je znašal skupni trgovski promet Avstrije, Ogrske in držav male antante med seboj ca 970 milijonov dolarjev, leta 1931 pa 536 milijonov, trgovina teh dežel z ostalim inozemstvom pa 1982 in 1348 milijonov dolarjev. Trgovska bilanca teh držav je bila leta 1928 pasivna z 200 milijoni dolarjev, leta 1931 pa s 25 milijoni aktivna. Leta 1928 so prodale Podonavske države 35 odstotkov blaga v Podonavju, leta 1931 pa 28’5 odstotkov. • * • POLJSKA PROTI AVTARKIJI Ijska priobča svojo novo carinsko tarifo,|ki vsebuje s svojimi 5000 postavkami zaključek sedemletnega preddela. Ob priliki priobčenja izjavlja poljska vlada; da smatra politiko avtarkije (gospodarske samovlade ali samobitnosti) z visokimi carinskimi postavkami z gospodarskega stališča pravilno in ne za zdravo. Pripravljenat sodeluje pri odpravi avtarkičnih tendenc, če bi se tudi vse druge države za to odločile. Vsak vidi, kam vodi sedanja pot. Minister Mohorič je mož, ki je prišel ob pravem času na pravo mesto Zanimiv članek uglednega zagrebškega dnevnika »Novosti«: o težavah naše lesne industrije. iV uglednem zagrebškem dnevniku jje priobčil g. Josip Selak daljši članek o težavah naše lesne industrije, Naš sedanji trgovinski minister g. Ivan Mohorič, piše g. Selak med drugim, se je lotil z veliko energijo in s še večjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo težkega dela, da najde nova pota za sanacijo in ponovni pro-cvit naše tako težko ogrožene in prizadete trgovine in industrije. Njemu ne gre za popularnost, ki se najlaže doseže z demagogijo, temveč za stvarno pomoč in povzdi-go našega gospodarstva. Že doslej, v razmeroma kratkem času svojega javnega delovanja, se je odlikoval kot pomočnik ministra in kot minister s svojim strokovnim znanjem in odkritim nastopom na raznih konferencah in javnih zborovanjih. Naj opozorimo med drugim samo na njegov govor na ljudskem shodu na Jesenicah, pa iahka trdimo, da je on pravi imož, ki je prišel ob pravem času na pravo mesto. iG. minister Mohorič se zanima intenzivno tudi za našo lesno industrijo in je 25., 26. in 27. t. m. sklical v 'Beogradu konferenco, da sliši težave, želje in predloge njenih glavnih predstavnikov iiz vse države, da bi potem priskočil na pomoč, kolikor Jx> le mogel. V njegove iskrene in dobre namene verujemo vsi in smo prepričani, da bo na konferenci zbral mnogo podatkov « križih in težavah, ki nas teže in ki bi se dale z malo dobre volje odstraniti. V prvi vrsti bi bilo treba revidirati železniške tarife za razne 'vrste gradbenega lesa, za hlode, aa drva, za taninski les in za oglje. Druga velika težava, ki se proti nji todni lesna industrija že celo desetletje, je sekanje iim obdelovanje lesa v državni režiji. Država ima od tega često veliko škodo, lesna industrija pa hudo konkurenco, ki ji ne more kljubovati. Ce ministrstvo za šume in rudnike na vsak način hoče se- kati in obdelovati les v lastni režiji, naj se dotični gozdovi prej ocenijo, da se bo vedelo, kaj je bilo posekano in obdelano in naj ise vse dela na trgovski podlagi z vsemi bremeni, ki jih mora nositi privatna industrija in ki jih mora n. pr. nositi tudi državno podjetje »Šipadc. Čim bo to storjeno, ne bo sekanje in obdelovanje lesa v državni režiji več škodovalo industriji. jVelike ovire vidi naša lesna industrija v načinu javnih licitacij za državne dobave. Razpiše se javna dražba, javi se 20 do 30 dobaviteljev, vsi polože kavcije in stavijo ponudbe na več stotisoč pragov itd. Minejo meseci, a ministrstvo se na podlagi teh ponudb ne odloči. Ponudniki seveda čakajo na odločitev, blaga ne smejo nikomur prodati in kavcije jim leže mrtve. Čez dva ali tri mesece pa pride vest, da je dražba razveljavljena in da bo razpisana druga. Pripetilo se je pa tudi, da ponudniki več mesecev niso dobili nobenega obvestila in so lahko šele privatnim potom izvedeli, da niso njihove ponudbe sprejete in da je dobil dobavo pod roko tretji. Potem pa tra ja še mesec ali dva, da izposlujejo, da jim država vrne kavcije. Naša 'esna industrija je eminentno izvozna industrija in zato bi se morali naši konzulati v inozemstvu brigati za našo lesno industrijo, a država bi morala imeti trgovske agenture po vseh večjih evropskih tržiščih in pristaniščih. Lani jeseni je kupilo prometno ministrstvo pod roko od francoske tvrdke Carel Fouche & Cie S. A. okrog 500.000 bukovih in hrastovih pragov, ki jih je bila ta tvrdka lani kupila pri nas, da bi jih izvozila v Francijo. Tako je naša država odkupila prage, ki so že nad leto dni ležali na Sušaku na prostem na dežju in vetru, a domače tvrdke so ostale brez naročil. Skupščina združenja trgovcev v Zagrebu Pod predsedstvom g. Oto Sterna se je vršila v nedeljo, dne 23. julija L 1. v Trgovskem domu v Zagrebu izredna skupščir pa zagrebških trgoivoev, ki je uvodoma sporočil, da prehod iz Saveza trgovaca v združenje trgovcev ne pomeni cepljenje trgovskih vrst, nasprotno, se bodo vrste trgovstva v Zagrebu z novimi zakonom še tesneje naslonile na novo organizacijo. Nato je v izčrpnem govoru podal sliko gospodarskega stanja v naši državi ter izrazil željo po čimprejšnjem boljšem stanju, zlasti navajal potrebo, da se olajša psoslovanje z inozem. stvom. Nato je tajnik dr. Juhn prečita! nova pravila združenja, katere je skupščina soglasno odobrila. Sledila je nato volitev članov uprave, v katero so bili izvoljeni odlični trgovci Zagreba, tako n. ipr. bivši predsednik Saveza GrunvvaM, Kenifelja, Klein, Am-istein, Benčič, Holmann, Jesenski, Rajič, Vurdelja itd. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Bauman, Hlavka, Kollmann, Steiner, Vašič. Nato je sledila kot zadnja točka določitev stalnega osebja za pisarno združenja in je bil soglasno imenovan dr. Juhn tajnikom novega združenja z mesečno plačo 6000 Din katera se mu bo, čim se gospodarske prilike okrepijo, povišala, odobrila se je tudi stalnost dosedanjega pisarniškega osobja gdč. MilunlČ in Skrtič z mesečno plačo 2400 do 2500 Din. SPRAVA V BAKRU SE JE IZJALOVILA Kot se doznava, so se newyorška pogajanja za zopetno združitev starih članov Mednarodnega bakrenega kartela prekinila kot brezizgledna. Kartelu, ki prav za prav mi bil razpuščen, temveč se je le na tihem razšel z izstopom raznih članov, pripadajo le še severoameriška podjetja. Le v vprar šamju, da se svojčas sklenjena omejitev produkcije pridrži tudi za izstopivše člane, se je dosegla soglasnost. Tozadevno ostanejo svojeeasni dogovori v rahli obliki v veljavi. Kartelna cena je cficielmo nespremenjena, pa nima za evropski trg praktično skoraj nobenega pomena več. V prosti trgovini je padla prodajna cena pod 5 cents. Če se še pri tej ceni nekaj zasluži, koliko se je zaslužilo še pred par leti, ko je bila kartelna cena 20 cents im več. GOSPODARSKA VPRAŠANJA SKOPLJA Skoplje si hoče zgraditi kalorično rezervno električno centralo ter Mestno hranilnico. V zvezi z elektrifikacijo Skoplja je elektrifikacija vse Vardareke banovine skupaj z zgradbo hidrocenitrale ob reki Treska. Kalorična elektrarna naj bo dopolnilo hi-drocerrtrale; ker pa za to sedaj ni finančnih sredstev, se bodo zaenkrat zadovoljili s kalorično centralo, ikii bo zadostovala za industrijske in zasebne zahteve Skoplja. — Ofertne razprave razpisane za 12. in 22. avgusta. Prvi dan pride v razpravo gradbeni del centrale v proračunu 1,060.000 dinarjev, 22. avgusta pa elektrostrojni dtel s proračunom 4 milij. 300.000 Din. Istočasno mislijo na gradbo Mestne hranilnice in zastavljalnice. jkidlK;iHWiDiakMiiia TVRDKA W1RNER & MERTZ, A. G., MAIiNZ, se zanima za uvoz olja iz zelenih orehov, ki se rabi v industrijske svrhe. Pristni malinovec v sodih, kantah in steklenicah EN GROS vyALK0 EN DETAIL d. z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Telefon 25-35. DRGGERISTI SMEJO PRODAJATI RIBJE OLJE 'Lastniki naših drogerij so prejeli meseca aprila 1.1. odlok ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, na podlagi kate-ga jim je bilo prepovedano prodajati čišče-no ribje olje. Na intervencijo naših zastopstev je ministrstvo izdalo nov odlok, po katerem je prodaja ribjega olja dovoljena vsem drogerijam, ki jih vodijo strokovnjaki. Modu*.7<)flL1 kemižno čisto’ ®,eP- 1TICIUL AdUtVI gane in navadne prstene ter suhe fasadne barve. Taksni zakon Končno je izšel kot XXV. snopič zbirke »Zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur« d. d. v Ljubljani, že težko pričakovani »Zakon o taksah«, ki sta ga po sedaj veljavnem stanju na pregleden način priredila strokovna referenta pri dravski finančni direkciji gg. fin. svetnik dr. Bogumil Pavlič in fin. tajnik Franc Mahkovec. 200 strani obsegajoča knjižica je porazdeljena na več poglavij. Za uvodno besedo, ki pojasnjuje nujno potrebo taksnega zakona v celotni pregledni izdaji in napoveduje hkratu kot posebno strokovno urejeno knjižico »Pravilnik k zakonu o taksah« istih prirediteljev, sledi besedilo zakona s poglav-r ji: Taksna tarifa (str. 5 do 138) z vsemi tarifnimi postavkami, ki jih popolnju-jejo razne pripombe pod črto, in splošni del (str. 138 do 162) s členi taksnega zakona in pripombami pod črto. Kot posebni poglavji sledijo nato še veljavni členi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah in pristojbinah z dine 25. oktobra 1923., in še veljavni členi zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 z izpremembami in dopolnitvami z dne 25. oktobra 1923. Končno je temu vsebinskemu delu priključeno še besedilo § 45. zakona o sodnih taksah, ki se v taksnem zakonu pogostokrat omenja (celotni zakon o sodnih taksah s pravilnikom je izšel leta 1930 v posebni knjižici). Sledeči »Pregled« z navedbo tarifnih postavk, odnosno členov in strani knjižice omogoča orientacijo v snovi po strokah, stvarno kazalo, obsegajoče 29 strani, pa glede vsakega posameznega predmeta. Kakor je mogoče sklepati po prijavah v prednaročbi, se je pričakovala ta knjižica z velikim zanimanjem. Dobi ali naroča se pri založnici, tiskarni »Merkur« d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva 23, odnosno v vseh knjigarnah v platno vezan izvod po Din 55'—, mehko vezan pa po Din 45 —, s poštnino po Din 3*~ več. Ker je naklada le omejena, se vsem interesentom priporoča, da si knjižico čimprej nabavijo. S&^veki Obtok bankovcev v Nemčiji je bil po zadnjem izkazu Državne banke v znesku 3796 milijonov mark krit s 23-3 odstotki, f Promet med Anglijo in Irsko je padel na minimum, ker je posebna angleška carina na irsko blago že v veljavi. Trgovska bilanca Francije za prvo letošnje polletje kaže proti isti lanski dobi nazadovanje 14 milijard frankov ali 36 odstotkov, pri čemer je import prizadet e 34-5%, eksport pa z 38 odstotki. Dohodki francoskih železnic so padli v prvi letošnji polovici m 1198 'milijonov frankov ali 17*3 % na 5790 milijonov; vagonov je bilo pa 15 odstotkov manj v prometu kot lani. Kriza v čslov. usnjeni in čevljarski industriji je čezdalje hujša; Bafovo podjetje n. pr. je odpustilo 10.000 delavcev, v Tre-Mču so bili odpuščeni vsi delavci, drugod domalega vsi, mnogo tovarn dela z zelo . skrčenim obratom. Združenje premogovnikov v Lancashire (Anglija), ki se je pripravljalo skoraj eno leto, se je v zadnjem trenutku vsled nepremostljivih težkoč financiranja izjalovilo. S Trgovska bilanca v U.S.A. je bila v ju- ; ni ju prvič letos pasivna; uvoz 121 mil. dol., izvoz 115 milijonov. Med U.S.A. in Kanado je podpisan dogovor o investicijah v znesku več kot 200 j milijonov dolarjev, med njimi velikanska bidrocentrala z več kot dvema ' milijonoma KS. Dogovor med Holandijo, Belgijo in Luksemburgom, o katerem je »Trg. list« priobčil poseben članek, je stopil v veljavo 18. t. m. Svetovna produkcija zlata v preteklem letu je bila v znesku 80*5 mil. funtov (po zlati pariteti) za 3*8 mil. funtov večja kot leta 1930. Credit Foncier de France je sklenil enkratno zvišanje delniške glavnice za 75 mil. frankov na 375 milijonov. Nove delnice se dobijo v razmerju 1 :4. Emisijski tečaj je 1600 fr. Produkcija železa v Rusiji ne gre tako hitro naprej kot je predvideno v načrtu, in bo morala Rusija v 'bodočih letih impor-tirati še veliko železa. Rusija hoče postati največji svetovni producent železa, kar se ji pa v doglednem času ne bo posrečilo. Hranilne vloge v Ogrski so v preteklem ; polletju nadalje padle, in sicer pri 12 največjih zavodih in uri 'poštni hranilnici od 534 na 504 mil. pemgo. Za delni moratorij v Braziliji se je odločila brazilska vlada. Potankosti o določilih in obsegu moratorija še niso znane. Eno milijardo dolarjev smejo po zakonu v U. S. A. več tiskati kot jih imajo doslej-Od te majhne inflacije ne pričakujejo ni-kakšnih posledic. Bankovcev v obtoku je v U. S. A. za ca 5700 milijonov dol. Dubrovačka Plovidba d. d. izkazuje za preteklo leto zgubo 3'7 mil Din proti’ dobičku 9*7 mil. Din v letu 1930. Zgubo bodo krili iz prenosa iz leta 1980. Letina v Ogrski se je v zadnjih dneh marsikje izdatno poslabšala; starih zalog je le še malo, 'Proti uvoznim prepovedim v Avstriji se poraja v avstrijskih trgovskih krogih vedno večji odpor. Zvišanje železniških tarif v Avstriji je predlagala vladi uprava Zveznih železnic med drugim za mleko, moko, ceneni stavbni material itd. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Za 2. avgusta 1932 in nadalje določene seje j davčnega odbora za mesto v Ljubljani* se odgodijo za nedoločen čas, ker še niso izgo- j tovljeni na zakoniti podlagi vsi odmerni: predlogi, katerih naj odloča davčni odbor. Ot. Pirčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Jfj.V *' >VA 'Jr h P 1 Devizno tržišče Tendenca nestalna Promet Din 968.585*89 V minulem t'ednu je na ljubljanski borzi devizna kupčija znatno popustila in je teden zaključil s skoro 800 tisoč dinarjev manjšim skupnim prometom nego predzadnji teden. Iz naslednjih prometnih podatkov: 18. julija 19. julija 20. julija 21. julija 22. julija Din 231.631-43 Din 196.299-22 Din 200.784-87 Din 147.351-38 Din 192.518-99 Italija Newyork Pariz London Italija je razvidno, da so malone vsi borzni sestanki pretečenega tedna izkazali približno po dvesto tisoč dinarjev deviznega prometa, izvzemši četrtka, ki ni dosegel niti 150 tisoč dinarjev. Na poedinih borznih dnevih so prevladovali zaključki v Italiji, Londonu, Parizu in deloma v Newyorku. Od celotedenskega prometa odpade na zaključke v intervencijskem blagu nekaj preko šeststo tisoč dinarjev. Narodna banka je dala na razpolago največ Berlina (za 158 tisoč Din), Londona (za 180 tisoč Din), Curiha (za 101 tisoč Din), dokaj manje Newyorka (za 96 tisoč Din), Pariza (za 57 tisoč Din) in Trsta (za 48 tisoč Din), naj-manje pa Amsterdama (za 14 tisoč Din), poleg malenkosti Bruslja. Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili naj večji v devizah Pariz, Newyork in Trst. Devizna tečajnica kaže po spodnji tabeli Dne 18. julija Dne 22. julija Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2269-87 2281-23 2270-42 2281-78 Berlin 1335-60 1840-49 1333-97 1344-77 Bruselj 781-85 785-79 781-30 785-24 Curih 1097-35 1102-85 1097-35 1102-85 London 199-74 201-34 199-96 ‘201-56 obleke. klobuke itd. Škrohi in svellolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — šelenburgova ul. B. Telefon št. 22-72. DELNI USPEHI POGAJANJ 0 DUŠIKU Mednarodna pogajanja o dušiku v Parizu so imela lep uspeh, čeprav imajo dogovori le začasen značaj, dokler ne pride do odločitve o usodi čilskega solitrovega trusta. Prišlo je menda do raznih dogovorov, ti-čočih še ureditve domačih trgov in razdelitve eksportnih trgov po določenih kvotah. V splošnem je razpoloženje optimistično in ga ni moglo1 motiti tudi dejstvo, da so pogajanja preložili v London. Dogovorili se bodo tudi o cenah in o višini produkcije; kar bii bito ista kot nova ustanovitev dušikovega kartela. Pisali smo že, da se tudi zadeva čilskega, solitrovega trusta »Gosach« imenovanega, bliža razčišeenju in da hoče imeti prvo besedo pri tem čilska vlada. • • • 1 SVETOVNA PRODUKCIJA PREMOGA Nemški državni premogovni svet je izdal statistični pregled o svetovni premogovni produkciji v preteklem letu 1931 in jo ugotavlja s 1.234,600.000 tonami. S tem je padla produkcija skoraj na stanje leta 1914, ko je znašala 1.200,100.000 ton. Napram letu 1930 je bila lanska produkcija za 12*9 odstotkov manjša. Od skupne vsote pride na črni premog 85’2 odstotkov, na rjavi (v prvi vrsti Nemčija) 14-8 odstotkov. TUDI POLJSKA IZVAŽA SLADKOR V kampanji cd septembra 1931 do maja 1932 je izvozila Poljska skupno 224.712 ton sladkorja; od tega v Anglijo 70.431 ton, v Holandijo 38.485, v Švedsko 22.450, v Dansko 18-350, v Indijo 14.223. Večje množine sladkorja so šle tudi v Belgijo, Estonsko, Finsko in Latvijo/dalje v Francijo, Norveško, Rumunijo, Turčijo, Palestino itd. Med odjemalci so deloma dežele z lastno sladkorno produkcijo, ki pa včasih ne zadostuje. jgggCIttfd TEODOR KORN LJUBLJANA POLJANSKA C. 8 (PREJ HENRIK KORN) Ustanovljeno leta 1852 ' krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava /strelovodov. Kopališke in klosetne naprave Mestni tesarski mojster Josip Kregar, Kodeljevo štev. lO. Telet. 26-96 se priporoča cenienemn občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiS, raznih ostrešil, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. trgovci m industrijci / Tvgcvshi lisi se priporoča za inmeviranfel TISKOVINE vseh imiirgmke, uradne,reklam--1MT ne/aserfjise, knjige, večban lic L: hilr rafinerij se je sklenil dogovor, v katerem jamčijo rafinerije producentom prevzem vse petrolejske produkcije po cenah, ki nudijo producentom zadostno rentabilnost. Producenti so deležni vsakega zvišanja petrolejskih cen. Druga polovica tekočega leta je dcločena za prehodno dobo, in je fiksirana cena za sirovi petrolej iz Bory-slava neglede na morebitno kolebanje sve-tovnotržne cene za julij s 180 dolarji a vagon, za avgust lin september s 175 in za oktober—december s 170 dolarji. Povodom 20*letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 80% popnstom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Pred Škofijo IS 72*7 POENOTENJE CARINSKE NOMENKLATURE Pododbor za poenotenje carinske nomenr klature v Bernu je svoje delo končal in poročilo izgotovil. Tajništvo Zveze narodov bo poslalo sedaj ves elaborat vsem vladam v presojo in odobrenje. Odločitev o nadaljnjem poteku mednarodnih dogovorov o tem osnutku se bo izvršila šele tedaj, ko bodo prišli odgovori vlad nazaj na tajništvo. Skoraj gotovo bo sklicano mednarodno sklepno posvetovanje, ki naj odobri carinsko nomenklatur V obliki mednarodnega dogovora. Tako je bila odstranjena zelo velika ovira mednarodne trgovine. Izbrisala se je nastopna lirma: Sedež: Gor. Domžale. Besedilo: Feliks Toman jun., Gor. Domžale. Radi opus ta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1932. Firm. 532 — Rg. A II 196/2. Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 1. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave obročev; de 8. avgu-sta t. 1. pa glede dobave 2000 m2 krovne le- • penke, glede dobave električnega materija- j la, vrvi in deloiv za kompresor. — (Pred- | metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) The govcil ftlavočajle blago pi?i tvrdkah, feafei?e oglašajo v »Trgovskem listu" ? Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.