217. številka._Ljubljana, v petek 22. septembra 1899._XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 glđ. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 glđ., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Telelon ŠL. 34.
Ob imenovanju novih členov gospodske zbornice.
Včeraj je vlada razglasila imenovanje novih Členov gospodske zbornice. Zdi se nam, kakor da je to zadnji pozdrav sedanjega ministrstva, kakor da se je s tem imenovanjem poslovilo od avstrijskih narodov.
Tudi pri tem imenovanju je vlada ostala sama sebi zvesta in kakor ves čas svojega gospodovanja, tako je tudi pri tej priliki pokazala, kako u važu, e narod slovenski.
Čehi se čudijo, da mej imenovanimi členi gospodske zbornice ni ne jednega Jugoslovana, dasi je imenovanih nenavadno mnogo novih porov. In to začudenje je toliko uterneljenejše, ker Slovenci nimamo v gospodski zbornici niti jednega zastopnika.
Naša ustava določa v § 5., da postanejo členi gospodske zbornice „odlični možje, ki so si za državo ali za cerkev, za znanost ali umetnost pridobili zaslug". Če pregledamo imenik novih členov gospodske zbornice, vidi se, da so v merodajnih krogih postali že jako skromni. Mej imenovanci so možje, o katerih niti oficialni slavospev ne more navesti tacih zaslug, da bi jih bilo vredno upoštevati. Kake zasluge ima n. pr. graški dr. Schreiner ali grof Ungnad ? Oficialni slavospev molči o njih kakor grob. Kako se opravičuje imenovanje dr. Viljema barona Bergerja. Oficialno razglas pravi o tem novem poru: „Dr. Viljem baron Berger je sin bivšega ministra dr. Ivana Nep. Bergerja in brat profesorja dr Alfreda barona Bergerja. On pripada katoliško-konservativni stranki in deluje uspešno zlasti v katoliških društvih*. To je vse! Manj zaslug za državo in za cerkev, za znanost in umetnost že skoro ne more imeti polnoleten človek, in vender je bil ta mož poklican v gospodsko zbornico.
V tem pa, ko je vlada poklicala celo tako neodlične in nezaslužne može v prvo komoro našega parlamenta, kakor so Berger, bankir Mauthner, tovarnar Skoda in grof Ungnad Weissen\vollff, je popolnoma prezrla slovenski narod.
Po naših informacijah je bilo pričakovati, da se mej drugimi pri tej priliki pokliče v gospodsko zbornico tudi neki Slovenec.
Najprej se je govorilo, da utegne biti izbran neki štajerski rodoljub, o katerem se je reklo, da si je zlasti na gospodarskem polju pridobil resničnih zaslug. Imena tega rodoljuba nismo mogli izvedeti. Mogoče, da je imel dotičnik, ki nas je informiral, v mislih gospoda Mihaela Vošnjaka.
Bolj verjetno se nam je zdelo, da se država pri tej priliki spomni starega, častitljivega moža, ki jej je dolgo let vestno in požrtvovalno služboval, in ki si je za državo in za slovenski narod pridobil istinitih zaslug. Ta mož je bivši deželni predsednik kranjski baron Winkler. če kdo, je baron Winkler zvesto in vdano služil cesarju in državi, če kdo, si je on pridobil zaslug, se mora on uvrstiti mej tiste odlične može, katere ima v mislih navedeni paragraf naše ustave V svojih nazorih o tem, kar tirja interes države, je šel do skrajne meje, tako da je opetovano zašel celo v konflikt s svojimi lastnimi rojaki in imel ž njimi trde boje, a dasi ima vse drugačih zaslug, kakor marsikateri izmej novih perov, in dasi ima v glavi malo več soli kakor graški Schreiner ali dunajski Berger, so ga vender prezrli.
Kakor rečeno, nima slovenski narod v gospodski zbornici prav nobenega zastopnika. Kar obstoji ustava, ni bil slovenski narod še nikdar zastopan v tej visoki korporaciji, kajti Miklosich je bil člen kot nemški znanstvenik ne kot zastopnik slov. naroda. Mislili smo, da se bo vsaj Thun-Kaizlovo ministrstvo na to oziralo, že prav navadni takt bi bil to zahteval, saj je uprav gorostasno, da ves slovenski narod nima niti jednega zastopnika v prvi komori, v kateri so sicer zastopani vsi avstrijski narodi Že oziri na takt bi bili morali velevati vladi, da se pri izberi novih členov gospodske zbornice ozre tudi na naš narod. A dočirr je pobrala poleg resnično zaslužnih mož tudi prave siromake na zaslugah za državo in za cerkev, za znanost in za umetnost, je tudi ta vlada ignorirala  slovenski  narod, prav
kakor da ta narod v svoji celokupnosti ni vreden, da bi imel v prvi komori zastop nika, prav kakor da tudi najzaslužnejši mož ni vreden, da bi prestopil prag te zbornice, ako ima na sebi madež slovenskega rojstva.
Ali ne samo takt bi bil zahteval, da se pokliče v gospodsko zbornico kak Slovenec. Narod ima kot tak tudi konštituci-onalno pravico do zastopstva v tej politični korporaciji, dokler ima ta korporacija kaj pomena in veljave in ni samo shramba političnih antikvitet.
Kadar je plačevati davek bodisi s krvjo ali z denarjem, tedaj še vladni in višji faktorji nikdar niso pozabili slovenskega naroda, tedaj so se ga vselej spom nili, drugače pa ta narod, če ga le morejo, povsod ignorirajo in zapostavljajo. Najekla-tantnejši dokaz tega doslednega preziranja je pač okolnost, da slovenski narod, odkar obstoji ustava še nikdar niti jednega zastopnika ni imel v gospodski zbornici. Iz tega lahko vsak posname, da se nas me-rodajni krogi samo takrat spomnijo, kadar nas potrebujejo Tudi Thunovo ministrstvo se v tem oziru čisto nič ne razlikuje od prejšnjih vlad, tudi to ministrstvo je pokazalo, da nas le pozna, kadar nas rabi, če pa treba pokazati, da monarhija slovenski narod upošteva, tedaj se vidi, da smo v tej državi le ničla.
V IJiihljuni, 22 septembra K položaju.
Grof Thun se vrne danes iz Merana na Dunaj, v soboto pa dospe tja, ogrski ministrski predsednik, pl. SzeMl, da določita čas, kdaj se proglase sankcionirani nagodbeni zakoni za Ogrsko in cesarske na-gudbene naredbe za Avstrijo. Te publikacije se izvrše vsekakor v prvi polovici prihodnjega tedna. S tem bo nagodbeno vprašanje rešeno, in pričakuje se, da potem Thunovo ministrstvo demisionira. V zadnjem času se imenuje med kandidati za ministrskega predsednika knez Alfred Liechtenstein. — „Politik" meni, da bode mogla parlamentarno dognati s § 14. dekretirano nagodbo le desnica. Na to desnico se mora upreti  novo ministrstvo ter
prevzeti docela njen značaj. To bo vsekakor boljše kakor kako uradniško ministrstvo z grofom Bvlandt-Rheidtom na čelu. Najkritičnejši čas se bliža, odločitev se mora zgoditi. Ali takoj po izjalovljenih konferencah v nedeljo ali pred sestankom drž. zbora — to določi krona. — Knežević preklicuje vse.
Po dovršenih govorih zagovornikov obtoženih srbskih radikalcev in po dupliki državnega pravdnika je Knežević vstal, položil roko na sv. pismo ter dejal: „Vem, da izgubim glavo. Predno pa stopim pred Boga, naj olehčam svojo vest. Nočem biti kriv smrti nedolžnih; nočem biti kriv, da bi otroci nedolžnih izgubili svoje stariše. Vsi obtoženci, ki stoje radi mojih izjav pred prekim sodom, so nedolžni. Nihče ni nagovarjal k atentatu ter me tudi nihče ni naročil. Atentat je moje delo, in Milan naj se smatra srečnega, da se ni peljal skozi Vašino ulico, kjer sem ga pričakoval in kjer bi ga bil gotovo ustrelil. Ker pa se je obrnil voz v drugo ulico, ga nisem mogel dovelj naglo dohiteti. Izjavljam, da sem za atentat samo jaz odgovoren. Niko-lica, Kovačevima in Sirnica sem obtožil samo zato, ker sem se nadejal, da bi dobil zato milejšo kazen." — Po tej izjavi so tudi obtoženci znova zatrjevali, da so nedolžni. Sodišče se je na to posvetovalo, ali naj zasliši še kake nove priče. Izjava Kneževića je napravila na ves svet silen vtisk, in gotovo je, da je zašel vsled nje preki sod v najhujšo stisko. Milan se pač ne bode upal več pritiskati na sodnike, da bi obsodili radikalce na smrt, ki je čakala nanje še predvčerajšnjim.
Politika osvete.
IG kamornikov in 4 druge visoke dvorne dostojanstvenike je zadela — poleg družin državnih uradnikov — osvetljiva roka cesarja Viljema II. S kabin-tnim pismom je omenjenih 20 dvornih dostojanstvenikov spodenih z dvora, „ker so se postavili v nasprotje ne le z drž. vlado, nego tudi z osebo cesarja-kralja". Zgodilo se je to zategadelj, ker so glasovali proti kanalski predlogi. Viljemova vlada deluje torej z najhujšim terorizmom, in ko pride predloga vnovič pred parlament, ne najde
LISTKK.
Ladislav Hrovat.
(Spomenica.)
V nedeljo, dne 24 t. m., bode obhajala samostanska cerkev oo. frančiškanov v Novem mestu lepo in redko slavnost : p. Ladislav Hrovat, upokojeni profesor, bode pel svojo zlato mašo.
Mož ta, ki je kot narodnjak na najboljšem glasu, si je pridobil kot literat, kot slovenski šolnik, kot vzgojevalec slovenske mladine, kot navdušen zastopnik slovenske ideje toliko nevenljivih zaslug za slovenski narod, da je naša dolžnost, da se javno spominjamo njegove slavnosti.
Josip Hrovat seje porodil dne 10. sušca 1825 v Gor. Tuhinju, dne 3. kimovca 1845 je vstopil v red oo. frančiškanov, storil samostanske obljube dne 8. kimovca 1848, prejel ime Ladislava in bil posvečen v mašnika dne 22. kimovca 184i).
Kakor posnemamo iz prvega programa c. kr. novomeške gimnazije koncem Šolskega leta 1855, je bil p. Ladislav Hrovat, dovršivši modroslovne študije na dunajskem vseučilišču in položivši izpit vsposobljenosti za poučevanje na gimnazijah, z razpisom
c. kr. deželne vlade z dne 7. septembra 1854, št. 103G6, imenovan gimnazijskim profesorjem na novomeški gimnaziji, kjer je vstopil v službo dne 25. septembra 1854.
Na tem zavodu je deloval neprestano do koncem šolskega leta 1889,90, ko ga je vpokojilo ministrstvo za uk in bogo-častje z dekretom z dne 4. septembra 1890, št. 18079. Ob tej priliki mu je bil podeljen zlati zaslužni križec s krono. Če je kdo zaslužil biti odlikovan na najvišjem mestu, gotovo prvi naš slavljenec.
Celih dolgih 36 let je deloval na enem in istem zavodu, učeč in vzgojevajoč mladino. Koliko krasnih vspehov, koliko bogatih sadov!
Profesor Ladislav Hrovat — slovenski filolog >cxT s£o£-/iv ni nikdar zakrival svojega slovenskega mišljenja in nikdar nasprotoval onim dijakom, kateri so v tistih burnih časih, ko se je zatiralo slovenstvo od vseh stranij, kazali očitno svojo narodno zavest.
Če pregledamo izvestja novomeške gimnazije iz dob, ko je poučeval na nji p. Ladislav Hrovat, se nam povsodi zrcali iz njih mišljenj in stremljenje slovenskega profesorja Hrovata.
Za naloge, ki jih je dajal dijakom višje gimnazije, in za predavanje je jemal kaj rad snovi iz slovenske in slovanske zgodovine, in pri tem ga je gotovo v prvi meri vodil namen, da vcepi v srca slovenske mladine ljubezen do ubogega slovenskega naroda in do slovanstva. Svoje blagonosno delovanje je pričel, nastopivši službo na novomeški gimnaziji, s tem, da je že prvo leto svojega službovanja predaval staro-slovenski jezik kot prost predmet po dve uri na teden.
Ni čuda tedaj, da se je pri učitelju take vrste gojila narodna zavest in narodno mišljenje med dijaki. Saj pa tudi vodstvo gimnazije takemu stremljenju ni delalo nikakoršnih ovir, nasprotno je celo netilo med dijaki slovensko navdušenje. Tako čitamo v programu novomeške gimnazije za leto 1863 na 21. strani: ,Der 9. Februar, Festtag der hI. Slavenapostel Ciril und Metod, wurde mit feierlichem Gottesdienste Vor- und Nachmittags und Abends mit einer recht gut aufgefuhrten Beseda im Gvmnasialsaale, veranstaltet von den Schiilern des Obergvmnasiums, gefeiert."
In da ste videli tega moža v preprosti meniški halji, s kakim navdušenjem
je predaval zgodovino Slovencev in osobito njih literaturo! Govoreč o našem prvem liriku, Prešernu, ni dijakom kazal od daleč Prešernovih poezij, rekoč: ,Glejte, to so pa tiste bukvice, katere je spisal France Prešeren!'' — temuč s svetega navdušenja ognjem, kakor je samo lasten možu Ladi-slavovih vrlin, je ocenjal in slavil Prešerna kot prvaka slovenskih pesnikov, ki je prvi razodel krasoto slovenskega jezika.
V tej dolgi dobi svojega učiteljevanja je vzgojil lepo vrsto mož, ki zavzemajo dandanes v raznih stanovih najodličneja mesta. Ladislav Hrovat je vzgojil dva rodova, in zgodilo se je včasih, da je dijaka, ki se je nekoliko ponemaril, posvaril, češ: „Tudi Vaš oče je bil moj učenec, a bil je pridnejši od Vas. Posnemajte ga!"
Ni naš namen, da bi ocenjevali tudi zasluge, ki si jih je pridobil profesor Hrovat na literarnem polju slovenskem kot slovenski literat — kar naj stori spretneja roka, — vendar pa moramo pripomniti, da je on na polju slovenske filologije in slovenskih učnih knjig takorekoč oral ledino:
Po raznih izvestjih novomeškaginv nazije so raztresene njegove filološke£črtio*\ '^m in razprave. Tako je spisal, da navedemo
več toliko značajnih nasprotnikov. »Freisin-nige Ztg." obsoja najstrožje Viljemovo postopanje ter meni, da v bodoče ne kaže več voliti ljudij, ki so z dvorom v kakor-Snikoli zvezi. Lakaje ima Viljem lahko sam zase.
Vojna s Transvaalom.
Parlament države Oranje je sklenil, da je usoda Transvaala hkratu usoda Oranjedržave, in da morata državi postopati tudi v tem slučaju solidarno. Iz New-castla v Natalu se brzojavlja, da je veliko število Boercev, ki imajo seboj šotore, zasedlo griče, ki so osem milj od Zunds-prucka. »Daily Newstt pa poroča, da se je obrnil predsednik Kriiger brzojavno do angleške kraljice s prošnjo, naj vzdrži mir. Po naročilu Chamberlaina je poslal guverner Capa, Milner, predsedniku države Oranje, Stevnu brzojavko, v kateri zatrjuje, da zbiranje angleških čet ni nevarno državi Oranje, da pa upa Anglija, da se poravna s Transvaalom z lepa. Neodvisnosti Transvaala se Anglija itak noče dotakniti. Ako pa bi nastala vojna, naj ostane država Oranje neutralna. Za ta slučaj je Anglija državi Oranje porok, da ostane njeno ozemlje nedotaknjeno. Steyn je odgovoril, da je njegova država jako vznemirjena in da odloči glede njenega stališča v eventuvalni bodoči vojni šele parlament. Chamberlain je dobil torej ne-povoljen odgovor. Vsekakor se vojna tako kmalu še ne začne, kajti angleške ladije pred enim tednom z vojaštvom ne morejo odriniti v južno Afriko.
Naše barje.
Ker se v novejšem času mnogo o barji in njega osuševanju govori, utegnilo bi marsikoga zanimati njega sprememba v različnih časih, zlasti tudi zaradi tega, ker ima ta ravnina veliko važnost za narodno gospodarstvo naše domovine.
Le-ta latvica doživela je mnogo sprememb. Bila je jezero, plodovito polje, blato in močvirje, slednjič rodovito, povodnjim podvrženo barje.
Tu odkrite najdbe kažejo, da je bila ta kotlina že v prazgodovinskem času, ko jo je še jezero krilo, torišče na gosto tu na mostiščih naseljenega naroda. Mostiščarju se je trda godila v boju za obstanek. S kamnito ali roženo balto, z drenovo, na rtu ožgano in zbrušeno sulico oborožen, šel je v boj z medvedom, s turom in z drugo divjačino. Mesa mu ni manjkalo, kar kažejo tudi nakopičene kosti raznih živali. Jedilni ostanki dajo sklepati, da so tukajšnjemu seljanu tudi ribe in ptiči v slast šli. Tudi z živinorejo se je pečal, a poljedelstva ni poznal. Moko je mlel iz povodnjega oreha. Sadja mu tudi ni manjkalo, in nakopičeni ostanki kažejo, da je rad posegel po lešniku, drobnicah, drnuljah in lešnikih.
Po odtoku jezera naselil se je po bližnjih hribih, in od tod se je razširjal po ravnini. Pod novejšim splavom najdeno kmetijsko orodje kaže, da je bila ta ravnina obdelana, in da je imela odtok proti Savi. V času, ko so Rimljani v teb krajih gospodovali, bilo je barje na gosto naseljeno in obdelano, kar svedočijo odkrite najdbe.   Po odhodu
vsaj nekatere njegovih spisov, v programu novomeške gimnazije za leto 1862 razpravo o »Slovenskem Genitivu", 1 1865 črtico „Hieronim, čegav je?u, 1. 1867 razpravo „Pravila za pisavo". S posebno vnemo pa je spisal v programu za 1. 1877/8 črtico „Slovenski dom", v kateri obdelava: I. Doba „Slovenščina se vzbudila" (Trubar et con-sortes),   II.  Doba   „Slovenščina dremlje",
III. Doba „Slovenščina vstala", („kar Vodnik zakliče: Slovenija vstani! Slovenija vstaja, zdihuje: kdo kliče na dan? Vodnik pristopi in spravi Slovenijo na noge. Vodnik je  odslej zanaprej  slovenščini vodnik).
IV. Doba „Slovenščina deluje" („Novice" — streha slovenskemu poslopju"). — Osobito ta zadnji spis je pristna podoba Ladisla-vovega slovenskega mišljenja.
Ko se je vpeljala slovenščina kot učni jezik na gimnaziji, poskrbel je p. Ladislav Hrovat latinsko slovnico v slovenskem jeziku.
Nebrojno število filoloških črtic je objavil v »Novicah", deloma tudi v „Krešu" in v „Ljublj. Zvonu".
Ladislav Hrovat ni bil nikdar ozko-srčen v svojih nazorih. Vse njegovo delovanje prevevalo je slovensko prepričanje, slovenska samozavest, neizcrpljiva ljubezen
Rimljanov pričela se je najža!o3tnejša doba za naselnike teh krajev, sebičnost in lakomnost jeli sta strugo ožiti in zapirati. Da se je mestjan proti sovražnim napadom braniti mogel, zaprl je strugo Ljubljanice pred mestom s kolmi, zabitimi v strugo; voda je zaostajala od mesta proti barju bolj in bolj, slednjič se je rodovita ravnina spremenila v smrdečo kalužo. Mestne utrdbe pa niso zadostovale, da bi se ti kraji za obdelovanje nepristopni storili. Posegla je še lakomnost vmes ter zgradila v mestu in pod mestom jezove. Lakota in kužne bolezni so morile siromašnega okoličana, kateri se je iz ni-žave na sosedne hribe preseljeval. Voda pa mestu tudi ni prizanašala, stopala je do oken prvega nadstropja.
Da je kmetic obubožal in po bližnjih hribskih rebrih životaril, to ni nikogar vznemirjalo, če tudi Bog prvim starišem za njih nepokorščino ni take grozne kazni napovedal, da bi se morali poleg trnja in osata tudi z vodnimi nezgodami bojevati. A da si je voda mestnjana ali celo plemiča nadle govati upala, to je bilo preveč.
Pisali so leta 1554. tja v Mantovo in Bolonijo po dva vodna tehnika (erfahrene Bau- und ROhrenmeister). Le ta sta načrt naredila, po katerem bi se močvirje osušilo, pa tudi mesto utrdilo. Toda 38000 ranj-škov se je mestnjanu zdelo preveč izdatka za malenkostni korafort, da bi o povodnji na suhem sedeli. Tudi se mu je povodnji mož, ki je neki na Starem trgu mestna dekleta plesati učil, tako prikupil, da mu niso hoteli s trebljenjem Ljubljanice njegove palače razdirati, če jim je tudi tu in tam za svojo postrežbo kako Uršiko odpeljal.
Po teh veščakih podajali so še mnogi drugi nasvete za osuševanje barja, mej katerimi je v tej dobi najbolj zanimiv deželni pisar Volbenk Markovič. Ta je ostro obsojal predloge Italijanov, povdarjajoč, da bi se dala voda ukrotiti z nekako 3 sežnje širokim in 3 do 4 sežnje globokim jarkom za gradom, ki naj bi imel profil jednak čolnu, ne pa, kakor sta Italijana zahtevala s 24 sežnjev širokim in 4 sežnje globokim kanalom. Vse to delo stalo bi 8000 gld. Predlagal je tudi, naj bi se pri Babni gorici grajščina zgradila, kjer bi krščanske duše veliko posla imele z delom in molitvijo grajščaku v korist. Tudi Markovičev načrt ostal je le na papirju.
Beda kmeta okoličana je dospela do vrhunca, in gotovo bi si bil jel mostišča v barji delati, da bi imel tiste pravice kakor nekdanji mostiščar. Lov in ribštvo bilo je v tem času v rokah grajščin in samostanov, torej mu je bila tudi ta pot k obstanku zaprta. Ko je v božjo voljo vdano vse otrp-nelo, zasveti se luč skozi gosto močvirsko meglo.
Corn Mildenhajmski sprožil je 1. 1762. misel za osuševanje barja s tem, da je cesarico Marijo Terezijo prosil, naj bi se mu odstopil svet, 215 oralov velik, pod tržaško cesto v Šmartnem s tem pogojem, da on osuši in obdela ta svet. Temu se je vsa Ljubljana smejala, in uradi, katerim je bila prošnja v presojo predložena, so stvar bi-rokratično pretehtali in neugodno cesarskemu dvoru poročali. Tudi nemških vitezov red v Ljubljani je temu podjetju ugovarjal,
do naroda, ki ga je rodil, in gorko prijateljstvo do učeče se slovenske mladine. Zato ni čudo, da ga je mladina, izobrazu-joča se na novomeški gimnaziji, kateri je bil ves čas blag učitelj in očetovski prijatelj, brezmejno spoštovala in ljubila.
In opravičeno in vrlo zasluženo je priznanje, ki mu je je izreklo ob priliki njegovega umirovljenja gimnazijsko ravnateljstvo: »Mit Erlass vom 4. September 1890 wurde der Professor P. Ladislav Hrovat in den bleibenden Ruhestand ver-setzt, nachdem er 36 Jahre lang segens-reich an der Anstalt gevvirkt und auf dem Gebiete der Schulliteratur eine iiberaus rege und vielfach Bahn brechende Thatig-keit entfaltet hatte." (Program novomeške gimn. za 1. 1890,91.)
In ko obhaja p.Ladisiaus Hrovat prelepo slavnost svoje zlate maše, spominjajo se ga v prvi vrsti nekdanji njegovi učenci širom in zunaj slovenske domovine in mu želijo iz dna svojih hvaležnih src: milostno nebo mu nakloni sedaj, ko je že prekoračil meje človeške dobe, še mnogo, mnogo krasnih in jasnih dnij! In te njih vroče želje naj ga spremijo v nedeljo iz borne celice pred altar božji!
Aleksander Hudovernik.
češ, da ne bodo divje gosi in race imele prostora za gnezda, če se ta kraj osuši, in bi bil lov znatno oškodovan. Slednjič je bilo proti tema podjetju vse, in iz niče vi h vzrokov se je protivil temu podjetju celo kmet.
Za blaginjo svojih podložnikov vneta, previdna cesarica pa ljubljanskim poročilom ni nikake važnosti pripisovala. Poslala je takoj inženčrja Fremauta v Ljubljano, da stvar pregleda. Fremaut je strmel nad drznim podjetjem, poročal je vendar na Dunaj, da stvar ni nemogoča, a da ne jamči za uspešni izid.
Cesarica vsliši vkljub velikemu na-sprotstvu Cornu prošnjo. Delo se je dobro obneslo, in podjetnik Corn dobi pohvalno pismo in zlato svetinjo za zasluge, kajti to delo je večjo pozornost obudilo na Dunaju, kakor v takrat zaspani Ljubljani.
Z dvornim pismom z dne 23 svečana 1769. je cesarica ukazala preiskati, koliko da bi osušenje celega barja stalo, in s koliko svoto bi dežela kranjska k temu delu pripomogla.
Ker Ljubljana ni premogla tehnika ra-zun deželnega stavbnega vodstva, izročilo se je to delo jezuvitu pat. Gab. Gruberju. Le-ta je dvojno predlagal:
1. Trebljenje Ljubljanice s stroški 74.271 gld. 42 kr.
2. Kopanje grabna za gradom z 82.744 gld. 17 kr.
Delo naj bi se plačalo ali iz cesarske ali pa iz deželne blagajne.
Načrti, kateri tu sledijo, so prezanimivi, zato jih hočem tu zaporedoma razložiti. Tu stopimo iz zgodovine barja v delo osuševanja in izboljšanja. (Dalje prih.)
Slovensko gledališče.
(„Vaški po d obar". — Narodna igra s petjem v petih dejanjih.  Spisala L. Ganghofer in J. Neuert.)
V vrsto onih iger, ki prijajo širšemu občinstvu in ki polnijo gledališke blagajnice, sodi tudi „Vaški podobar". — In ako ocenjamo »Vaškega podobarja" s tega stališča, moramo priznati, da je vkljub raznim nedostatkom dobra narodna igra, ki bo ob nedeljah popoludne še nekolikrat napolnila gledališče ter ga zopet omilila ljudem, ki se hočejo v gledališču zabavati, smejati in jokati.
Narodne igre je naše gledališko občinstvo že od nekdaj rado gledalo, zatorej je prav, da mu gledališka uprava ne krati tega veselja, nego da ga baš s takimi igrami privaja v gledališče ter ga tako polagoma, a zanesljivo vzgaja, da bo moglo pozneje zavživati boljšo in tečnejšo duševno hrano.
„Vaški podobar" je kmetiški talent, ki izrezljuje Kristuse, svetnike in svetnice iz lipovine. Lep fant je ta Pavle, navdahnjen od prirode z inteligenco in s pleme nitim ponosom, z gorkim srcem, s čutečo dušo. Da, lep fant je Pavle, najlepši v igri, in okolo njega ter kmetiško-afektirane, pogumne in zaljubljene Polonice, ki pa skriva s prisiljeno ponosnostjo do zadnjega hipa svojo ljubezen, se suče primitivno dejanje. Pisatelja „ Vaškega podobarja" sta nemara ustvarila najprej ta dva značaja, potem sta jima pridruževala osebo za osebo, ki so menj ali več potrebne v razvitku igre, ki se pa končno vse skupaj vesele, da sta se našla in dobila Pavle in Polonica. No, in kakšna bi bila to narodna igra, če bi na odru ne peli — samo boljše morajo peti, nego so sinoči v tretjem dejanju — ne plesali in končno ne obhajali zaroke!
Do tega običajnega zvršetka pa nas dovede nekaj prisiljenih in za dejanje igre nepotrebnih prizorov — kot je n. pr. svatba v tretjem aktu, ki pa sta jo spravila v igro pisatelja zato, ker je treba za končni prizor, kateri je pač najefektnejši, več ljudi na odru; a tudi nekaj lepih scen, ki zbujajo v mehkih srcih sočutje in jok. Semkaj prištevamo prizor med Polonico in Lenartom v drugem dejanju, ki trpi na lirski mehkobi, in ki ga je treba na vsak način nekoliko prikrajšati. Presrčno je pisan tudi prizor v zadnjem dejanju, ko se ljubeče objameta oče Lenart in hči Polonica. Skratka: dobra in slaba stran v »Vaškem podobarju" sta nekako taki kot dan in noč takrat, ko sta enako dolga. Kar je v igri dobrega, bi bilo samo premalo za pet dejanj, zatorej je bilo treba pisateljema pridejati igri nekaj druge primesi, ki kaže košček življenja in delovanja vaških „glavačev", kakor imenuje telebasti
Lojze može, ki so se brez potrebe sešli v četrtem dejanju na posvet! Za to besedičenje kmetiškega gospodstva nas oškoduje v tem dejanju zadnji prizor med Pavlom in Polonico, ki bi pa lahko temeljito splaval po vodi in se razblinil v komiko, če bi ga g. Deyl in gospa Polakova ne igrala tako, kot sta ga.
V obče je igra dobro uspela. Vendar smo dobili vtisk, da so stali igralci in igralke sinoči prvič po počitkih zopet, na odru, da so se jim nekoliko otujile gledališke deske. Ta občutek smo imeli zlasti v prvem dejanju, kjer mora teči v bodoče govor gladkejše in ne kot voz po kameniti stezi.
Govorili so sinoči v „dialektu". In nismo deli zaman te besede med ušesca! Ako govoriš v dialektu, govori v njem od konca do kraja, ne pa zdaj „bila, zdaj „biu", ne zdaj „stariši", potlej »starši" — itd. Zlasti se je v tem pregrešila gospa Polakova, ki pa je sicer prav izborno pogodila Polonico, ki je bila simpatično, jekleno in odločno kmetiško dekle. Gospa Danilova je bila v maski, besedi in igri izvrstna starka Jera. Takisto moramo pohvaliti gdč. SI a v če v o, dasi je zakrožila časih prav po ljubljansko. Med najboljšimi je bila gdč. Ogrinčeva, ki je v imenitni maski in s karakteristično govorico lepo pogodila natakarico Rezo. Gdč. V račko je bila — kmetiška nevesta.
Starega Lenarta je pogodil s priznano spretnostjo in lepo, umerjeno igro gospod I n e m a n n. Gospod Verovšek je bil zopet v svojem elementu in je izborno ustvaril pristen značaj kmetiškega župana. Najbolj se je izkazal g. Deyl. ki je igral naslovno ulogo ter se vseskozi krepko držal na višini premišljene igre. Igral je Pavleta, da ga je bilo veselje gledati. In pretežni del glasnega odobravanja je veljal njemu. G. Danilo je takisto pogodil ošabnega kmetiškega fanta. Svetovali bi mu, da se naj pri samogovoru — v drugem dejanju — ne obrača k občinstvu, nego naj govori tja, kamor gleda in kamor je obrnjen. To je naravno, drugače ne! Zado voljil nas je tudi g. Orehe k kot slikar Milic, dober kmet Slakar je bil g. Po lasek, le premlad se nam je zdel. Kozjega pastirja je igral g. V. Housa, ki je zbujal mnogo smehu. G. Veble, ki je nastopil sinoči prvič na našem odru, je imel neznatno ulogo, da še ne moremo soditi o njega zmožnostih. Druge uloge so neznatne.
Občinstvo, ki je zasedlo malone vse prostore, je bilo s pohvalo radodarno, a z netočnostjo začetka je bilo nezadovoljno. Temu se mora v bodoče odpomoči.
Z začetkom letošnje gledališke sezone smo torej zadovoljni, želimo le, da bi nam ostala ta zadovoljnost do nje konca.
—a—
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. septembra.
— Naivnost nadkomisarja Zaffa v Konjicah je taka, da presega že tiste meje, v kojih se navadno giblje naivnost nesposobnih birokratov. Vložil je ta gospod, ki meni, da vladajo po celi Avstriji celjske razmere, proti nam tožbo radi žaljenja časti, ker smo baje pisali, da so njega — Zaffa — v Slovenjem Gradcu radi nerodnosti, in recimo naravnost radi nesposobnosti odslovili od vodstva ondotnega okrajnega glavarstva. Tako je bilo baje čitati v našem listu, mi pa se tega ne spominjamo več, ker je ta štajerski cofek za nas preneznatna osehica, da bi jo čez četrt ure v spominu ohraniti mogli. Tožil nas je torej, ter z vso resnostjo zahteval, da naj nas ljubljansko državno pravdništvo preganja radi pregreška žaljenja časti. V dokaz, da je naš list res tako pisal, sklicuje se gospod Zaff na »Deutsche Wacht" v Celju, češ, v ti je bral, da mu „Slovenski Narod" nekaj očita. In res svoji tožbi ni priložil dotične številke našega lista, pačpa neko številko celjske vahtarice, s kojo hoče dokazati našo krivdo! Mesto da bi se bil gospod Zaff zadovoljil s pohvalo in s priznanjem glasila nemških celjskih pretepačev, pa nas je tožil in za dokaz resnice nam je ponudil celjsko vahta-rico! To je gotovo vrhunec naivnosti!
— Kranjska odvetniška komora je včeraj sprejela ostro resolucijo proti ukazu višjesodnega predsednika zoper odvetnike in sklenila, udeležiti se občnega advokat-
skega shoda ter sklicati izredni občni zbor komore na dan 7. oktobra.
— Shod volilcev bo v nedeljo 24. t. m. popoldne ob 3. uri na Laškem. Na shodu bodeta poročala državni poslanec vitez B e r k s in deželnil poslanec dr. Josip Sernec.
— Častnim meščanom je obč. svet mesta Pazina izvolil drž. poslanca dr. La-ginjo povodom slavnostne otvoritve hrvatske gimnazije pazinske in v priznanje velikih zaslug, katere si je pridobil za ustanovitev tega zavoda.
— Vinogradniško društvo se je tudi obesilo na § 19. tiskovnega zakona in nas razveselilo z naslednjim popravkom: „Z ozirom na notici v „SIov. Narodu" z dne 18. septembra 1899. št. 213 in z dne 20. septembra 1899. št. 215 pozivljemo Vas v zniislu § 19. t z, da sprejmete v „Slov. Narod" naslednji popravek: Ni res, da naše gostilne pri »Bobenčku" nihče ne obiskuje. Ni res, da še stolov nismo plačali. Ni res, da niti peska ne plačamo, s katerim smo posuli svoj prostor. Res je namreč, da je gostilna pri „Bobenčku" jako dobro obiskana, res nadalje, da smo stole, katere smo kupili od gospoda stolarja Bertrama Schmelzerja, popolnoma v gotovem plačali, deloma Še predno smo jih sprejeli, deloma takoj pri sprejemu, res nadalje, da smo pesek, s katerim smo posuli svoj prostor, plačali v gotovem ta koj, ko nam je dotični, od kojega smo kupili pesek, izročil račun.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1899. Slovensko vinogradniško društvo, registr. zadruga z omejeno zavezo — Podpisal se ni nihče na tem popravku in pečata tudi ni na njem. Morda se sodni svetnik Vencajz sramuje podpisati take — resnice. Koliko vere gre popravku, o tem se lahko vsakdo sam prepriča na Glincah. Tam čivkajo že vrabci to, kar se skuša za vsako ceno utajiti. Omenjamo samo, da je sin gospoda Vrbovca, ki je dal Vencajzovemu društvu pesek, še danes zjutraj, pred dvema pričama izjavil, da pesek še vedno ni plačan, in da je plačilo obljubljeno šele prihodnji teden. Dotični priči sta pripravljeni to s p rise go potrditi. Iz tega se najbolje razvidi, koliko je vredno „Slovenčevo" vpitje „laž in zopet laž". S tem nas „Sloveneca ne bo oplašil, in slej kakor prej porabili bomo vsako priliko, da mu stopimo na prste, ker je očitno, da so katoliški gospodje pod krinko „Vinogradniškega društva" napravili pri Bobenčku navadno kmetsko gostilno, da bi viškim in glinškim gostilničarjem kruh odjedli, kakor ga konsumna društva odjedajo trgovcem in obrtnikom.
— Slovensko gledališče. Jutri se uprizori prvič na slovenskem odru francoska veseloigra v štirih dejanjih: „Potovanje gospoda Fajdige". Igra, ki je prirejena za slovenski oder, je velezabavna in vredna, da si jo ogleda mnogobrojno občinstva. —
V nedeljo bodo ponavljali „Vaškega podob ar j au, ki je pri premieri tako izborno uspel.
— Nova šolska knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo v zalogi firme Klein-mayr & Bamberg izišlo knjigo „Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol". Drudi oddelek. Opis dežel razen Avstro-Ogrske. Drugi natisk, pregledal profesor V. Bežek. Cena 2 kroni, vezanemu izvodu 2 K 40 vin.
— Šola na Viču. Z ozirom na naš zadnji dopis v tej zadevi se nam poroča: Svoj čas je bila nastala polemika radi vprašanja, kje se bode zidala ljudska šola, ali na Viču ali na Glincah. Občinski odbor z županom vred ni imel ničesar odločevati radi šole, ampak imeli smo odločevati davko plačevalci in slariši otrok, a večina nas je bila za to, da se šola zgradi na Glincah, samo jeden del Vičanov je bilo za Vič. Sedaj pa tudi tisti, ki so prvotno nasprotovali Šoli na Glincah, priznavajo, da je šola na pristojnem mestu, sredi občine in jednako-merno oddalje na za otroke z Viča in z Gline. Res je, da bi se jarek pred šolo moral odstraniti, saj ne dela glavni erarski cesti lepote. Slavni c. kr. erar bi se moral tudi še na kaj druzega ozreti, namreč na glinški most, ker ta je vzrok vsem povodnjam na Glincah. Most je premajhen, tako da voda ne more pod glinškim mostom naprej. Ces. kr. erar vse drugo vid', celo travico ob cesti, te največje napake pa ne vidi, dasi se dela davkoplačevalcem in posestnikom velika škoda. Ko bi slavni erar ta most prenaredil
in povečal, bi bilo tem povodnjam kmalu konec. Sicer pa je ta most prav tako malo v okras državni cesti kakor jarek pred šolo. Tudi najslabša občina bi bila most že povečala in polepšala.
— Z Žirov se nam poroča: Zadnji naliv je menda tudi zadnjega naših klerikalcev prepričal, da sejmišče, za katero se poteguje Lengerjeva kompanija, ni za rabo, in da je prava sreča, da deželna vk da tega sejmišča ni potrdila. V hipu ga je voda preplula, na nekaterih mestih seženj visoko, in vsi smo se povpraševali, kam bi se Šlo * živino, če bi ob priliki kakega naliva imelo vršiti sejm na Lengerjevem prostoru. Ta prostor je danes, ko je voda odtekla, mlakuža v pravem pomenu besede, če bi se živina nanj prignala, udirala bi se do vampa. Tukaj se je zopet enkrat pokazalo, da je liberalno stališče pametnejše od klerikalnega!
— S Polzele na Štajerskem se nam
piše: V tukajšnjem klerikalnem občinskem uradu, kateremu je cerkveni klučar predsednik, cerkovnik blagajnik, orglar pa tajnik, so se letos pripetile marsikatere ne-postavnosti. Obelodanilo se je neko pone-verjenje, za katero bode moral tajnik v bližnjih dneh odgovor dajati. Tukaj se zopet vidi, da je klerikalno vladarstvo za nič, kakor se vidi v Španiji in v Belgiji!
— ,,Lloyd" in Garibaldi Neka dunajska časniška korespondenca piše : Menoti Garibaldi je bil — kakor znano — v Trstu, in kjer se je sploh prikazal v Primorski, sijajno vzprejet in „italijaniteta" Primorja j e zopet jedenkrat pognala krasnega cvetja. Govori se, da se je „Lloyd" — torej zavod, subvencioniran od države — postavil v službo te „italijanitete" na ta način, da je Menottiju Garibaldiju zastonj prepustil jednega svojih parnikov za njegove vožnje'! Ako je to res, se je goldinar avstrijskega davkoplačevalca — in „Lloyd" živi od davčnega goldinarja — porabil v to, da se je priredila demonstracija proti — Avstriji! Zl asti za nemške in slovenske davkoplače-valce bi bilo to povzdigajoče čutstvo.
— Sleparja so prijeli v Medvodah. Ho dil je po občini, S3 predstavljal kot komisar in naznanjal kmetom veselo vest, da se bodo davki znižali. Imel je pri sebi velik pečat in izdajal s tem pečatom okrašena potrdila, da so davki znižani. Kmetje so ta potrdila dobro plačevali, dokler niso komisarja prijeli orožniki.
— Najden mrlič. V Tržiču na desnem bre gu Bistrice je zdravnik dr. Lukan našel dne 18 t. m. mrtvega moškega s prerezanimi žilami na desni roki. Konštatovalo se j e, da je mrlič L 1857. v Kropi rojeni in v Tržič pristojni Franc Lenartek. Mož se je sam usmrtil.
— Koncert. Jedva leto obstoječa godba prostovoljne požarne brambe v Litiji priredi v nedeljo, dne 1. oktobra, na vrtu gostilne pri „Virantu" v Ljubljani koncert. Pričetek cb 4. uri popeludne. Vstopnina 20 kr. za osebo. V slučaju skrajno neugodnega vremena vrši se koncert v notranjih gostilniških prostorih Godba prostovoljne požarne brambe obstoji komaj jedno leto in nima nikacega fonda. Godci plačujejo kapelnika sami, posebnih prispevkov nimajo, in o sigura se godbi obstoj le na ta način, da se ji gmotno kolikor možno pomore. — Mogo Če je torej, da bi vdeležba v Ljubljani bila vsaj tolika, da bi členi godbe z morebitnim prebitkom pri \stopnini plačali de loma obleko, in bi tako pridobili večje veselje in zanimanje za daljno učenje.
* „Prodana nevesta" na Dunaju. Po skoro dveletnem presledku se je 20. sept. v dvorni operi zopet uprizorila „Prodana nevesta".  Gledališče je bilo do zadnjega kotička prenapolnjeno. Dirigiral je ravnatelj dvorne opere, Mahler sam. Izborno proizvedena predstava je bila tudi zato znamenita, ker se je pri nji prekršila stroga prepoved, da se ne smejo ponavljati posamezne točke. Ploskanje po duetu »Vem za mladenko, ta je bogata" (Heš in Schrodter), je bilo tako burno in dolgotrajno, da se je morala točka ponoviti. Bilo je to v zadnjih 12 letih prvič, da se je ponovila pevska točka. Sicer se je to zgodilo le še pri dveh orkestralnih točkah: pii inteimezzu „Cavallerie" in »Domačega čvrčka" pri premieri in prvih ponovitvah. Slovanska opera je dosegla torej na nemškem odtu zopet velesijajen uspeh. Opera se bo pela letos tudi v Ljubljani.
* Puškinovo hišo hoče kupiti mesto Moskva, za katero zahteva sedanji lastnik 600.000 rubljev. Šolska komisija je mnenja, da zahteva lastnik preveč; narediti hočejo iz nje 12 mestnih šol. Za to hišo se je oglasilo že več kupcev, kateri nameravajo v njej napraviti hotel.
* Dunav in povodanj. V Budimpešti je narasel Dunav 670 m nad navadno stanje. Do 23. t m. pa doseže višino 9 m nad nor-malom. V nekaterih ulicah stoji že voda Prebivalci z Margaretinega otoka so morali bežati in prepustiti svoje hiše valovom, a tudi otok Csepel, kjer je 15 večidel slovaških vasij, zapuščajo ljudje, ker se je nadejati povodnji. Mnogo skladišč ob Du-navi je pod vodo, in škoda je velikanska. Gotovo je utonilo tudi veliko število ljudij.
* „Reakcionarka". Slavna italijanska pisateljica Ne era se je dvignila proti sedanjemu ženskemu preobratu. Ona je ve lika nasprotnica ženske emancipacije ter meni, da naj bi ostalo ženstvo tako, ka-koršno je bilo doslej. V tem smislu je tudi spisala več člankov v različne liste, prošlo leto pa je izdala knjigo „Battaglie per una idea", v kateri pobija nenaravno emancipacijo ženstva.
* Mascagni in Američani. Po naro Čilu nekega američanskega društva je kom-poniral Mascagni na Čast admirala De\veya himno. Ker pa mu društvo ni izplačalo vsega honorarja, 50000 lir, je vzel Mascagni himno nazaj. Iz Španije pa je dobil grozi1 na pisma, da ga ubijejo, če izroči himno.
* Roparji na Turškem se množe. Zlasti mnogo jih je ob železniški progi iz Carigrada v Solun. Ropajo pa skoraj le Grkom. Baje so roparji Bolgari. Guverner sam je nedavno preganjal roparje ter je bila petorica roparjev ubita.
* Maščevala se je. Iz Rima poročajo: Pred petimi leti nekako se je omožila v Reggiu Calabrii mlada, lepa Roza Novella z Antonijem Zindatom. Bila sta srečna. Toda ne dolgo. V bitki pri Adui je Antonio padel ter zapustil vdovo z malim otroci-čem v bedi. Roza je živela tako več let osamljena, dokler ni prišel Francesco Con-demi, ki jo je snubil. Condemi je bil Rozin stričnik, a nesimpatičen mož. Radi nekega zločina je prebil več let na galerah. Roza ga je torej zavrnila, in ko ni nehal nadlegovat* je, se je preselila celo v drugo mesto. Condemi pa je prišel za njo ter se delal sila zaljubljenega. Rotil in prosil je tako dolgo, da je vdovo Rozo pregovoril, da je šla stanovat k njemu, da se uredi vse potrebno za poroko. Toda minulo je več tednov, a Condemi je s poroko še vedno odlašal. Nakrat pa je izvedela Roza, da ima njen zaročenec že zopet drugo ljubico, s katero se misli — ker je bogata — že vkratkem poročiti. To je goljufano vdovo razjarilo do besnosti. Ko je prišel lažnjivi Condemi zopet k njej ter jo prosil ljubezni, mu je zabodla nož v srce ter prebodla na tleh ležeče truplo še 62krat. Potem pa se je šla sama naznanit na sodišče. Porotniki so lepo, prevarjeno vdovo te dni popolnoma oprostili.
* Moč teme. Iz Oporta na Portugalskem, kjer imajo kugo, se javlja, da so metali ljudje kamenje na voz, v katerem so se peljali zdravniki, da raztelesijo mrtvece. Dva zdravnika sta bila ranjena. Zaprli so tri ljudi.
* Proti driski. Japonski zdravnik, dr. Kitaš at o, je iznašel neko sredstvo, s katerim cepi za drisko obolele ljudi. Baje ima novo zdravilo veliko uspeha. Na Japonskem je driska (dvssenteria) sila nevarna bolezen. Od l.januvarja do 31. julija je zbolelo 26 299 ljudij za drisko, umrlo pa 4480.
* Ženitveni  obredi  pri Filipincih.
Neki angleški list piše o obredih pri ženi-tvovanju domačinov na Filipinih jako zanimivo. Mladi mož mora najprvo stariše svoje neveste zase pridobiti. Nadalje mora tekati za stavo za izbrano deklico toliko časa, da jo ujame pod svojo pazduho. Deklica pa sme svojo roko popustiti ter mu ukazati, da jo mora večkrat ujeti. Potem je izvoljenka njegova nevesta, katero vede domu. Po dveh lestvah, kateri sta nalašč za to postavljeni k stanovanju njenih sta-rišev, morata iti zaročenca k njim. Mladega moža pelje na to oče neveste v sobo, nevesto pa njena mati. Ondi morata oba poklekniti, na kar zlije oče iz skledice na par vodo kokosa. Nato se zaročenca z glavo trčita, s tem pa je konec vseh ceri-
menij. Svoje »medene tedne" prebijeta v gorovju, kamor se izgubita poročenca za pet dni in pet noči. Potem začneta delati svoje navadne posle. Namesto da bi stopala po lestvah, moreta zaročenca tudi splezati na dva mlada drevesca, katera starejši člen družine toliko časa guga semtertja, dokler se ne trčita glavi mladih zaročencev. Šele potem postaneta mož pa žena.
Književnost.
—   Glasbena Zora" III. in II. zvezek.
Ocenil L. Pahor. — „B leske mu jezeru", za mešani zbor vglasbil Ign. Hladnik. Kot skladatelj posvetnih pesmi je g. Ign. Hladnik manj znan kakor skladatelj nabožnih, katere so pač po celi Sloveniji razširjene in priljubljene. „Bleškemu jezeru" je precej dobra skladba, osobito bi bila prvi in zadnji del jako efektna, da ni stavek za ženske glasove v obče jako nizek, kajti malo sopranistinj še lahko poje sedaj cis — in malo altistinj spodaj a Tudi solo za sopran je v obče nizek. Čuti se tudi iz pesmi, da je g. Hladnik bolj cerkven glasbenik — in to zlasti od besed »Vbira glas se harmonije" — do — „Kako čamo itd." ali pa v zborovem odgovarjanju na dno alta in tenorja: „pa odpade" — odgovori zbor in duo „roki veslo", kar se večkrat ponavlja — in spominja na litanije — „sv, Marija — zbor: za nas Boga prosi".
Sicer je pesem dobro in okusno har-monizovana — v glasovih je dovelj gibčnosti — in tudi slog skladbe dosti primeren. Ker je g. Hladnik znan kot jako nadarjen glasbenik, upamo da se v „Glasbeni Zori" še večkrat oglasi. (Dalje prih)
Telefonićna in brzojavna poročila.
Dunaj 22. septembra. V poslanski zbornici, kjer je vladala toliko mesecev grobna tihota, je danes živahno vrvenje. Z vseh stranij so se zbrali poslanci, da se posvetujejo o spravni konferenci. Ob 10. uri dopoludne so se v pisarni podpredsednika dr. Ferjančiča zbrali Ja-worski, grof Pallffv, dr. Herold, dr. P a c a k in dr. S t r a n s k y. toda razšli so se koj. ker je Ja\vorski naznanil, da z ministrskim predsednikom, ki je šele dopoludne prišel na Dunaj, še ni mogel govoriti. Konferenca se bo vršila popoludne ob 3. uri. — Dopoludne so imele skoro vse opozicionalne stranke posvetovanje. Nemška napredna stranka, ki se je zbrala skoro polnoštevilno. je soglasno sklenila, da se Fuchsove konference ne v delež i. — Nemških nacional-cev je došlo na sejo samo 17. Tudi oni so sklenili, da se ne odzovejo Fuchsovemu povabilu, češ, da se s sedanjo vlado ne pogajajo in sploh ne, dokler se ne odpravijo vse jezikovne naredbe. — Wolf je v imenu Scho-nererjancev pisal Fuchsu pismo, da se njegova strančica konference ne vde-leži, ker jih sklicuje Fuchs, ker vodi to akcijo nemška katoliška stranka, in ker imajo konference namen, omogočiti volitev delegacije. Prav v \Volfo-vem smislu so se izjavili tudi krščanski socialisti. Socialni demokratje so tudi že dopoludne imeli sejo, a svojega sklepa še niso razglasili.
Dunaj 22. septembra. Prezident poslanske zbornice dr. Fuchs je za jutri pozvan k cesarju.
Dunaj 22. septembra. Ob 11. uri dopoldne se je sešel ministrski svet na sejo, ki je trajala več ur.
Dunaj 22. septembra. Cesar seje ob polu 12. uri pripeljal sem in šel takoj v Schonbrunn.
Dunaj 22. septembra. Tekom prihodnjih dnij izide naredba finančnega ministrstva glede uredbe dohodkov finančnih paznikov in njih ter njihovih vdov pokojnin. Tudi se ustanovi nova šarža „višjih inspicientov". Ta naredba stopi s 1. oktobrom v veljavo.
Dunaj 22. septembra. „\Viener Zeitung" prijavlja novi regulativ o snovanju delniških družb.
Dunaj 22. septembra. V Št. Vidu pod Dunajom sta trčila davi dva vlaka. Raznesle so se govorice, da se je primerila velikanska nesreča. V resnici je bilo le 8 oseb lahko ranjenih, mej temi 5 vojakov pešpolka št. 14.
Beligrad 22. septembra. Razsodba V procesu radi atentata na Milana se izreče danes.
Beligrad 22. septembra. Ministrski svet je sklenil sklicati skupščino na dan 30. t. m.
Rim 22. septembra. „Tribuna" javlja, da se skliče parlament prve dni meseca novembra.
Pariz 22. septembra. Emile Zola izjavlja v „Aurorer:, da obžaluje, da Drevfusova zadeva ni prišla pred ka-sacijski dvor in da bo nadaljeval svojo akcijo za Drevfusovo rehabilitacijo.
London 22. septembra. Angleška se prizadeva pridobiti Oranje-republiko, da bi v slučaju vojne mej Angleško in Transvaalom ostala nevtralna.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo zz=
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—38)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
]fl. Leustek-a v LJubljani.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 2. Dr. pr. 940.
V soboto, dne 23. septembra 1899.
Prvikrat:
Potovanje gosp. Fajdige.
Veseloigra v Štirih dejanjih. Po francoskem izvirniku Evg. Labiche-a, in Edv. Martina prirejena za slovenski oder. Režiser g. Rud. Inemann.
Blaeajnica se odpre ob 1. uri. — Začetek ob * 2S. uri. — ■ Kunec yo 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh, polka Leopold II. št. 27.
V nedeljo, 24. septembra: „Vaški podobar".
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. septembra: Jožef Jaklič, uradnikov sin, 14 mes., Vodmat št. 115, želodčni in črevesni katar. — Jurij Martinelli, bivši solicitator, 67 let, Karlevska cesta 7, jetika. — Terezija de Redange, nadlogarje/a vdova, 53 let, Gradišče št. 7, vodenica.
Dne 19. septembra: Jera Hofer, sprevodni-kova vdova, 65 let, Florjanske ulice št. 17, mrtvoud. — Leopold Haiden, železniški uslužbenec, 62 let, Marije Terezije cesta št. 9, mrtvoud.
Dne 20. septembra: Alojzija Verhovc, delavčeva hči, 5 let, Ulice na Grad št. 1, krč. — Alojzij Vindišar, kramar, 50 let, Stari trg št. 26, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 16. septembra: Andrej Jesih, gostač, 83 let, pljučnica.
Dne 18. septembra: Jurij Golmajer, hlapec, 58 let, jetika.
Dne 19. septembra: Marija Cotman, posest-nikova žena, 40 let, oslabljenje in brezkrvnost. — Ivan Jerman, gostač, 63 let, odkrvavljenje.
Dne 20. septembra: Fran Naglic, mizarjev sin, 1 leto, otrpnenje srca vsled davice. — Ludo-vik Koželj, krojač, 25 let, jetika.
Zahvala.1")
Slavnostni odbor za Blaža Potočnikovo slav-nost v Št. Vidu nad Ljubljano se najudaneje zahvaljuje vsem druStvom, korporacijam in zastopnikom vseh onih društev, katera so se vdeležila pretečeno nedeljo 17. t. m. alavnosti stoletnice rojstva Blaža Potočnika, in vsem drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je slavnost tako častno izvršila.
Iskreno hvalo izreka blg. gospej pokroviteljici Josipini Belcev i, katera je darovala krasni trobojni trak za čitalnično zastavo in ji kliče: „Bog jo živi mnoga leta"! Toplo se zahvaljuje čast. g. prof. dr. Kari inu na cerkvenem govoru in čast. g. prof. dr. Medvedu iz Maribora na njegovem prekrasnem, vznesenem spominskem govoru ob gomili Blaža Potočnika. Zahvaljuje se nadalje si. pevskemu društvu „Ljubljana" in mešanemu zboru „Šišenske čitalnice", ki nas je očarala s prekrasnim petjem, čilemu „Sokolu", kojemu kliče gromoviti „na zdar!" Srčno zahvalo izreka „Slov. zidarskemn in tesarskemu društvu", „Društvu rokodelskih pomočnikov", „krS.-soc. zvezi", „Planinskomu društvu", domačemu „Kat. društvu rok. pomočnikov", domači požarni brambi in vsem onim, ki so izvolili poslati brzojavke in pozdrave. Končno kliče vsem Potočnikovim če-stilcem: Živeli! Slava spominu Blaža Potočnika !
V Št. Vidu, dne 18. septembra 1899.
Josip Ari
predsednik.
*) Po neljubi pomoti je včeraj ta zahvala prišla v list brez korekture z raznimi tiskovnimi napakami Za to jo danes prijavljamo še enkrat.
Meteorologično poročilo.
Vliina nad morjem 800-9 m. Srednji mračni tlak 736-0 mm.
Čas opazovanja
Stanje barometra
v mm.
45?
Vetrovi
Nebo
11
3*
21. ! 9. zvečer
22. J 7. zjutraj ,   2. popol.
7391
739 5 7381
92 sr. svzhod oblačno
9*7 si. svzhod skoro obi. © 13 5 sr. jjzah. | oblačno j $j
Srednja včerajšnja temperatura 12 1°, nor-male : 141°.
ID"Vxna.3sirsa borza
dne 22 septembra 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. — kr.
Skupni državni dolg v srebra   . 99 , 85 .
\vstrijska zlata renta   .... 117 , 80 n
Avstrijska kronska renta 4° „.   . 100 «15
Ogerska zlata renta 4*/8.   .   .   . 117 „ 35 n
Ogerska kronska renta 4°,0   .   . 95 , 10 ,
Avstro-ogerske bančne delnice   . 906 - — ,
Kreditne delnice....... 371 ., — ,
London vista....... 120 , 65 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97", „
20 mark.......... 11 , 78 .
20 frankov......... 9 „ 58 „
Italijanski bankovci   ..... 44 „ 50 „
C kr. cekini........ 5 „ 69 „
ak3T Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—10 gld.
Učenec
kateri je dovršil saj prvi gimnazijski razred, sprejme se s 1. oktobrom v trgovino z mešanim blagom. (1735—2)
J. N. Podrekar v Kamniku.
Opozarja se na razglas št. 6413, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino'1 in „Wiener Landvirfcschaftliche Zeitung" zaradi
zagotovljenja kruha in ovsa
za garnizijske kraje 3 voja Gradec, Maribor, Celovec in Gorico, od 1. januvarja 1900. leta do 31. decembra 1900. leta.
Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalni h skladiščih v Gradcu, Marboru, Celovcu in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti.
(1678—2)
C. in kr. intendanca 3. voja.
Meblovana soba
za dva gospoda (1737-D
tudi s hrano se takoj odda. Poljanska cesta St 19.
Ces. kr. avstrijske jšk državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od da« 1. Junija 1899. lota. Odhod ls LJubljane jaž. kol. Proga oes Trblt. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selztbal v Ausse, 161, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni viak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensic-te, Ljuba-), Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein- Heifling v Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Fiuneove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko-, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Baljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj. — Ob 4. ari 2 in. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec,  Ljubno;  čez Selztbal
▼ Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice. Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. ari 15 min. zvečer osobni vlak t Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki : Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6.  ari 55   m. zvečer.   — Prihod
▼ LJubljano j. k. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob /. ari 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetcii, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, France j sfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijin.h varov, Plznja. Budejevic, Linca, Ljubaa, Beljaka, Celovci, Pontabla. Poleg tega ob b. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga ls Novega meata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri il m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob H. uri 4b. m zvečer. — Odhod ls Ljubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri 86 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. iz Kamnika. Ob 6. ari 56 ni. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. m ob 9 ari 5l» m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206;
Priporočava
(21-217,
pastšrizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Baron Dumreicherjeva
špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obče znane, najboljše in mnogokrat odlikoval
(Backerhefe).
Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imat.
Peter Strel, vinski trgovec
I.J ubljuua,   lion-r si.f  ti*£ St. 3, i:
Karol Liaiblin 1731-4.
t Vegovih mlrnli At H.
.^.'TT.O.ni O^C*_n jm -o on o n n
I
§
C C
%
I
t.
P t
22leten mo%
z> 2000 yO. pzemozenja £-ct: zcono, poiočiti os & fta&o ijo-opodično, cvoitnafno tuci 0 vSovo bzcz oticft, fii 6i itnc/ii -tudi &aj picmoScu/ct (fuifio posaztoo afi cjo^tif)io afi ^pfofi ficij jcSnciCCLjaJ.
Sccfa se ti/cafcča pi^tna oc pzozijo paP nao/ovom: „čftc*nemt\>fcc' poofa zc^tante ČjulUjaua«. (1740-1)
U: U O u u- w u u u u
g V angleško zalogo oblek I
LJUBLJANA, vogel Sv. Petra ceste,  Resljeva cesta štev. 3
*f* so došle ravnokar v največjem izboru obleke k a cfo**i>»(l«>. (Icrli«--tjt Isa otroke za jesensko in zimsko  sezono^ kakor tudi 4Qt j*l zadnje novosti v konfekeija  za   clanne vse  po  eu— jjfc dovito nizkih tovarniških cenah.
Nihče se ne sili, kupiti kaj. 9 Prosim p. n. častito občinstvo, da si pogleda najlepše in najboljSe Uago. C
^ NaroČila po meri se izvrše najboljše, najfinejše in najlepše na Dunaju.
Z velespoštovanjem ^
^ (17U 3) Oroslav Bernatovlć.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel že dolgo obstoječo
aut. javno tehtnico
združeno
s komisijonelno trgovino Fr. Moditz-a v Trstu.
Priporočam se gg. trgovcem s prašiči, kakor onim z deželnimi pridelki, ter slav. vodstvom rajnih zadrug v posredovanje nakupovanja ia prodaje vsakovrstnega blaga na tukaj dnem tržišču
Vsestranske trgovinske zveze, prostorno skladišče, njega ugodna lega in zadostno znanje raznovrstnih trgovinskih strok mi dopuščajo pričakovati cenjenih naročil. z odiiCnim štovanjem
Alojzij Grebene
Trst, ulica Torrente št. 30—32.
(1738-1)
:3c30c<
pripor
J. Soklič.
KS.  S >? ooubjj. pod Jft-fl
fe>d®coScio®c>o®oo®oc.^ 0%00®co%cx>%oc>®(x)%00^00%00®oi®
{Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
y Trnovem se priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje in prodaja staro vinsko 38 posodo. I
tČP»oo{B«>®ooaco»o^
i
.&.„ IS "O13^" ©T
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 38
r
i   Josip Reich
4 likanje sukna, barvanja in > 4 kemična spiralnica ^ \   Poljanski nasip — Ozke ulice št, K w
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča a* l 38 9
Postrežba todna. — Cene nizke
'V
h. r h
Fran Oetter
LJUBLJANA, Start tvg M. 1.
38 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Ta ee dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzUc njih^izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Ign. Fasching-a vdove
28 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoCa svojo bogato zalogo
šte dilnih ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše".
Največja izber najnovejšega
svilnatega bi;
.aga i
črnega in barvastega za cele obleke 38 in bluze, priporoča
Alojzij Persche
Pred škofijo 22, poleg mestne.hiše.
ladajatalj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
fiMtnina in tisk aNarodna Tiakarne".