PcStrih3J$QČpn& vgotovtru Leto VIL Loihljana, 23 decembra IZHAJA *Ml ponedeljek ob * tiutrml- NAROČNINA mesečno i Din, četrtletno IC Din, polletno 20 Din — V Ljubljani M* 'iboru in Celju dostavijzn na dom mesvčnv I Din več — Za inozem**w me*ečno f> />'«" UREDNIŠTVO v Ljubi mnt. Kn»theva 'it S telefon H 3/22 3/23 3/24 3?2S 3/'ft UPRAVA V Ljubi fani Prešernova u> telefon 11 3/22 3/23 ?/24. U2S. 37 (NSERATNI ODDELEK v Ljuhham t're* iernova uL 4. telefon It 24^Z Stev 51 Dr. Vladko Maček aretiran Zagrebška policija je odkrila teroristično zaroto, ki je pripravljala atentate s peklenskimi stroji na poklonitverce deputacije povodom kraljevega rojstnega dne Zagreb, 22. dec. Zagrebški policiji se ie zadnje dni posrečilo priti na sled Pripravljeni teroristični akciji, ki bi se imela izvršiti v dneh, ko so zastopniki hrvatskih inest in kulturnih društev v narodnem navdušenju odhajali v Beograd poklonit se Nj. Vel. kralju. Udeleženci teroristične akcije in glavni krivci so aretirani. Po izpovedbah prijetih oseb je ugotovljeno, da se je imel izvršiti njihov atentat v Zagrebu in sicer s pripravljenimi peklenskimi stroji, ki jih ie policija tudi našla in So razen dveh vsi v njenih rokah. Atentati so imeli biti izvršeni na vlak, s katerim so iz Zagreba 16. t ra, potovale pokionitvene deputacije, dalje v katoliški katedrali v času slovesne službe božje 17. t. m. o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja, in kakor se zdi, tudi zvečer istega dne v hotelu »Esplanade« povodom slavnostne plesne zabave. Ugotovljeno je, da so glavni krivci: Cvetko Hadžija, odvetniški pripravnik, Anton Štefanka. občinski uradnik v Karlovcu, Ivan Bernančič, študent, Martin Fiankič, trgovski potnik, Veli-mir Mocnaj. absolviran filozof. Ivan Prpič. študent, Ivan Ban, trgovski pomočnik in Diuro Milko vič, kuhar. Pri pr'rravah pa sta pomagala bivši polkovnik v p. Vilko Begič in bivši narodni poslanec bivše Hrvatske seljačke stranke proi. Jakob Jelašič. Policija ie o tej stvari izvršila preiskavo in izročila krivce sodišču. Pred preiskovalnim sodnikom je bila doslej zaslišana večina prizadetih oseb, ki so v glavnem ponovile izpovedbe, podane na policiji. Begič in Jelašič sta. priznavajoč svojo udeležbo, ponovno označila pred preiskovalnim sodnikom kot pomagača dr. Vladimlrja Mačka, bivšega narod, poslanca bivše Hrvatske seliačke stranke ki je potom njijn dal denar nekim zgoraj omenjenim osebam, ki so imele izvršiti teroristično akcijo Tc je ugotovljeno tudi iz drugih okolnosti in i/povedb. Na podlagi tega Ie preiskovalni sodnik zaslišal dr. Vla^imirja Mačka b sa s svoiim odlokom ood D. S. 2264 z dnt 22. t. m. poslal v ž-')dnr preiskovalni zapor, kakor tudi vse druge zaslišane osebe. Ta preiskovani zapor je po zagonu obligatoren, (a A.) Otvoritev nove železnice Včeraj je bila slovesno oivorjena nova železniška proga Kragu- jevac—Kraljevo Beograd, 22. dec. Danes je bila na slovesen način otvorjena nova železniška proga Kragujevac-Kraljevo. Iz Beograda je odšel ob pol 5. zjutraj poseben vlak s predstavniki oblasti in raznih gospodarskih ustanov, med njimi kot zastopniki vlade minister za promet Laza Radivojevič, prosvetni minister Boža Maksimovič in minister Nikola Uzuno-vič. Vlak je prispel v Kragujevac ob S. 15. kjer je bil na postaji sprejet z največjim navdušenjem. Kolodvor je bil bogato okrašen z zastavami in cvetjem. Sprejema so se udeležile vse ugledne osebnosti z vojaško godbo ter mnogoštevilno občinstvo. Zastopnike vlade je pozdravil predsednik občine Kalanovič, ki je izrazil zahvalo za zgraditev te nove železniške zveze, ki bo omogočila Kragujevcu nov prospeh. Povdarjal je Avdijence poklonitvenih deputacij Beograd. 22- decembra Po sporočilu maršalata dvora bo Ni. Vel. krali sore:ei v avdi'enciii Dokkmitvene deputaciie oo nasledniem dnevnem redu- Iz vardarske. moravske banovine 25. decembra v sredo ob 17.30: iz vrbaške in zetske banovine 29. decembt a v nedelio ob 17.30: iz dunavske, dravske in drinske banovine 12. ianuaria 19^0 ob 17-30. (AA) Ministra m> hažlčnlh počitnicah Bf ograd. 22. dec. Ministri dr. Frangeš, dr. Švrljužra ia dr. Drinkovič so snoči odpotovali v 7agieb, kier bodo prebili božične praznike. (A A.) Izseljevanje v Mehiko IieograO, 22. dec. Mehiški konzul v Beogradu je poslal vrtanj emu ministrstvu prošnjo za objavo, da morajo imeti izseljenci iz naše države vizum konzulata, ker Mehika odpravi naza? vse izseljence, ki so brez viaa. (AA.) Zakon o pospeševanju živinoreje Beograd, 22. decembra. Nj. Vei kralj ie snoči sorerel v avdiienci ministra dr. Fran-zeša in ob tej priliki podpisal zakon o pospeševanju živinoreje. Glede na dejstvo, da nai se celokupna ooliedelska produkcija preoriientira v praksi na čim intenzivnejšo živinoreo. je ta zakon vsekakor 'den izmed najvažnejših zakonov iz resora ninistrstva za kmetijstvo- (AA). Železniška nesreča Zagreb, 22. decembra. Na postaji Carev. dar na progi Koprivnica - Križevti st« snoč; trčila dva tovarna vlaka, ori čemer ie skočilo s fiTa devet vazonov in tender lokomotive. Zaradi te nezgode ie bila proza celih 17 ur zanrta. Tračnice so bile r>ošk ■ francoski in belgijski ministrski predsednik še enkrat sestala, morda že jutri. Budimpešta, 22. dec. Tukajšnji listi se še vedno živahno bavijo z vprašanjem vzhodnih reparacij. Socijalno-demokrat-ski list elo prestolnico. Ob zadnjem potovanju mu je žena, ki daje mnogo na •dostojno vnanjost, z vso vnemo priporočala: - Posebno pa glej, da ne pozabiš kupiti dežnikov. Že trikrat si se vrnil s praznimi rokami Ono nedeltjo smo bile z dekletoma vse mokre, od maše gre-doč.» Vso pot roji gospodu Kobilici po glavi: »Dffižmki, dežniki, dežniki...* Ta beseda mu pleše po možganih, da ie od nge kakor obseden. Na večjem križišču hoče stopati mak) v pivnico, da si privošči kozarec pava- V tesnem hodniku se obrsne z roko ob gladek, hladen predmet. Pogleda: to je ročaj dežnika. Misel mu je bila todikamS izadolbena v ta edinstveni pTedmet. da nehote seže po njem. «ffej, gospod, mistkn, da ste se zmotili,* ga posvari oelri omga. ka je vstopil z njim na isti postaji. "Ne zamerite!* zajeclja KotoiJica zmedeno, ves rdeč v Hce. «Nssem storil nalašč...* «Upam, da ne.» Ko je M opravil svoje posSe ki obedoval, je gospod Kobifica stopil k dež-nikarju in kupil tri dežnike za svoje ženske in še enega zase. Sani pri sebi je rentačiJ zbog visokih oen in pošiljal k vragu onega nepridiprava, ki je pred dobrtalf 300 le« uvedel od Juga v naše mer bolezni, nezgod, starosti, invalidnosti in smrti. Starostno in invalidno zavarovanje, bi se moralo pričeti izvajohj s L julijem 1928. Vendar je bilo s tfclepom ministrskega sveta izvajanje zadnjih treh vrst zavarovanje odloženo za nedoločen čas. Ker pa samo bolniško in nezgodno zavarovanje ne_ moreta nuditi dovolj podpore v vseh težkih trenutkih življenja, ostanejo delavci, bi so izčrpali bolezensko podporo in so še invalidni brez vsakršnih sredstev zase in za svoje rodbine. Take siromašne osebe se morajo običajno obračati za podpore na domovinske občine, da uživajo skromno miloščino. Nič boljše ni z ostarelimi delavci. Taki delavci v veliki meri obremenjujejo bolniško zavarovanje, ker ostanejo še nadalje v mezdnem delu, da morejo večkrat uveljaviti svoje pravice do bolezenskih dajatev po zakonu o zavarovanju delavcev. Slični pojavi imajo za posledico, da bolniško zavarovanje komaj prenese svoja bremena. V kolikor invalidi in ostareli delavci ne padajo v breme bolezenskega zavarovanja, pa padajo v breme celokupnoeti, ker jih dotična podjetja posebno manjša odpuščajo. kaikor hitro niso v polni meri za delo sposobni. Tako postanejo navezani na miloščino in podporo občine. Sredstva za take podpore iščejo v raznih davčnih dokla-dab. Vkljub občinskim dokjadam in miloščinam pa večina ostarelih in onemoglih delavcev niti za silo ni preskrbljena. Na drugi strani je tudi neumestno, da morajo za preskrbo invalidnih in ostarelih delavcev potom davkov prispevati vsi stanovi, četudi nimajo z delavci nobenega stika in opravka, kaikor n. pr. učitelji, državni uradniki in enaki poklici. Zaradi tega je potrebno, da se bolniško in necgodno zavarovanje izpopolni s starostnim in invalidnim zavarovanjem, ki se danes izvajata že po vseh kulturnih državah. Pri nas je potreba še bolj podana, ker se poraja mlada nova industrija in ee stara reorganizira ter modernizira. Slednji so na pota stari delavci, ki jih ne morejo vreči na cesto. Zato večina večjih podjetij soglaša z uvedbo invalidnega in starostnega zavarovanja, ker bo s tem prenehala njihova skrb za ostarele delavce, katerim bi invalidno in starostno zavarovanje nudilo zasilni vir dohodkov za preživljanje. Iz vseh navedenih razlogov delavstvo upravičeno pričakuje, da se bo naša socijalnopolitična zakonodaja po naj-kraišem času izpopolnila z uvedbo zavarovanja za slučaj invalidnosti, starosti in smrti. To resolucijo eo podpisali navzoči zastopniki vseh tukajštajih strokovnih organizacij. Po sprejemu resolucije je g. Leskovšek z zahvalo za udeležbo in s pozivom k vztrajnemu delu za izpopolnitev naše socijalne zakonodaje zaključil lepo proslavo. Tržič, 22. decembra. V proslavo 40-letnice bolniškega zavarovanja delavcev se je vršilo v kino-dvorani pri Bastlju danes dopoldne slavnostno zborovanje, ki ga je obiskalo okoli 150 ljudi. Predsedoval je predsednik strokovne organizacije g. Kosmai. slavnostno poročilo pa je podal vodja tržiške efkspooiture g. Nosan. V debato je posegel zasebni uradnik g. Vc-hovec. Koncem zborovanja, ki je psrav lepo uspelo, je bila sprejeta resolucija o uvedbi zavarovanja za onemoglost in starost. Zborovanje bi bilo gotovo še bolje obiskano, če ne bi bilo napovedano ravno na nedeljo pred prazniki, ko ima vsa/k polne roke dela. Pariz, 22. decembra- Iz Washingtona poročajo. da ie vnanii minister Stimpson izjavil. da i« Droblem ameriškega oboroževanja neodvisen od oroblema. s katerim sc bavi Društvo narodov. (AA). Velika brezposelnost v Rusiji Moskva. 22. decembra »Pravda« poroča, da je število brezposelnih delavcev, ki so uradno registrirani pri uradu za ze-varovanje delavcev, na sovjetskem ozemlju 1.298.000. Osrednji odbor komunistične stranke bo v doglednem času objavil direktive za borbe proti breziposelnosti. Število brezposelnih delavcev pa je gotc-vo še znatno večje, zato ker so gori všteti samo komunistični delavci, ki so edini prijavljeni pri uradu za zavarovanje delavcev, a vsi drugi nimajo pravice za podporo. (AA) kraje te špargilje — beluši jim vpričo njih barve ni mogel reči — ki se ob na-tovih izpretninjajo v gobe. Pod noč je po-nosito odkorakal s svojimi trofejami na postajo. V železniškem vozu pa se sreča z gospodom, kateremu je skoro ponevedoma zmakni! «marelo». Možakar se ozre z nasmeškom vatli, se skloni proti njemu in mu zašuslja: «'He he, čestitam vam, blagorodje, bera ie bila obila... Kar štirje so se vas prijefi...» Kobilica je prebledel, pozeJenel, zardel, rumenel. Želel si je, da bi zemlja regnila in ga vase potegnila, ali da bi vlak skočil s tira... Te nezgode so bile človeštvu prihranjene in poslej velja častiti beležmk v svojem trgu za malopridnega zmikavta. G. D. — Čujem, da živite zelo potratno! — Da, gospod sodnik — pod brado nosim kravato? Pogreb bivšega predsednika Loubeta Pariz, 22. decembra. Rodbina ookoineica Emila Loubeta. bivšega predsednika republike se ie zahvalila predsedniku vlade Tardieuiu. za ponudbo pogreba na državne troške. in ga Drosila. da vlada v tem pogledu ne ukrene ničesar, ker želi. da bo imel pogreb velikega pokojnika čisto rodbinski značaj. Predsednika republike Doumerza bo ori pogrebu zastopal general Lason. še! vo:aške«a kabineta predsednika republike. (AA). Beli žarki London. 22. dec. «Sunday KxDres$.» poroča, da obetajo novo odkrit' tako zvand beli žarki, s katerimi v Londonu že dalj časa operirajo, mnogo boljše rezultate. kakor žarki X. ker beli žarki omogočajo zdravnikom dovolj no osvet-ljenje tkiva in s tem mnogo laglje proučevanje bolezni že od njenih početkov. Anglija vrača zaplenjeno nemško imovino London. 22. decembra. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da so bila zaključena pogajanja med zastopniki angleškega zakladnega urada in nemško vlado glede vprašanja zaplenjenega nei: -škega imetja. O vsebini pogodbe se izve. da se ie Nemčija končnoveljavno odpovedala izročitvi prebitka likvidirane imov-ne v vrednosti 280 milijonov mark. Na drugi strani je Nemčija izsilila izročitev nelikvidirane imovine v višini okroglih 40 milijonov mark ter tkzv. ameriških jan -stev. čijih vrednost se ceni na 60—80 m-lijonov mark in glede katerih sta si Ang lija in Amerika še v sporu pred ameriškimi sodišči. S temp dvema postavkama bo at-gleška vlada v skladu s svojo nekdanjo izjavo izročila približno za 100 milijonov mark zaplenjene nemške imovine, o kateri bo odločilo posebno sodišče. Protiverska politika Sovjetov Moskva, 22. decembra.. Osrednji odbor komunistične stranke je dovolil svojim organizacijam, da o božiču lahko odstranijo iz cerkve zvonove, ne glede na proteste prebivalstva- (AA) Moskva, 22. decembra. »Večernja Mc-skva« poroča, da so oblastva v arzamanjski oblast; zaprla štiri džamije ter jih pretvorila v komunistične klube. Ta ukrep vlade je pri muslimanskem prebivalstvu izzival veliko ogorčende. (AA) S peklenskimi stroji na ženo in njenega odvetnika Bordeaux, 22. decembra Posestnik Le-stage se je zaradi slabega izida procesa za razooroko tako Tazjezil. da je sklenil krvavo osveto. Sestavil ie 12 peklenskih strojev, ki iih ie poslal svo:i ženi. nienemu odvetniku in vsem onim osebam, o katerih ie smatral, da so krive, da ie izgubil nroces. Njegova žena in odvetnikov pooblaščenec sta odorla pošiljko« nakar ie eksplodiral peklenski stroj- Oba sta bila težko ran ena. Ostale stroje ie mozla policija še pravočasno zapleniti. Mladostni zločinci Berlin. 22. decembra. V Trebnitzu so orožniki priieli 11 člansko roparsko tolpo, čije člani so bili sami šolski otroci, sinovi uglednih meščanskih dTužin. Mladoletni tatici so se baviii predvsem s tem. da so kradli iz avtomobilov Imeli so tudi revolver^. ki so iih že več tednov skrivali v svojih posteljah. Pokvarjeni dečki so se baš pripravljali, da bi pričeli z orožiem v rokah ropati po okolici. Ko so oriieli prva dva. sta izdala tudi tovarle. Francosko-ameriški odnošaji Pariz. 22- decembra. Novi ameriški veleposlanik v Parizu Edge ie danes popoldne ob 5. posetil bivšega ministrskega predsednika Poincarčja ter mu ob tei priliki izrazil svoje veliko osebno sooštovanie in cenjen.ie. (AA). »Slovanske pesmi« Varšiva. 22. decembra. Te dni ic išla zbirka nesmi nod naslovom »Slovanske pesmi« Miloša Gčir.baszevskega. mladega ooliskega pesnika- V zbirki ie tudi pesem z naslovom: »Krali«. ki ie posvečena iueo-slovenskemu kralju Aleksandru I. (AA). Lov na zaklade Letos so s« NotpveJan zobci vati z d^-isaaijeni j&atoiadov. Pwd 200 leti se je na južni obal potopila bojja&a mzooeiroska ladja ki razširile so •Skj baine nripovestri o pcgrervrrjemb dra«otiua!i Poed krarificij je nekdo kiupil ipotarobaisko r»r -praei cfeJovra, da nw je dova-jal zraka-Potoprl sc je zbn-J\o !5crnrve in porcc/arva. Vsak predmet jc bil posut s š-ko-ljfcatni. od katerih so nekatere :m:ri bisemoke v seto. Mani sireče so imet: ^"kailci v mestecu LrMesatKki. kijer naj bi biSi po izreči«.' zakcipam kupi starimkilh ztaOTikov. Dve mesec-ttiCL. vptf-aSarai vsak« zase. sita ioč«k) napovedali prostor, kjer jc tei po njimi ; z javi zakla-d za-srefoen v ž-e^emam zabojčk«. Dela® so poskuse pn katerih je bih celo vlada za&offcuta po davčnem uradu :«i veSna pr-ebrvsis-iva s: j t bZu vzela dopust zanje. Z dmoscmi so res dotipafe ipredjnet, tai ie kovinsko zvene!. Hi!a je — /a-riarvela pe-č. Vnetje slepiča Prof. Saimberger, praški liinocelnik. je ugotovil, da dbbivajo vnetje slepiča največ onri, ki spe na desni »trani Ta položaj otežuje redno iztrebljanje in prehod plina iz prečnega v debelo črevo, kar povzroča ne rednosti m n ©redkokdaj vnetje. Kdor je doslej radi srca spal na desni plati, se bo moral pač prevaliti. Trojno kraljestvo prirode Čim krepke je se »tvor zaveda svoje indS-vi. Otroci so se rodili in prva hrana, ki so jo dobili, je bil arzenik. Pa ne samo otroci, tudi starčki in starke so zavzemale preveč prostora in bile rua potu mladim. Tudi te je počasi odstranila »teta Susi«. Končno so prišli na vrsto tudi možje in prijatelji žen. Prokleta vas Prebivalci vasice Nagyred so umrli skoraj vsi na skrivnosten način: možje, ki so se jih naveličale njth žene, roditelji, čijih otrgei so čakali na dediščino, sinovi, čijih matere so te sramovale svoje starosti. Sicer »o vedeli mnogi vaščaoi za strašno skrivnost, toda ženske so molčale kot grob, kajti skoraj vse so bile udeležene pri zločinih. Vask-3 nudi žalostno sliko. Bili so časi, ko ni bilo v vasi skoraj žive duše. kajti njeni prebivalci so bili aretirani in zaprti, še danes sedi 31 žen6k in 3 moška v ječi, ker so obtoženi sokrivde. Več hiš je zapuščenih in zaklenjenih. Odkar so odkrili strašne zločine, se ne pokaže noben prebivalec tujcu. Boje se vsakega avtomobila, ki vozi skozi vos in orožnike spremljajo sovražni pogledi izza zaprtih vrat in oken. Razkopan o pokopališče Se večja je sprememba na vaškem pokopališču. Odkopali so nad 50 grobov in preiskali truplo. Komisija je ugotovila nad 40 zastrupljenj z arzenikom. Odprli so tudi otroške grobove. Rezultat je bil grozen: Otroci so bili zastrupljeni. Koliko ljudi je bilo umorjenih, ni možno natančno dognati, ker so se razširili zločini tudi po sosednih vaseh. Orožni-kii stranjo pukopaW66e, da ne M kdo zamenjal najKsev na gjobcvvtfh zastražen«! Vino in morala Siromašno vas obdajajo veleposestva kakor železen obroč. Prebivalstvo narašča in za naraščaj ni prostora. Zato so smatrali v Nagyrevu otroke za prokletstvo. Glavni vir dohodkov so vinogradi. In kakor običajno v takih krajih, so pili moški radi in mnogo. In s pijačo so skušale zastrupi jevalke olepšati umore svojih mož! Kar je čudno je to, da so v vasi kljub vsem zločinom skrbno pazili na »moralo«. Modeme obleke, ženska kolesa in ljubimkanje je bilo prepovedano. Vsako dekle, ki je delj časa govorilo z moškim, je izgubilo dobro ime. »Teta Susi« V takšnih razmerah je pričela »teta Susi« s svojim delovanjem, ki se je morda pričelo že pred desetletji. Ptvo dokazano zastrupljanje se je izvršilo pred 18. leti. »Teta Susi« je bila v vasi legendarna. Devetkrat je bila obtožena zaradi splavljenja, toda vselej je bila oproščena. Lepega dne je izginila prejšnja vaška babica brez sledu. Pričeli so govoriti, da jo je odstranila njena mlajša konkurentka. Njen sin je hotel maščevati materino smrt ter je streljal na »teto Susi«. Streli je niso zadeli, mladenič pa je bil obsojen na dve leti ječe. Prebivalstvo je bilo uverjeno, da se »teti Susi« ne more zgoditi nič slabega. Zločinka je ila pravočasno prostovoljno v smrt. Zločinsko delovanje Končno se je zdela zločinski babici zadeva le preveč nevarna. Prišla je na novo idejo. Cemu moriti otroke pred rojstvom? Le čemu je na svetu arzenik? Komaj se ie otrok rodil, ga ie že zastrupila z arzeni-kora. ki ga je dobivala z muholovnikov. Njeno delovanje Pa se ni omejevalo samo na otroke, temveč ie bila na razpolago vsem vaškim ženam z »dobrim nasvetom«. Tako so mogle poročene kmetice po mili volji menjavati svoje ljubčke. Kako so se vsi bali »tete Susi«. dokazuje mala epizoda. Župan (vaški notar) ji je zapretil, da jo bo dal aretirati zaTadi splavljenja. Odgovorila je kratko: »Pom -tite najprej pred pragom svoje milostive!« Mrliški ogledovalec Pristojbina za smrtno dozo strupa je znašala 100 do 150 pesngov. Ubožnejše žene so imele seveda mani interesa, ker r-so imele izgleda ne na dedščino in ne na mlajše moške. Kako so mogli ostati zločini toliko časa tajni? Mrliški ogledovalec je bil cerkovnik. obenem pa zet »tete Susi«. Napravil je tečaj za ogledovanae mrličev in niez--va diasrnoza je obstojala v tem. da je držal mrliču pred usti kurje pero in ga nrr-glasil za mrtvega. Kot vtzrok smrti je navedel pljučnico, kap in slično. Kako so prišli na sled zastrup-iljevSiikam L. 1924 je brez sledu izginila 70-etna mati kmetice Bukovenski. Čez par mesecev so jo potegnili iz Donave. Komisija ie ugotovila, da je bila zastrupljena z arze-nikom. Hči se jo je hotela kratkoma'o i?:-nebiti in je poklicala na pomoč "teto Susi«. Nato ie naložila nieno truplo na voziček, ga odpeljala k bregu Tise in ga vrgla v valove. Hčj je bila obsojena na smrt. petem pa pomiloččena na dosmrtno ječo. Ves čas ni izdala sokrivke. Sedaj živi v jetnišnici Maria Rosztia, moli in molči. Celih pet let je moralo preteči, dokier niso odkrili zločinov v Nagyrevu. Obsodba Sodišče je obsodilo štiri glavne mori'-ke na zasluženo kazen. Kmetico Holba. ki je zastrupila svojega moža, Sebestyen, ki je pomagala pri umoru nekega moža in Kote'es. ki je umorila svojega moža. je obsodilo na dosmrtno ječo. Sipko, ki je zastrupila tri osebe in sodelovala pri za-struplisnju dveh drugih, pa na smrt. Ha dnsmrtoo jeoo obsojena kunetfca Koieies, ta' ie Mstrupčla svojega mož^ OJ TA DECA! Mladi Jelko je videl svojo sestrico, ki ie nedavno zagledala liuč sveta, in pol z ved al pri teti Beti: »Slišiš, tetika, zakaj pa Lizika ne more hoditi? Pri Gorupovih imajo mlade mucke, ki pa že hodijo!« — »Veš, ljubi, to je zato. ker imajo mačice po štiri tačice, tvoja sestrica pa ima samo dve nožici...« — »A, taiko,« jekne Jelko. Če/ trenutek po se spet oglasi: »Ampak piščanci pri naši babici imajo le dve nožici, pa vendar že hodijo!« NAPREDEK. »Kaj pa dvorana, je bila zopet »a poi prazna kakor sinoči?« — »Ne, noooi je bila n« polovico napolnjen*!* Gostovanje dunajskih profesljonalov v Ljubljani SK Ilirija nastopi proti kojnpfetuemu Waekru in doseže časten rezultat; domačini vodijo do 16. min. drugega polčasa in podle-žefo v zadnjih 15 minutah Skromne svetu vesti o nogomelu po U &c «fctaox sodeč je SK Mmaa temeljito pctearAMgovaia. afi oaj prevzanve *n »»^a pivoMeretao pnofes^aloo moštvo VVactoa na potovanja r Itaffcjo in Srvico za oas«*> «w svojem sgrišča. Kljub nižja terapenaturi * tefcimo postalo toiitoo sto stedafoev, da so sUpcSd faroiii ta ie LjufcCjana c«x>sa—OofcorSet. Wacker (Dunaj) : Ilirija 5 : 2 (1:2) Rszoteae današirje *ekme kaže že na zorna!, da Je «neia ?gra dve precej razSična polovici. Do-Je H&rija v prvem poftčasu s skrajno po-ftitvovateostšo ® sitoo vcftjo izžigata Wackru vodstvo in «a oferaraEla še preko odmora, je v drugem poffiSasn podlegla mednairodm rutfinfi gostov m morala vzeti v breme š tirni gofe. Tgr« le bSa klj,ut> temni pričakovanemsi preokret« — t asjemo zadaje fietot nt« — popotooma izravnana. Pri tem pa je iiroba povdaniti, da so sc--reda Dimva jčstni v .tehničnem pogledu daiSeko i>a«Skini#evaJi naše amaterje, kii so pariraži ta m> dostaitek s sitem etenoen, pri čemer ffh je «premija ia še izredna sreča. V oetoti je treba peči, da je doseženi rezultat nadvse časten tn sa niso pričakovati raftn največja opišnristš. W«cker, kf je trenutno nekako sreda prvea-seveoe feabek I. profesfjonratee Joge na Dunaju, je nastop?- — važen mtemacioaialca DanSsa in Hausvantha — kompleten. V eaajstoriai so šgsra-i šraje totemaacHomafld (Bmosec, Horvath, Wate-hofor) ter pet ire^eBeotanfo«- Dunaja (Jestmab, Kubftteft, Uber» Wa«dner, Tai), dočim spadajo osteh' tnije v miai&o generadAo. MoSfrvo 'je do-fcaaafo visoko tsshnSčao in taktično kvaliteto, va spada breiz dvoma med nagboftjše prodsitavJifte dunajskega nagameta. Igra sama pa je trpe« radE indega terena, 'talko da se je zdaJo, da bo moštvo dodESvelo raizočiairaiitje. pnedw> bo do~ spe» na swoj pnsvS criiJi. FV> odmocra pa se }e taiajstoraca vse boflj prffiatgodiia tarcmn ter koaift-no fenavmafe rezrufeat m irvofjevaia zaisf/uženo rrtsago. NapadaiHna vmstta, ki je mnogo — toda mar.« fflganno — sfcreSafta, je feneia z obrambnim dekm IMJe preveč posfe, da bi bila predvedfla k»mb&aac®sž«) čgro po svojem siistemn. K^iufe 4enia pe Je za6grala na tnamemtse talko, da smo isnel pr5Bko \iid«fSi faiintono tatatSbo profesijo-natefin napaidaiteev, ika znalo 4zmalb5ti vsako naj-ma-naSo pogreško nasprotnika. ftei^rKTrame^a v jraipado ste Ma zviazS Wa'!ahofer ta Horvath, mod kafeesflma oe posebno slednji zad-h-S pnlbEko z ineštetomi fcnesa-mii, ki mu pcmaigaijo ugnati «x-di telesno .jač&ega ;pairttnerja. izmed tež! je bab boei zaposleno desno, kar gre seveda na račun Homvaitba, k5 (jo je staimo poš'4jal r ogenj. Knii-#ko vrsto vzoren pfiaoeraent in točno podajanje. Brajiflskii ipair je aprEv^ail svoj poset sagamo; bo-l^ je biB seveda Jesrtnab, ki je sem-jrvt§a preskoči! todS dnuigemn na pomoč. Vraitar, ki sšoer ni ime4 itežktttt nr, ge kAjub temu ostnasprotnitku vatraijall do konca in reS® neš Horvaifto m Freobengenju, da sta proti konen .vedno Baeje protliskafa na vrata. Bramifoa ste lo®o osvobo-strelov, ke so voasa čkstiiii žoge prav n« ontfi. MtedE Ma-Eč je orneH hudo nedelo m i« pr&azai! Mednokrvnega čuvarja. Ker fe pros; fconc.u vsega dobnega preveč, cii-^ viesovie čoke niso več dosegafife. Sšber pa Je WaCc«ir m SVoio smolo twd prLene, pride v naglih patrih pred vrata m Oman plasira v 10. eek. v desni kot^ 1:0 za I. Warfker ripostira, toda akcija konca v oitu. V 5. min, nevarno za W., to-^ v^tar Ti P" »reči. V 11. min. etreija Tax oefcro, toda Mali« je na mestu. Igra popolnoma odprta. V 15. min. pošlje Freiber-ger_ idealen center, ki pa WaItehofer aabije iz o m. 1:1- v 18. mio. 6e mpet ^ijkuje vratar L Wacker nekoliko močnejši; obram- ba I. ima polne roke posla.' V 23. min. spravi Doberiet žoco v neposredno bližino, odiod«r jo Erman iz nenadne gneče plasira v. mrežo 2:1. W. dela kot stroj, toda zi veliko smolo; streli gredo preko ali mimo prečk- Idealno šanso tepusti Windiier v 40. min. ko ne najde praznega gola. V 41. min. 1. kot za W., takoj nato drugi; brez uspeha. Tik pred žvižgom nevaren »volley< — v out. Waaker ostane tudi po odmoru nespremenjen, dočim zamenja I. Omana s Kre-čem, ki gre na levo krilo. Borba je vse hujša iin W. dela na izravnan je. V 9. min. izr sili 3. kot, ki po sreči ne najde vrat. V 11. min. je v akciji Erman; razanteu 6trel drži Roller. V 12. min. 1. kot za II., Id ga pošlje isti preiko prečke. V 16. min. sledi krasen napad z desne; Freiberger pošlje s krila in \Volzihofer ujame v diru ter zabije neubranljivo 2:2. W. je vedno hujši; vodilni gol visi v zraku, toda šanse propadajo druga za drugo. Po dveh neuspelih kotih za Wa-cker in enem za II. se končno v 32. min. ponudi Horvatu v gneči prilika, da iz neposredne bližine dvigne žogo preko glave presenečenega vratarja. 3:2 za W. Ilirija je zlomljena; tempo popušča. Že 4 minute pozneje plasira Windner ostro 4. gol in je končno v 41. min. tudi strelec zadnjega gola 5:2. Tekmo je sodil g. Deržaj v splošnem dobro v prvi polovica je puščal Taxa na levem krilu dosledno v off-sidu. Spričo disciplinirane in fair igre obeh moštev je imel lahek posel. Med tekmo je bril osvežujoči sever, ki je — poleg nekaterih naj-vnetejših prijateljev moštva — skTbel za amimiranost na prostoru. Sicer pa je bila igra napeta do zadnjega udarca in je prišla publika, ki je porabila to redko priliko, da vidi na domačem igrišču profesijonalui dunajski nogomet, v polni meri na svoj ra-čun. Moštvo je odpotovalo iz Ljubljane v Cre-mono ter nadaljuje evojo turnejo v Milan, Benetke, Bern in Curih, odkoder ee bo po Novem letu vrnilo na Dunaj. Ostale nogometne tekme Zagreb: Hašk : Željezničari 10:3 (5:2); Beograd: Jugoslavija : Jedinstvo 7:2 (G *1) ^ Subotica: ŽAK : SMTC (Budimpešta) 6:2 (6:1); Sind : Sub. Sportklub 5:1 (2:1). Novi Sad: BSK (Beograd) : Radnički SK 6:2. Dunaj: Rapid : Sportklub 5:3 (0:2), Ha-koah : Hertha 3:1 (0:0); Vierana : BAC 6:2 (5:1). Praga: Sparta : Bohemians 3:2 (1:1), Libeo : CAFK 3:3 (1:1). Pariz: Stade Francaise : Eintracht (Frankfurt) 3:1, Slavia (Praga) : CD Pariš 3:1 (1:0). Berlin: Nord-Nord\vest : Hertha 4:3, Ten-nis-Borussia : Adlershofer BC 5:4. Gladbaeh: Borussia : DFC (Praga) 3:1. Fiirth: Hungaria (Budimpešta) : SV Fiirth 2:0 (2:0). Norimberk: I. FC Niirnberg : Bayern (Monakovo) 3:1 (1:1). Montpellier: Austria (Dunaj) : Repr. Montpelliera 4:2 (1:0). * Vremensko poročilo. Koča v Planici 1108 dne 21. decembra t. J. Temperatura —4". Snega od 10—40 cm, pršič, smuk a šdeailna. Iagledii za pnilhodnje dni zete dobri. Smučarski klub Ljubljana ima v PlaBtoi staJinc smučarske tečaje za začetnike in naprednejše vozače. Pršjavnfcia za en teden 60 Din. Prijaviš se je v koči v Pllanšai. V koilrjkcr bi bšla koča zasedena po tekmovalcih, katerih fečaij se vriši istočasno, je dosti prenočišč na raapolago v Ratečalh. Božičnica ljubljanske občine Ljubljana, 22. decembra. V veliki dvorani »Uniona« ie bila danes ob 4. popoldne tradicionalna božičnica za revne otroke, ki jo ie organiziral mladinski urad mestnega mairistrata Dod vodstvom a. Ciuhe s pomočjo magistrat;,i,i ur.idmkjv in požrtvovalnih uradnic. Dvorana ie bila nabito Polna občinstva iz vssh sloiev prebivalstva. Revna deca, ki ie bila obdarovana. je prišla v spremstvu svojih staršev ter se ljubko radovala nad pre e ti mi cl&rcvi. obstoječimi iz zavoja obleke, perila ali obutve in zavoja raznega peciva- Na oder It bilo postavljeno veliko božično drevo z ža-rečimi električnimi žarnicami. Godba »Zarje« je zaigrala več prireditvi primernih komadov. Župan g. dr. Dinko Puc je imel na obdarovano deco Drisrčen nagovor, v kature.r* je v vznešenin besedah očrtal noslanstvo božiča, ki gre za tem. da zavlada meJ vse. mi, tudi med revnimi in premožnimi ena velika ljubezen, ki spaia človeštvo ali bi vsai morala spajati. Zaključil ie s tem, da je želel decl in roditeljem vesele božične praznike. Gospodična Juvanova je nato deklamirala dve pri godni pesmi, med drugim Aškerčevo »Božič siromaka«- Do solz je bik) navzoče občinstvo ginie-no nad dramatičnim prizorom, ki ga ie igralo IS dečkov in deklic pod vodstvom gdč. Vencaizove. Angelički so nriha ali z neba ter naznanjali Hudem prihod Kristusa. Po svetu potujoč so pastirčki prišli pred Kristusa ter mu poklonili svoja dobra in čista srca. Sledila je nato obdaritev 320 revnih otrok, ki so se deloma sami. deioma pa nji,io vi straši prisrčno zahvaljevali za naklonjena darila. Lepa prireditev ie trajala dobro uro. Med prireditvijo ie zažarelo tudi velike božična drevo pred Prešernovim spomenikom, Na drevesu je žarelo nad 140 žarnic, ki so oznanjale množicam, zbranim pred spomenikom, prihod Odrešenika in iih ob enem vabile in prosile, naj slede vzgledu občine m se ob tem velikem prazniku krščanskega sveta spomnijo svojih revnih-potrebnih bratov in sester, pred vsem na stradajoče dece- RESNIČNO DAMO SPOZNAŠ po ton, kaj sMd m 'toaftetm' trašavoi. Vse pairan-me*, pudre in druga tepotaHa za otunemi svet ima v največji izbirni >ai po najusodnejši cenah na »afogi drogerija »SANITAS«, Dunajska cesta 5. Prernijera v ljubljanski operi Verdi: Ernani. Liublianska opera ie pripravila prijetno presenečenic gledališkemu občinstvu: vpri-zorila je Verdijevo opero »Ernani«. Človek bi menil, da se ie Liubliana po tolikin in tolikih Donovitvaii mlajših in starejših ooer italijanskega skladatel a naveličala njegove melodijoznosti, sladkobnosti in tistih romantičnih zapletljaiev ljubezni, ki se končajo s strupom, mečem ali pa z obojim skupaj. Pa ni res. Verdi ie in ostane privlačna točka repertoar a. naisi govori z mo-numentalnimi ali mani zreiimi umotvori-Občinstvo ga bo vedno rado Doslušalo in aelavdiTalo nJemu in niegovi glasbi. Štirje so imeli glavno besedo v »Ernani-ju<: gospodična Majdičeva. gg. Križaj, Marčec in Primožič. Slednji se ie sicer dal opravičiti češ. da ie indisponiran. a ie odDel svoi part veledostoino. Zelo prijetna ie bila v vsakem oziru gdčna Majdičeva. ki razveseljivo napreduje od vloge do vloge. Palmo večera pa ;e nedvomno odnesei g. Križaj, ki ie s svoiim čustvenim, res umetniškim prednašanem žel odobravanje na odDrtem odru- G. Marčec se ie DOtrudil do svojih naiboliših močeh prikoevati k SDlošnemu uspehu. Dirigiral ie g. Niko Stritof — z elanom in vervo ter vročim temperamentom, ki smo ga vaieni pod n egovo izkušeno taktirko. Občinstvo ie zasedlo gledališče od parterja do vr.ia in bo gotovo še mnogokrat napolnilo dvorano, zakai Verdijeva muzika ic kakor nalašč Disana za I.iudstvo. »Ernani« bo nedvomno prijetna točka za izpremem-bo v repertoarji in na;brže tudi za bla-galno. Ljubljanska »zlata nedelja" Ljubljana, 22. decembra. V letu se vrsti nedelja za nedeljo, ve:-dar nedelja tolikih .skrbi in tolikega veselja, kakor današnja »zlata« nedelja, je nekai posebnega. Pred prazniki smo, — zato vsepovsod tak direndaj. Direndaj na ul-cah, v lokalih, trgovskih in drugih in direndaj v srcih posameznikov, ki hočejo storiti kai dobrega drugim ali vsaj samim sebi. So povsod ljudje, ki to zmorejo. Še več pa jih je, ki tega niso zmožni, zatorej reslgnirana ugotovitev: hudo Je na svetu. Ali je bila »Zlata nedelja« za Ljubljar-čane res zlata? — No, recimo: vsaj za trgovce, ki prodajajo stvari, ki jih skoro morajo prodati. V oblačilni stroki so se nudile stvari, ki jih potrebuje vsak. Navdušujemo se za radio in kupovali smo tudi take stvari. Kupovali smo igrače, da razveselimo ž njimi svojo deco. Kupovali smo vse in radi bi kupili celo kaj, s čimer bi umili naše duše in jih napravili zopet čiste ter sprejemljive za vse plemenito... Takole ob božiču se hoče vsak nekako prerojiti. Baš na podlagi take mehkobe se uveljavlja sloves »zlate« nedelje. Zunaj je bilo sicer mrzlo. Pihal je mrzel veter, vendar so se naipolnile ulice že zgodaj zjutraj. Zahreščali so roloji, trgovine so bile odprte ob navadni uri in vse — kar je Imelo denar — je hitelo ven. da se ozre za to ali ono stvarjo v namena, da se preseneti ob Božičku sočloveka. V zgodnjih dopo'-danskih urah pa do poldneva so bile trgovine polne kuipovalcev in kupovalk. Kc-mor si se ozrl, povsod ljudje z malimi zavojčki in velikimi zavoji, celo postreščki so zaslužili nekaj dinarčkov. Zjutraj so pritisnili v mesto UndJe z dežele. Ker tekom tedna ni časa, so izbirali po mestu tekom dopoldneva »zlate« nedelje in se veseli r živahnih pomenkih vsega, kar jim bo mogoče nuditi za praznike onim, ki jih imajo radi Poooldne, ko so se trgovine zopet zar prle. je postalo razpoloženje svečaneiše. Mraiz je prisilil nekatere, da so ostali dc-ma, druge pa je ba5 izvabljalo vreme, da so pohiteli ven uživat zimsko prirodo. Da ni bilo predolgočasno in brez izprememb. so poskrbeli okoliški gostilničarji, ki prav dobro razumejo svoje poslanstvo. Popoldne je seveda zaživelo v mesta tudi kavarniško življenje. Živahna promenada je bila tekom vsega dne v smrekovem gozdiču na Kongresnem trgu. Do večera se Je gozdič občutno razredčil. kajti prihajala so vedno novi kupci božičnih drevesc, ki so odnašali domov male in večje smrečice, — za ceno od 5 do 15 Din. Razstava OUZD v palači na Miklošičevi cesti je doživela navzlic predprazoičnemu razpoloženju in tisočerim skrbem. ki jih ustvarja takole razmišljanje, izredno velik obisk. Zlasti s strani delavstva. V splošnem pa je minula nedelja brez vsakih posebnih dogodkov in pripetljajev. Na policijo so spravili zjutraj le dva huda pijančka, ki pa sta se streznila ie tekom dopoldneva in odšla domov izredno skesana. Zvečer, ko so zopet zagorele hjči. se Je razgibalo življenje spet po ulicah in sicer v največji meri tam, kjer so vabile letos izredno okusno urejene trgovske izložbe. Smrtna bosa Pri Sv. Petru na Medvedovem sehi je preminula gospa Roealija Strmšek, posest-nica in nadučiteljeva vdova. Njen mož. znan narodnjak, pedagog in gospodarski delavec, nadučitelj pri Sv. Petru tn posestnik Alojzij Strmšek ie umrl £e prilično pred 20 leti. zapustivši s posestvom tudi tri nepreskrbljene otroke. Edm izmed njih je danes profesor in ravnatelj Dijaškega doma v Mariboru ter občinski svetnik dr. Pavel Strmšek. drugi sin Je meščansko-šolski učitelj, edina hči pa je pomagala materi gospodariti na posestvu. Pokojna Rozalija, ki je umrla v starosti 63 let za pljučnico, je rodom iz znane rodbine ZdoJ-škov na Ponikvi. S svojim pokojnim mc- j žem je vdano in junaško delila vesdle in trpljenje, po njegovi smrti pa je prav tako marljivo skrbela za bodočnost svojih otrok. Bodi blagi m požrtvovalni mamici ohranjen najlepši spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb inšpefctorfa poštne uprave g. A. Vesenjaka se ie mor d i zaradi nepredvidenih ovir preložiti na da- ! nes ob 15.30 izpred hiše žalosti Stari trg štev. 34 UIIMI Danes ob 4., H6., in 9. uri! svečana premije ra: Sreia fjarbo vcMim §j fJ)iz*je orhideje nr5?T> Ljubavna drotna mlade žene. kat e ra ljubi sieresa moža. Jarva — ©rijeswai«! raz-Cs^^i košje — o-mamlijiv vonj divjdfe orhidej — ttHskS prific rotfj) lepa NILS ASTHER ^ wfi!lr) osvaja očarljivo ženo. Predprodiaja vstopnic v poeicdeiiek od 3^12. do 3^1. in od 3. da-ije. »Elitni ldno Matica« Mariborska kronika Maribor, 22. decembra. Današnja — kakor ji pravijo — 'zlata nedelja je potekla seveda v znamenju živa'-nih kupčij- Trgovski del mesta ie bil poln kupujočega občinstva in zlasti velik je bil dotok z dežele. Upamo, da so trgovci zadovoljni. Sicer pa je vladal ves dan že prav božičen mir. Razen ene same aretr-cije in šest malenkostnih prijav vsakdanjega značaja ni bilo nobenega posebnega registriranja vrednega dogodka. Tem bolj pa je bila zato zaposlena reševalna postaja. V Gajevi ulici stanujoča 5?-'etna posestnica Ivana Velkar je padla po zledenelih stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Morali so jo odpeljati v bolnico. — Na Pristanu, kjer nc-beno nedeljo ne zmanjka dogodkov, je d<-bil v pretepu 3~-etni Fran Žandarič težke rane na temenu in nosu. — V Koseskega ulici se je železničarjeva žena Marija Klančnik tako obrezala na okenskih šipah, da si ie težko ranila levo zapestje in s! pri tem prerezala tudi žilo odvodnico. Prepeljali so io z rešilnim avtomobilom v bolnico in je njeno stanje zelo resno. — Pri Sv. Juriju ob Pesnici je pes ugriznil r-'etno posestnikovo hčerko Ivanko Zgur. Zaradi nevarnosti, da se ne bi morda pojavili znaki stekline, so danes dekletce pripeljali v splošno bolnico v Mariboru. Kronika lepe snežene zadnje predbožič-ne nedelie pa nikakor ne bi bila popolna, ako ne bi omenili naših skromnejših zimskih športnikov, pred vsem sankačev in j smučarjev. Sami od sebe so o tvorili zim- ! sko športno sezono na klancih pred Kan - J nico, kjer je nastal za manj izbirčne športnike pravi St. Moritz »en miniature«. Občni zbor „Svot t; i. i. i V Ljubljana, 22. decembra. •V dvorani Delavske zbornice se je dopoldne vršil občni zbor Splošne delavske kulturne zveze »Svoboda«. Občni zbor, ki je trajal dve uri. je po absolviranju običajnega dnevnega reda razpravljal še o raznih aktualnih kulturnih in socialnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil, ki pa ie bila odstavljena in ostanejo pravila neizpremenjena. »Svoboda« štede 19 dramatičnih odsekov, 8 pevskih zborov, 19 knjižnic in 11 tarr-buraških zborov s skupno okoli 1800 člani. Sklenjeno je bilo. da začne »Svobodac živahnejšo propagando za društvo »Prijatelji prirode«, ki naj med našim delavstvom poglobi smisel za naravne krasote in pc-spešuje med njimi tuiistiko. Predsednik društva »Prijatelji prirode« je znani alpinist dr. H. Tuma. Slični organizaciji že obstojata v Zagrebu in Sarajevu; organizacija nj naperjena proti SPD. Občni z4x>r Je odobril poročila posameznih društvenih funkciionarjev. Končno je dr. Jelene poročal o novem zakonu o telesni vzgoji v naši državi kolikor se tiče »Svobode«, ki tudi skrbi med delavstvom za telesno vzgojo. Poročila dr. Jelenca Je občni zbor vizel na znanje. Nore knjige in časopisi »Trgovski tovariš«, štev. 12. VsetMna: Ob 40 ietnfoi bolniškega ia nezgodnega zavarovanja r Sloveniji Organizacija (težavne fadustrve v Rusiji. Poučno potovanje tneovekah skadcnvfiaov pe OnGlji, Turč® in Bo:l®a mc. 2e letošnjo jesen so silno oškodovale naše pokrajine v bližini bolgarske m de. Gosenice so zdaj zabubljene v gornji plati zemlje povsod tam, kjer 90 povzročale škodo. Spomladi ee bodo v množinah razvili metulji hi ta opaanost bo enako velika kakor (e ee pojavijo kobilice. Črne gosenice Škodujejo sleherni rasta razen paradižnikom fn trtic Tafld plakati eo bili nabiti na nedavni r;bo! Samo v nesrečni Rusiji preti vlada z ječo vsem, ki bodo sekali prevažali rin nudili na prodaj božična drevesca ... Ko sem bil še mlad, so pri nas sežgali z vinom polit in s pšenico posut hrastov »panj«, katerega pepel s« potem stresali na njive, da bolj obrodijo. Dama smo imeli jaslice, in največ spominov je zapustila velikanska pisana papirnata zvezda, katero je od znotraj raizsvetila lučka. Kako ponosno in prožno srno korakali z njo od hiše do hiše, kako navdušeno smo hreščali poskočno koleckiico: »Gifijbe, čujte, pastirski, vi — kakšen čudež se godi! — V betCehemski štaiaci — se Jezus nam Todi!« V vsaki hiši smo ponosno javljali, da »v beftehemski štalici — obstaja je zares« naša rdeča ve&iika zvezda. in -Herodež je postal srdit — in dal otroke pomorit'«. Dobivali smo potice, klobase, pečeno gnjat in časih celo bakren drobižr ter vse smo bratski razdelili med seboj. Sneg je bil nežen 'in mehak kakor puli, in so takoj skop-nele njegove lesketajoče zvezdice na naših žarečih srečnih licih... Kako raziumem jaz zdaj, ko so minila moja otroška .leta, Faustovo veiliiko modrost: »Gbstani, o, trenutek, ker sa lep!« A preteklost se ne vrne. Sklonimo glavo pred veliko skrivnostjo življenja in smrti in voščimo iz sirca »mir ljudem na zemtri, k5 so dobre volje«! Po zadnjih brzojavnih vesteh je kardinal 0'Connell ukazal da morajo zapreti vsi dohodi do groba, dokler cerkvena komisija ne ugotovi dejanskega stanja. Nadaljp je cerkvena oblast sklenila, da se morajo ostanki svetega čudodelnika prenesti v posebno kreto, kjer bo shranjen tudi nagrobni spomenik s čudežno močjo. Amerika dobi novega svetnika »Čudeži« na grobu mladega, sicer m&ijo znanega svečenika_ Stotrsoči romajo na njegov grob — Kaj pravi cerkvena oblast V bostonskem predmestju Malden, ki je veljalo prej kot nekako središče duhovne loilture v Ameriki in ki šteje kakih 60.000 prebivalcev, se godijo v zadnjem času stvari ki eo bile do sedaj onostran Oceana nepoznane. Na majhnem pokopališču Lamošnje katoliške cerkve leži približno pred šestdesetimi leti pokopani duhovnik, pater Patriek J. Power( ki ie baje umrl star komaj 25 let. Menda je živel zelo sveto in je baje precoj učen. To je skoraj vse, kar se ve o njem. Sicer ga pa obsežni leksikon ameriške katoliške cerkve niti ne omenja. Baje se je zgodil že pred tridesetimi leti na njegovem grobu čudež, ki ga pa takrat ameriško časopisje ni zasledilo in je ostal zato pozabljen. Letos v oktobru pa je duhovnik, ki ima PotoopaiSSka cerkvfica v MaHeaa v tej cerkvici običajne nedeljske pridige, sporočil vernikom, da se gode čudežna ozdravljenja na grobu patra Powerja in naj mu vsak pove vse, kar ve o tem. Slučajno je prisostvoval službi božji tudi neki znanec lokalnega urednika bostonskega časopisa in še neki novinar. Oba sta slišala duhovnikovo opozorilo, po maši pa ministran-tovo pripovedovanje, kako je njegova gluha mati ozdravela na Powerjevem grobu. Lokalni urednik je takoj poiskal ministran-tovo mater in priobčil senzacionalno sporočilo v svojem listu. Ugledni bostonski dnevnik cGlobe^ je pa takoj priobčil obširna poročila, čeprav so cerkvene oblasti prosile, naj bi listi no pisali o tem, dokler se ne izvrši uradna preiskava. Časopisne senzacije so zadostovale. Pričela so se ogromna romanja v Malden. Najprej stotine potem tisoči in tisoči bolnikov, pohabljencev in drugih nesrečnikov. V majhni pokopališki cerkvici gore dnevno tisočere sveče, okoli groba pa se je pričelo ono odvratno trgovanje, ki je običajno na romarskih krajih in ki tako zelo odbija pravega vernika. V nedeljo pred praznikom premirja je obiskalo grob nad 150.000 ljudi. Številna policija je morala skrbeti za red in mir. Prihodnjo nedeljo se je zvišalo število cromarjev» na 200X100 ali celo na 300 tisoč ljudi. Celo ob deževnih dneh pride v Malden do 100.000 ljudi. Vso noč se dre-njajo radovedneži in bolniki okoli cerkvice. Višje cerkvene oblasti niso mogle imeti zaprtih oči pred temi dogodki. Katoliški nadškof v Bostonu, kardinal 0' Connell je dvakrat obiskal čudežni grob. Toda šele štiri tedne po pričetku romanja je podal uradno izjavo novinarjem, da bo cerkvena oblast zaprla pokopališče, dokler ne bodo cerkveni organi izvršili preiskave. Cerkev bo nedvomno nastopila zelo previdno in počasi. Ni še gotovo, če bo prepovedala nadaljna romanja, kajti po poročilih ameriških listov, ima cerkvica v Maldenu precejšnje dohodke. Ameriški listi poročajo skoraj dnevno o senzacionalnih ozdravljenjih, Id jih smatra-jojo fanatični romarji za dognane čudeže. Zanimivo je to, da je med rimsko katoliškimi romarji tudi znatno Število drugih vernikov. m oo trebi tmt aajceaie)« » drognrijtS KAM C. LJUBLJANA tai CANC rVoUrami. MARIBOR CENIK i k atis! Renan in akademska omladina V listu f Esprit frangais pricbčuje romanopisec Paul BruLat zanimive mladostne spomine. Evo nekaj o Renanu. »Po naključju sem se seznanil z Renanom. Imeli smo svojo letno pojedino. V zadnjem trenutku zboli naš predsednik. Naročijo mi, naj grem k piscu Jezusovega življenja, če bi sc hotel žrtvovati. Prema-^avši svojo plahost, odidem k slavnemu starčku na stanovanje v College de France. Prijazno me je poslušal', božajoč matoro mačko na kolenih, in privolil. Prišel je in zasedel predsedniški stol. Po slastici je med slovesnim molkom kar sede izpregovoril nekaj besed, ki jih človek ne bi smel nikdar pozabiti. Rrsedo-v»atl jc o ljubezni. »Mladina,« je dejal, * spoštuj ljubezen . .. To je najsvetejša stvarna svetu. Ljudje jo skrunijo, onečaščajo ... Sreča je v ljubezni in ako imaš dovolj bogato srce, da sipi i eš to ljubezen na vse. kar živi in trpi.« Tako je nadaljeval nekai minut Ploskali nismo, plakali pa. Ne vem, ali so se mnogi med nami držali teh nasvetov, ki so se na«; tedaj tali živo dojmili To jc bil znarnenii večer, ki nam dolgo ni šel iz spomina in po katerem smo se vsaj nekaj čas smatrali za boljše ... Po7neje sem ga vse do njegove smrti še često videl. Vpraševat sem ga hodil po raznih problemih, celo o dnevnih zločinih. Vselej je ljubeznivo ustrezal, vedo-J. da mi je to novinarju potrebno za vsakdanji kruh. Neko popoldne sva šla skupaj z doma; dovolil mi je, da ga malo pospremim. Ko sem izustil nekaj črnogledih misli, mi je segel v pomenek: »Ne, človeštvo ne zasluži prezira. Poglejte, kaj stoji vse okoli naju: te hiše, te spomenike, prizor velemesta ... Koliko dolgih vekov truda, izumov, žrtev, junaštva predočuje vse to!... Pomislimo na to, koliko dolgujemo rodovom, ki so se vrstili in trpeli več ko mi, kajti koristno je, priti čim kesneje na našo premičnioo.« Renan je ;mel seveda prav. Naj si bo odkup za napredek še tolikšen, veliko manj bi mi zabavljali na sedanjo dobo če bi bolje poznali zgodovino.« | Za praznike priporoča gostilna ♦ | „FAJMOŠTER" | sledeča vina : J namizno belo.....Din 12.— ♦ črno »otelo«r .... » 12.— ♦ bizeljec ,.»... » 14.— ♦ cviček ........i> 16.— * Portugalka...... > 16__♦ rizling ..............» 16.— % burgundec............*> 20.— J silvanec..............» 22.— ♦ ♦«MMMM»MM«*tMtMMM>MMOm»»»« j ČEKE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčev. pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mdor hoee da *e mu posije pe pesti naslov ali ieaieo drugo informacijo ticoco se ntatih o0asov naj prileii v anantUah sicer ne he prejel odgovora t * CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Večjo sobo s štedilnikom ali elan spanje d obe ia kuhinje i š 8 e mirna stranka. Ponudbe na og-ias. oddelek »Jutra* pod inaS^o >V*. z narodbo na-jemninp. 46357 v ajenca s* pidtikto iadnstnjo, ki im& razum iu veselja do ■trojev, sprejmem takoj. — JJasioT t oriafnmn odd-ei&u »Jutra«. " -i63-97 Natakarico iedne zunanjosti, pridno ia pošteno, ki nima pristriženih las, fctaro 25—30 let, sprejmem v gostilno na deželi. Naslov pove oglasu; ©ddelek »Jutrat. <56366 Kontoristinjo • prakso, zmožno strojepisja, stenografije in srbohrvaščine, sprejmem v Ljubljani. Ponudbe na oglasni •ddelek »Jutra-c pod šifro »K ont oristin' a <. 46120 Manulakturista prvovrstnega, zmožnega ea moetajaega vodstva ter zanesljivega. izvežbanega in-kasMta iščemo. Ponudbe na ©glas., oddelek »Jutra« pod Šifro »rebro stalno mesto«. 46110 Krojača eai&sikega — samostojnega •prejme trgjovina na jnetnem fcraju na deželi. — Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 5ifro »Dober saelužek 87«. 46187 Postrežnico aii mlajšo služkinjo sprejmem. Zglasiti se je takoj na Mir ju št. 99. -16565 Kovaškega učenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Anton Zore, kovač v Kanraiku. 46455 Šofer ♦reeen, zanesljiv vozač, ki W cpravljal todi v?a druga dela, želi elužbo. Nastopi takoj. 46300 Učenko •prejmem z* večji i-zfcub. PrediJoet kavcije zmožne. — Poja."»ila daje GrdbeluSk, Stndonea pri Mariboru, Kr. Petra cesta. 46557-a Več ročnih oblikovalcev ki to dobro vea-zirani v poslovanju 6 šablonami, s-prej-maiaio za našo livarno je'k£a in že'eza. Brada Bohn. Velika Kifcindi. Ponudbe je ■poelat-i naravnost na tovarno. -46434 Trg. vajenca krepke postave in iz dobre hiše, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj v Tr.ariufiklurno in špecerijsko trgovine. Ponudbe na naslov: Franc, O s e t jun., Vransko pri Celju. 46435 Risarja absolventa srednje tehnične šole, dobrega in spretnega išče elektrotehnično vele-podjetje. Ponudbe prosimo pod »Risar« na poštni predal 103. I/juMja®a. 46168 Potnike ki obiskujejo lesne industrij«. sprejmem za oelo državo. Ponudbe na. oglas« oddelek »Jutra« pod šifro »Pat«nt-stroji< 48315 Potnike zanesljive in poSteue zastopnike ter agente sprejme protj dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglas, oddelek »Jutra«. 46523 HA Gospodična ki je dovršila 3 meščanske šole, želi primernega mesta v pisarni ali kjerkoli. — Event. gre v 6vrho prakse par mesecev samo za hrano Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod »Prav pridna in poštena 86«. 43986 SmučI i dobro ohranjene, kupim alj ( dam v zameno zbirko znamk. Naslov v ogL odd. ' »Jutra«. 46435 Smuči dobro ohranjene kupim aii zamenjam za zbirko z-namk Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Gozdar v neoripovedant 6lužbi, žeti premeniti mesto — Dopise prosi pod »Stručnjak« na oglasni oddelek »Jutra« 41287 Strojnik (ključavničar) dobro razre-dovan, želi preimeniti službo. — Kern, Slov. Bistrica. 46469 Prodajalka želi mesto v delikatesni stroki. Nastopi lahko takoj. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46426 Natakarica z večletno pra'Vso, pridna ia poštena., z dobrimi spričevali, išče mesta za takoj. Ponudbe na oglas, odidelei »Jutra« pod- »Zanesljiva 84« 46442 Ježice kupujemo na vagone. — Oziramo se samo na ponudbe z navedeno ceno. — »Silva« d. d., inseratni oddelek »Jutra«. 46509 Železno peč veojo kopim. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Peč«. 46555 Kot koncipf jent k odvetniku gre Inteligenten fant 3 mesece brez-p'afcno. Nislcv v ogfaraem oddelku »Jutra«. 46864 Mati hrastov ali sliv, češnrinjevo — Mirna peč. 46188 lubje in druga zelišča ku-pavam vedno v vsaki mno-ž;ni po najvišjih cenah. — Ed. Pišlpr. Vrhnika. 43671 Mesnico na prometnem kraja mem v najem e 1. februarjem aH marcem. Naslov v oglasnem odd«flku »Jutra«. 43865 Gostilno dobro idočo, ervent. z mesarijo vzamem v najem na prometnem kraju ob glavni cesti, farni eerkvi ali blizu kolodvora. — Sem kavcije zmožen. Nastopim takoj ali po dogovoru. Naslov pove oglašali oddelek »Jutra«. 46443 Avto malo rabljen, 5sedeini zaprti Limosine. Ponudbe z zadnjo cono da podružmico »Jutra« v Celja pod Šifro »Malo rabljen«. 46434 Avto »Renault« 4-sedežni, lep, zaprt, popolnoma dobro oferanjsn, radi nabave večjega poceni wo-dam Gostilna Soča, DoL Logatec. 46417 ŠL4L. Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam v Zeleni jami, Simon Gregorčičeva ulica 8. 46536 Radio Sfciricevni kompleten aparat ugodno proda Element, Hradeckega vas 32. 46370 Pridtfhi Sadjevca pristnega, domačega i m a večjo množino za prodati Jože Gobec, Ponikva ob ^užni železnici. 46267 Zemljišče ea. 6000 m1, za glavnim kolodvorom v Ljubljani prodam. Resni kupci naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcela«. 46319 ' Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin, elektrika, vodovod, oddam e 1. januarjem v Sp. Šiški, AleScvčeva 26. 46538 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. januarjem 1930. Elektrika in vrt. — Rožna dolina, cesta IX/43 — Pod Rožnikom. 44035 Stanovanje sobe in kuhanje oddam ta^ koj v Ciglarjevi ulici 14. Stanovanje 3 sob in kuhinje išče mirna stranka 2 oseb. Ponudbe na ogias. oddielek »Jutra« pod »Lepo«. 46476 Opremljeno sobo s separiranim vhodom, po mogočnosti s kopalnico, v centru mesta išče za takoj ali pozneje inteligenten in soliden gospod. Ponudbe z navedbo cene in velikosti na oglasni oddelek »Jutra« pod =>Ena separirana soba«. 46380 Sostanovalko snažne in so'idno sprejmem na OelovSki cesti štev 41. 46333 Sobo z 2 posteljama novoopremljeno oddam s 1. januarjem Cesta v Rožno dolino 11 46445 Premog drva koks 95 ILIRIJA". Ljubljana, Dunajska c. 46 Telefon 28—20 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam takoj na Viču 16-a. 4647.5 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko. v Prečni ulici št. 8 oddam mirni gospodični. Opremljeno sobico z elektriko in separiranim vhodom odda Svetič, Ger-bičeva ulica — pri Kolegiji Opremljeno sobo s posebnim vhodom iz stop-njic oddam Podrožnik X/13 Za božične praznike najboljša vina čez ulico po 11 Dic v Grajski kleti na Mestnem trgu 13. 46533 Ia orehe tenke, nudi poc-eni Ehren-frerciki, Sisak. 46111 * dober pravi solingenski nož z znamko »OČALA« ki ga kupite najceneje pri Ljubljana, Stari trg V 3 v Velika zaloga bonbonov, keksov, čokolade, obeskov in daril. Josip Vitek Ljubljana, Sv. Petra cesta 13. V delu in skrbi za nas je nocaj nehalo biti zlato srce naše ljubljene mamice, go