GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA BONBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ FINANČNO POSLOVANJE V i. POLLETJU 1971 L « t o III. arguBt 1971 Storilka! 0 Glasilo ureja uredniški odbor: Iranci Šarabon, Roman Planino, Slavko Teran, Metod Ahačič, Marjan Herak, ing. Jože Zupan. Glavni in odgovorni uredniki Stojan Saje. Izhaja vsak meseo v nakladi: I5OO izvodov. Tiska tiskarna Delavske univerze "Tomo Brejo" v Kranju. Zaradi realnejše vrednostne spremljave izvršitve plana prodaje, oziroma celotnega dohodka, ja bila izvršena korektura prvotnega plana, s katero je bilo upoštevano odobreno zvišanje prodajnih cen našim izdelkom na domačem trgu in upoštevana sprememba tečaja za 1 ji od 12,50 din na 15,- din za izvožene izdelke. Tako korigirani znesek celotnega dohodka za leto 1971 znaša 114. 136.ooo,- din. V I. polletju je bil plan prodaje vrednostno presežen, saj je realizacija znašala 55,7 # od letno predvidenega zneska. Kljub zvišanju materialnih stroškov za osnovne surovine in material, ki so bili višji za 9,3 od planiranih, je bil dohodek v I. polletju dosežen, oziroma je znašal za 8,3^ več od planiranega. Nekoliko višji od predvidenih so bili tudi stroški za ostali pomožni material, predvsem za gorivo in utensilije. Stroški tujih storitev in vzdrževanja so zaradi, v celoti neizvršenih planiranih del, nižjiv Nižji stroški od planiranih so še pri grupi OD kot materialni stroški in pri zakonskih obveznostih podjetja, medtem, ko so pogodbene obveznosti višje od planiranih. Pri poslovanju v I. polletju izkazujemo, po kritju materialnih stroškov, zakonskih in pogodbenih obveznosti in izplačanih osebnih dohodkih - din 2j.73S.ooo.- ostanka dohodka za sklade podjetja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je v breme tega zneska že izplačan, regres za dopust v skupni vsoti din 559«ooo,— še preostala razlika din 2.176.000,- pa je delno na (Janovi oklepa DS namenjena za zvišanje osebnih dohodkov ( od l.VIIv povečanje vrednosti točke So za 5 ^). §e nerazporejeni, del pa je nujno, da se nameni do zaključnega računa začaano za obratna sredstva. Dejansko izplačani os8bni dohodki v I. polletju so v okviru planiranih za I. pollatje. Spričo zvišanj ošabnih dohodkov na osnovi sklepov DS ( 2o# zvišanje vrednosti točke), pa bo letni plan osebnih dohodkov potrebno korigirati. Poprečni osebni dohodki - z vsemi dodatki so v I. polletju znašali din 1.145.“ mesečno na zaposlenega, v samem meseou juniju pa so znašali 1.201.- din,za mesec julij pa se predvideva da bodo zvišani na din 1.240,- Primerjava poprečnih osebnih dohodkov, izplačanih v juliju t.l. z osebnimi dohodki, izplačanimi v decembru preteklega leta, nam kaša povečanje za 18 #. Zaloge surovih in materiale, ne kažejo bistvenega odstopanja r primerjavi s stanjem v začetku leta. Tudi zaloge nedovršene proizvodnje ec količinsko primerljiva s stanji v prexeklla obdobjih. Količine gotovih izdelkov na žsai 30.VI. pa so ss v primerjavi « stanjem v frettai leta še znižale in sicer pri tkaninah za 570.000 m, pri posteljnem perilu pa za 2 240.000 m . §9 vedno nam visoka terjatve od kupcev predstavljajo velike težave pri poslovanju. Vezana visoka sredstva pri naših odjemalcih so veliko breme za naša razpoložljiva obratna sredstva. Pri tem je upoštevati tudi dejstvo, da moramo iz razpoložljivih obratnih sredstev kriti tudi vsa zaloge tako materiala, nedovršene proizvodnje kot g>.fcov;k izdelkov. Za kritje vsega navedenega pa nam naša cerati«; sredstva, skupaj s krediti, ne zadoščajo, kar se odraža tudi pri stanju naših obveznost:’ pri dobaviteljih, Rudi Berlot SKLENILI SO..... NOVO IZ ODBOROV Na 21. redni seji odbora za organizacijo đala, ki je bila 30. julija, je bil podan in potrjen predlog obračunavanja OD za vse delavce BPT, ki so na rehabilitaciji. Ta se glasit Vsi delavci BPT, ki so na rehabilitaciji naj dobijo dodatek v obliki nagrade ly; tos razliko med višino prejemkov po odločbi, ki jo daje zavarovanje in 100# OD novega delovnagr mesta z dodatki prekoračenje norme na nove:;, "«lovnem meetup vrednost točke, vezava na novem delovne» mestu in dodatek za stalnost posameznika). če ni razlike med prejemki socialnega zavarovanja in novim delovnim mestom, se tudi dodatek v cbliki nagrade ne more izplačati. Tak način obračunavanja velja za vse delavce, ki so bili 31;5*1371 £« na rehabilitaciji ter naj se jim obračuna morebitna razlika sa vsa ms «ve rehabilitacije. Od 1, junija aaprej pa naj aa morebitna razlika obračunava spr'oti(ae>sočzt©)e kooa.o...... Na prošnjo vratarjtv BPT za ep;, r. 00 OD zaradi uvedbe novih organizacijskih predpisov in povečanja delovnih obveznosti j® odbor zavzel sledeč sklop« Ker se za vratarja zahteva isti nivo izobrazbe in praksa kot za gasilca, se vratarjem v analitski oceni spremeni pod A-l (izobrazba) od 20 na 23 točk in pod A-2(praksa) od 35 na 43 točk, tako da znaša skupno število točk 232 in vrednost 5,70 din. Po novi ocenitvi naj se vratarje obračuna s 1.7.1971. Odbor predlaga naslednje spremembe pravilnika o nagradah praktikantov (čl.19) in jih daje DS v potrditev« Za opravljanja različnih del predlagamo višino OD za počitniško delo od 4OO na 500 din mesečno ter + ali - 25^, odvisno od uspešnosti dela posameznika; če pa je razporejen na delovno meato, mu pripada 80 jS OD delovnega mesta in eventualno preseganje individualne norme (na skupinske). Počitniško delo naj se obračuna po novem predlogu že pred potrditvijo DS podjetja, ker bo po izplačilu za mesec julij to pozneje težko izvesti. Na 27. redni seji, 12. julija je odbor za kadre sprejel sklep z ozirom na potrebe podjetja, da se izvršijo spremembe v V. DE -v mehanični in elektrodelavnici;. Spremembe so sledeče: 'r.Qd «o izida Tekstilca je Se 14 dni in če takrat, kakSna od zgoraj navedenih stvari ne bo več držala, smo lahko samo ponosni. VaS TRN OCEME BODEIO _ (Prost spis) Jaz spat hodim v Solo, ker nekaj Sasa nisem imel časa. Na ene sorte konferencah me redu-jejo. Ves hočejo s tem redom povedati: da sem ali da nisem priden, da si prizadevam, ali da si ne prizadevam za boljSi uspeh, skratka, da so manj, srednje ali zelo zadovoljni z mano. Ooena Je lahko manj, srednje ali zelo ugledna. Potem, ko sem po vseh plateh zvagan in zmerjan, dobim red, ki je naj-siguren, naj-pravičen in sploh naj. In meni ni vsaglih kakšen Je. Če Je manj dober, mi ata da samo 25,- din, če je prav dober, dobim 50,- din, Se je odličen pa 75»*- din priznavalnine in to je moj naj-čistejSi tašengeld, ker sem bil po lastni volji manirlih. Ali pa ne, seveda. Do sam je vse prav, saj človek mora biti po svojih zaslugah nekako ošacan in res ni veegllh, da kdo znuca pri delu roke in noge in glavo, drugi pa »e Sihr pase nad Delom(Saeoplsam namreč),študira Adame in Eve, Starte, Burde in ostalo to- vrstno žlahto, zraven se pa Se nad ljudmi znaša, ker ga pri branju motijo. Saj. In Bploh. Res prima je bila prva konferenca, na kateri se je enkrat za vselej pometlo z nesocialističnimi in nedelovnimi pojavi. Tako smo mislili, pa kaj, ko se je Že konec te prve konferenco nekaj začelo megliti. Da bi ja ne bilo nikoli več krivic, ki so tudi nesocialističen pojav, se js za finiš reklo: povprečna ocena celega razreda ne sme biti več kot prav dobra. To koj od začetka ni nobeden zastopil, a se nam je kmalu posvetilo, vsaj meni se je. V naäem razredu je po mojem mnenju 8 odličnjakov, 8 prav dobrih, Olgi in Cioi pa včasih res ausklocata in bi jima ata največkrat dal le 25,- din tašengelda. Da bi torej planks zlatega povprečja zdržale, moreta biti vsako konferenco odlična tudi samo 2, ker na spodnji štengi čičata le dva. Na ta način pa potem vse izgleda le malo drugače: 2 odlična, 14 prav dobrih, 2 dobra. Da krivica za odličnjake ne bo preveč v oči bodeča, se je elektronsko dado zračunati, da naj ocena "odlično" izmenoma kroži: to konferenoo dva, drugo spet dva in tako naprej, da bodo vsi narrati,. Potem pa jovo na novo. Z drugimi besedami povedano, bom v najboljšem slučaju lahko v vseh štirih konferencah samo enkrat naj—priden, oziroma odlično ocenjen, ostale tri bom pa lahko samo naj-priden, odličen ne več'. O, ne, to pa ne! 8e ata meni nič ne Šenka, pa še jaz njemu ne bom, se bom raje potrudil, da bom tiste tri konference, ko bo zame oseka, zelo poslabšan. Pa brez zamere, saj nisem jaz kriv, če imajo redi tudi svojo politično ozadje'. Zadnjič eem nekje bral, da stimulativni ukrep lahko brž rata destimulativni, Če ni do fondar» menta preštudiran. Bo držalo.T sosednjem razredu imajo pa kar vsi od prvega do zadnjega prav dobro, kar spet ne stimulira, če jaz to besedo sploh prav zastopim. No ja, jezijo ee pa le ne;. Vsebina: 5 Slovenščina: 3 Povprečje: 4 JESENSKI IZLETI V septembru bo Turistično druStvo Tržič organiziralo aamo tri izlete» ker je prvo nedeljo v Tržiču "šuštarska nedelja" in bomo ta dan ostali doma» Zato pa bodo naslednje tri nedelje izleti toliko mikavnejSi. 12» septembra bomo Sli na Korolko» to pot v njen vzhodni del'. Ogledali si bomo Velikoveo, ■s nato dvignili na viäino 1152 m v DjekSe» na povratku pa si 'bomo ogledali Se Grebin J in St. Pavel v Labotski dolini. Od KoroSke se bomo poslovili v železni Kapli in se čez Jezersko vrnili domov. Naslednjo nedeljo nas bo navdušila Logarska dolina» obiskali pa bomo tudi ŠoStanj ter Velenje in se ustavili v Dobrni. Za zadnjo nedeljo v septembru smo svoj prvotni program spremenili in bomo 26. septembra ponovili nepozabni izlet na Turraohor Höhe» v Manternsdorf» na Katschberg v Sovodnje (Obattnd) in k Milštatskamu jezeru. Ta izlet bomo ponovili zato, ker smo morali v juliju mnogo reflsktantov odkloniti, saj je bil avtobus v dveh dneh Se zaheden. Med njimi so se žal prijavili mnogi, ki so bili med vojno internirani v Maaternedorfu in bi ta kraj po 28 letih spet radi obiskali. Zdaj ga bodo prav gotovol Pravijo» da eo Dvostolpna oerkev in dobro ohranjen obrambni zid iz 15« stoletja z dvema okroglima stolpičema in velikimi vrati sta posebni zgodovinski znamenitosti'. DjeSke najbolj sončen kraj v Avstriji. prof. Jože Rakovec M.SMOJE-T. R: o nasem mestecu Začenjamo objavljati prevod humorističnega romana KRONIKA NAŠEG MALOG MISTA, seveda, v nekoliko skrajšani obliki, po katerem je bila posneta uspešna zagrebška televizijska nadaljevanka. Prav gotovo so vam njeni junaki ugajali in vsako nedeljo ate čakali na njihove nove dogodivščine. Vabimo vas, da jih od danes spremljate z nami in upamo, da vam bo branje v prijetno razvedrilo. Uvodna beseda Vsako naše primorsko mestece ima svojega zgodovinarja, letopisca. Takoj, ko vstane, že sede za mizo, naravno, v domači halji in dnevni aobi, ker zgodovinski pomen zvišanega dejanja ne dopušča, da bi sedel v kuhinji, in pri skodelici kave in krožniku peciva marljivo zapisuje vso kar se v mestecu dogaja. Ker so starčevska roka vedno dokaj trese, so tudi strani debele knjiga polne črnih madežev in pack, ki se razlivajo preko drobno Izpisanih vrstic in prekrivajo pomen napisanega. Toda to ne zmanjšuje vrednosti kronike, temveč jo samo prežama s prefinjenim plemenitim duham in okusom, človek bi rekel ; s patino. Tako knjigo, zaprašeno, skoraj plesnivo in nagrizeno od mišjih zob, sem našel v arhivu nekega dalmatinskega mesteca. Leta in leta jo je lopo in čitljivo pisal mestni poštar, človek, ki ni bil tako nedolžen kot bi mogli prvi hip pomisliti, upoštevajoč njegov poklio in osebnost. Ne, ne, ne ! Bil je tudi, čeprav malenkostno dokaj zloben, ta naš letopise«! Celo porogliv je bil bolj, kot dopušča starčevski duh in občutek. Škoda, da se kronika ni ohranila v celoti$ čeprav ne manjka niti stran, so mnoge nečitljive, mnoge uničene. To me je, verjemite, ko eom se kronike polotil preoej zaposlilo in utrudilo in "kar je res je ree" - mnogo dogotkov sem samo poduhal, in še to od daleč, nekatera poglavja pa sem moral v oeloti opustiti. Posebno se mi je priljubila uvodna stran kronike, ki jo poštar - kot stari letopisoi -prične z nagovorom svetnika, zaščitnika mesteca* Y letu gospodovem v lotu 1936» na dan Sv. Elizabete, patrone našega mesteca sem po svoji volji in milosti božji prijel za pero, in pretresen zaradi velikega in pomembnega dogodka - začel pisati pričujočo kroniko našega mesteca. Dolgo me je že obletavala misel, da bi jaz - tukajšni poštar, ki vse vidim in vem za vsako malenkost, ki se zgodi v naših kleteh, gostilnah, v brivni— oi in lekarni, v posteljah, v pisarnah, vežah in kuhinjah, saj sem vendar izobražen in pismen človek, začel ustvarjati spise, ki bodo našemu potomstvu ohranile podobo našega časa in naših ljudi. Za začetek sem izbral dan Sv. Elizabete, ker je - po ljudskem izročilu - prav Sv. Elizabeta zavetnica čiste misli in odkritega govorjenja. In če je tako, Sv. Elizabeta, bodi moja zavetnica in pomočnica pri tem težkem poštenem deluj LETALEC Lep poletni dan v letu gospodovem 1936. Parnik se je pravkar obrnil v pristanu, po čemer so, bolj kot po uri na mestni hiši, naši vrli meščani mogli reči, da bo vsek čas štiri popoldne. Iz parnika so se izkrcali potniki, težaki so tovorili vreče, zaboje, zavitke, zavoje, okrasno šaro in torto g vi-BOkim zvonikom za neki praznik. Ko bo raztovorili, se je parnik zazibal, okrenil in izginil za obzorjem;. BRALNA STRAN Ljudje, ki so ga pričakovali in ga spremljal.! s pogledom, bo sa razšli po obali, sa pogovarjali in prerekali. Sonce je pripekalo, kot da bi 30 svineo oedil z neba. Samo poštar, ki se - podobno kot policaj -vedno sprehaja po mestecu, Je hodil po ulicah? začel je namreč deliti pisma in pošiljke, ki jih je pripeljal parnik. Naočniki so mu zdrknili čisto na konec nosu, s katerega se mu je v curkih oedil pot. Bolj ko si Je brisal nos z rokavom, ker je imel polne roke pisem in zavitkov, močneje se je potil, in vsakokrat, ko je sklonil glavo, da bi prebral naslov, mu je kanila kapla znoja in se razlila po črk eli. "Skurban Ja ta naš Bvetl"Namesto, da bi ljudje prihajali k njemu,pa ga povpraševali ali je prišlo pismo zanje pa pošiljka pa paket, ga raje čakajo v sonci. On, sirotnik, pa tovoril Jezil se je na vse in na vsakogar. Motilo ga Ja celo ovrčanje čričkov, nenehno in neumno, ki mu ja e stonjevano neubranostjo zvabljalo kurjo polt po vsem telesu, da so se mu ježile dlake in lasje. Ko je koračil proti pomolu, na katerem Je zagledal ribiča Stipeta, sta dva fantiča, tik pred njim, kot bi ga čakala, skočila na glavo v morje in ga poškrofila po uniformi. " 7 božjo mater, razbojnikovo 1" je zarobantil poštar In preklinjal še druge matere, tako, da ni opazil vrvi, s katero je Stipe vezal čoln ob pomol. Ko jo je zategnil se Je poštar zaletel vanjo. " K hudiču s temi štriki, napenjaš jih, kot da pripravljaš past, s katero bi vsem ljudem polomil noge!" Toda Stipe, kot aa ne sliši njegovega psovanja» HA imaš kej zame, a, Andrija?" "Lih tebe išeml" se ustavi poštar in mu da kuverto. " Kokr-de s vedu!" " £d kut pa je ? Ti! A je iz Amerike?" "Na zemljevidu ravno dve pedi bliže. To je dekret iz vojnega odaeka, dragi Stipe," je postal poštar pismen. "Ze spet! Nej jih vrag!" "Jih ne bo!" Poziv v rezervo. Poglej, kako lepo 3» napisan!" "To je pošta, to je poštar! Na let dubim dva pisma, obakat, de grem v eodate! A so me uzol na piko el pa jih bom jest rešu!" "Ofiolrji te imajo radi!" "Kva me boš zajebavov, sebe dej, pa sojo mater! Nej se t roka pa jezk posušeta !" " Kaj sem jaz kriv. Raje bi ti prinesel denar kot poziv ali terjatev. Lepo ee sam doli podpiši in pripravi kovček!" Brž, ko je ribič podpisal je poštar s torbico - pač po nesreči - zadel ob kljun čolniča, da ee je zazibal in skoral prevrnil, ter pognal mirno morje v enakomerne valove, ki so svo— likajoč v poletnem soncu, zabrzeli kot z neba proti zemlji. To svetlobno zvonenje ga je vsega prešinilo in zdaj je koračil že laže in bolj veselo. Razposajeno ja zalučal pismo v nizko vežo, in žena , ki se Je v nji prikazala, je zaklicala za njimt "Preberte m ga no, majster Andrija!" "Nimam časa, nimam časa, najti moram župana in zdravnika," "Ježš, Jest sem pa toko firbčna!" "Ne boj se, nič veselega ni." Izginil Je za ovinkom. " Je kaj zame ?" "Pa zamel""Pa zame!" so ga pozdravljali z oken'in vež.-- " Nič, nič, nič!" je kričal in tekal.. Še preden Je brivee-kaj zinil, že je mahnil z roko, da zanj nima nič. Lakamarju in čevljarju Je vrgel pismi s praga in na da bi se ustavil, ves moker pritekel pred gostilno. Naslonil, se je na kamnito ograjo, se za trenutek odpočil, in skoraj bi zastal, da niso na vrtu kegljali. Na gostilniškem vrtu so pod vencem grozdja pri dveh ali treh mizah igrali gostje šah ali damo. Zamišljena, kot da bosta ta hip rešila vso zapleteno problematiko našega sveta, sta učitelj in občinski tajnik: igrala že drugo partijo šaha, medtem, ko Ju je gOBpod župnik, naslonjen na sosednji stebr, nenehno zbadal in izzival. Okoli njiju krik in vik, smeh in prepih pa mirni mimi ljudje, ki so gledali, kako se odvija napeta igra na kegljišču? navijali so za zdravnika, ki se je bil pravkar sklonil, da bi si malo popustil pas in olajšal napetost igre, vendar so mu hlače zategadelj skoraj padle na tla, tako široke so bile. Miza je bila obložena z je-dajo in Pijačo>, za športnike ( tako imenujemo nedeljske kegljače), pod njo pa je ležal zdravnikov pes? zdaj pa zdaj je zazehal in sprožil jezik, kot da mu Je ves svet deveta briga. "Kaj pa vendar misliš", Je iznenada zarobasnil občinski tajnik. * Pa Ja ne čakaš milostnega razodetja božjega!" "Pravica in dolžnost Je, sin moj, da ob igri, kot je šah, človek razmišlja. To je igra, brata moja, ki mišljenje, rekel bi, zahteva," Je - kot da bo bral brevir - pojasnil prečastiti. " Ampak, prevzvišeni, ne vmešavajte se v igro in ne razburjajte šomoštra. Sama igrava!" " Kaj pravite ? Kdo da se vmešava? pa se jaz?" "Da ne ! Vrag vas vzemi! Dej, šomošter, a s Se kaj premaknu?!" Za trenutek so obmolknili, s keljišča se je čul hrup padcev, potem pa se je oglasil gospod župnik: " Lepo potezo imate, gospod učitelj. S stolpom." " V božjo mater, čaBtiti, a na znate bit tih?!" Ne kriči tako glasno, ti, kurbin sin, nisem te prosil, da preštej vrčke, ampak, da povej, koliko stane pijača. Ti gnoj, ti posrani, ti bom Se dal!" Šehiste sta za trenutek prekinila z igro, se zakrohotnla, zdravnik je ujel kroglo, ki jo je bil že zalučal, kar v zraku, na vrtu ni bilo človeka, da se mu nebi od smeha tresla ramena. Častiti bi počil od smeha, kdo ve, ali pa se poscol, da ni prišel poštar. Poštar je vljudno nagovoril župana: " Ne jezite se, no, gospod župan, nate: jutranji časopis in pošto!" " Dej sm cajtnge, tebe pa pošto pa naj hudič uzame. Tajniku jo dej, sej j tüd tie !" Som za mizo ja čisto na robu gostilniškega vrta, komaj v senci, sedel debeli gospod župan. Hlačs si je potegnil čez trebuh in rebra,skoraj do pazduhe in jih kako ped niže čvrsto pro-pasal s solidnim usnjenim pasom. Z robčkom si j« brisal pot s tolstega vratu, odpel si je erajoo in si z ovratnim delom pahljal prepotene prsi. Vročina ga je dobesedno, ubijala in Bnažnobele nogavice so v poletnem soncu še bolj belo sijale na njegovih nogah. Pogledal J® žalostno v prazen kozarec in zazehal. " Roko, še eno rundo, pa plačat!" " Kuj, gospod župan," priteče natakar, črnolas, ©gorel, plečat in nasmejah. " Kuj, gospod župan, sm že tlel" " Bravo, Roko moj, kako sem vendar danes žejen!" " Kuga pa morš, k je undr taka uročina." Naliv mu je brizganec v vrček in že ga ni bilo. Hitel je streč drugim, tudi žejnim gostom. " Plačat, Roko! Račun!" " Toda Roko naj bi bil Roko, če nebi od daleč in samo zato, da bi ga slišali vsi gostjo, zakričal: " A ne veste, gospod župan, acmi, da j to že ta dvanajsta runda!" Nihče ga ni hotel vznemirjati, vsakdo se je vrnil k svoji druščini in se po svoja zabaval. Poštar je odložil pisma na mizo s šahom, in ne da bi pogledal šahista, brskal po velikih kuvertah, prebiral naslove, potem pa stopil k zdravniku. Zdravnik je prav ta hip stekel s kroglo v roki in jo zagnal visoko, morda oelo previsoko, zakaj sunkoma se ja obrnil kot da bi jo hotel šele zdaj usmeriti. Toda, ko je opazil, da intervencija ni kaj prida zalegla, da vse kaže, kako zelo je pogrešil, je počenil, pogledal soigralce in ukazoval krogli: " Dejmo, dejmo, fantje, mal živlena, proem še jmal, majhn bliži. Dej, no, dej, prekleta reč," je govoril, kot da bi stresal iz rokava. "Hudiča, zdele ja pa zgrešila, zdaj mi j pa jasn, de sm zamudu ta zadn vlak!" Potem je karal, svaril in poučeval soigralce: "ne s tako silo pa ihto, lepo, počas pa elegante, ja, ja, ja, mehko, gladko, športno, živo" se je izživljal kot kak profesor fizkulture in psihologijo," to je ta prava smer!" Sledil je krogli g pogledam se sklonil in zarobantil: " sto hudičev, noro, a no morš zapopadt, a ne morš zastopt kuga t jest goverim. Zate je bl prpravn an kaum kokr kugla. Vse s po-končov !" BRALNA STRAN Ko jo krogla zadela, jo žalostno zamahnil z roko. " Gospod dohtar,on pisem za vas 1" jo, dobesedno navalil nanj poštar. H Bohr, kr Belini ga dej, da se ne boš tuki teko drenulM Toda-v trenutku, ko se je začela nova igra, ko je poštar izročil pismo psu, ko ga je ps pridržal s šapo, da ga nebi odnesla razigrana poletna sapica, ko se je zdravnik pripravil, da bo zalučal kroglo, ko je že dobro pomenil in že stekel po stezi, je skočil na igrišče mlad človek, ves zadihan in boreč se z vludnostjo in izsiljevanjem: " Gospod doktor, nujno je ... hitr, hitr, gospod dohtarI" Zdravnik se je zmedel v korakih, zarobantil je in se ustavili " Kuga, hudiča,pa ti. No povej mi, kuga je, da se tako dereš?" "^ena bo rodila. Vsak čas, gospod doktor ... Vsak cajt, gospod dohtar!" " Pa prav zdajle, a ne vidš, de mi falejo samo tri pike!" " Kokr boga vas prosm, vsaka minuta je dragocena!" je zmedeno sitnaril človek. " Prmojduš. Ti s mi ta prav noro. Kako morš mislt, de so tvoje minute dragocene, moje pike pa ne ?" " Ampak, gospod dohtar, to bo moj ta pru otrok Za. Boga Sina Svetega. Živjo prestolonaslednik!" odrinil je človeka in spet pomeril. "Mal bo KVADRAT» 1. VRSTA OPIC-(MROŽ.)2.DREVESNI VILI (MIT0L.),3.£.BIE(ŠENTJUR0). 4. KVADRAT» 1.GOZDNI SADEŽ,2.LESENA POSODA ZA VODO ALI MI,EICO,3.PRISTAŠ DADAIZMA. SR.KVADRAT» 1.POPEVKA fr.PEVCA G.BECAUDA (FONETIČNO),2.HODITI BREZ CILJA, 3.KRAJ OB PROGI LJ,-ZIDANI MOST. Sestavil: Slavko Pajntar Narisal» Hinko Derlink- POSETNICE KJE SO LETOVALI TILE ŠTIRJE ? V DARE TAMA OTO Z. PROR VIDO GRAN NIKO V BRUD REBUSA - 2 ŠPORTA ZANIMIVOSTI Največja zgradba na svetu je T7 stolp v Montgomoriju (ZDA), ki je visok 560 m. Najvišji nebotičnik na svetu ja Chrysler v Nev Torku in sioer »ega 324 ra visoko. Najvišja univerzitetna stavba je 240 ra visoka Lomonosova Univerza v Moskvi, Hajvišji jaz je Bouldor v Arizoni (ZDA) z 223 ra. - 7 krat NAJ.... Najvišji hotel je Waldorf-Astoria ▼ New Torku 191 m. Najvišja katedrala Je v Ulmu(NemčiJa) in sega 161 m v višino. Največji stadion na svetu je Maraoano - v Hi© de Janeiru (Brazilija), ki sprejme 200.000 gledalcev. Janez Furlan VSEBINA v osmi številki ste brali UYODNIK» H. Berlot» Poslovanje v I. polletju Stran» 237,238, V PODJETJU» S.S.» Sklenili so ... novo od ' odborov 238-2+0 MalSl Veseli Kadrovske vesti 240 I. Herein Noše mainioe 240 A. Jano» Proizvodnja v mesecu juniju in Juliju 241-244 S.S.» Osnutek samouprav.sporaz. 245-249 A« H* t V letu 1971 »o dokončali šolanje 249 8.S.» Plakete mesta Tržiča 250,251 1 VPRAŠANJE- S.S.» Kaj Je prinesla ITMA 717 252-256 7 ODBOVOROV» ČLOVEK IN DELO»I.Val.1aveo» Alarmiranje požara 257-259 Višja šola za org.dela Kranj 260-262 M.Kogoj» Če študent na rajžo gre 262,263 ZA ŽENO IR DOM» L.Š. To in ono? obračunajmo s - preživelo preteklostjo 264-265 IZ UREDNIŠTVA« Sodo • •!• 266 - Ooene bodejo (prost spis) 267 prof.J.R. Jesenski izleti 268 BRALNA STRAN» M.Smoje - - prof.T.PretnariKronika o nagem mesteca 269-272 KVIZ* Kdo ve ? Nagi polizdelki 273 KRIŽANKA» S.P. Nagradna križanka in po- - vezani zlogovni magični kvadrati 27* ZA RAZVEDRILO» J.P.» Posetnice, rebusa, - zanimivosti 275 GLASILO KimiEGa kolku vn možiiE mm IU TKHLUIK TRŽIČ DOPISUJTE v TRŽIŠKI TEKSTILEC