/i/ t J J - ' ^"fif^r Obiskali smo Zlebnikovo domačijo v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je pred tridesetimi leti padel partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh kot borec Štirinajste divizije. Govorili smo z nekaterimi prebivalci, ki so se tistega mrzlega zimskega dne na pustni torek pogovarjali s Kajuhom, ne vedoč, da bo to njihovo zadnje srečanje z njim. Potrkali smo na vrata Angele Kočnik, upokojene učiteljice v Zavodnjah, se spustili v Strmino k Janezovi mamici, zelo prijazno pa nas je sprejela tudi Bankova Ančka, ki je kot štirinajstletno dekletce vozila padle partizane na pokopališče v Zavodnje. Več o tem na zadnji strani. 15. februar 1914 • Leto X., št. 6 (215) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks SKUPSCINA POKLICNIH SOL ZADNJO SOBOTO JE BILA OB 10-LETNICI OBSTOJA V VELENJU SKUPŠČINA ZDRUŽENJA POKLICNIH SOL SR SLOVENIJE, KI ZDAJ 2E ZDRUŽUJE 40 POKLICNIH IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV IZ NASE REPUBLIKE. Udeležence skupščine, delegate in goste je na začetku dela pozdravil direktor Šolskega centra Velenje, I-vo Jamnikar, ki je orisal razvoj te izobraževalne institucije, pri čemer je zlasti še poudaril prizadevanja, tla bi mlade, ki jih vzgajajo v Šolskem centru Velenje, kar najbolj pripravili za življenje in ustvarjanje, to je, da bodo sposobni u-veljavljati tako novo tehnologijo kot utrjevati samoupravne odnose. O delu Združenja poklicnih šol SR Slovenije v zadnjih treh letih je poročal predsednik upravnega odbora Hrabroslav Premelč. Najbolj aktivno so reševali posebej še naloge v zvezi s financiranjem strokovnih šol, samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter z razvojem samoupravnih odnosov na šolah in na področju strokovnega šolstva nasploh. Posebej še lani so v okviru združenja večkrat o-bravnavali problematiko nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov, tako v okviru posameznih šol kot v povezovanju navzven in v interesnih skupnostih. Za šole kot organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena, je bilo posebej važno, kako zagotoviti soudeležbo družbenih dejavnikov, gospodarstva, staršev in učencev v samoupravljanju. Pomembno pa je tudi vprašanje, v katere samoupravne oblike povezovanja skupnih interesov se bodo povezovale strokovne šole z organizacijami združenega dela, za katere izobražujejo kader oziroma s širšo družbeno skupnostjo. Ker so bili v zadnjem času sprejeti številni dokumenti o vzgoji in izobraževanju, se bo moralo združenje kar najaktivnejše vključiti v uveljavljanje sprejetih načel, še posebej tudi zato, ker vedno znova ugotavljamo velik pomen strokovnega izobraževanja, zlasti še poklicnega. Potrebna bodo večja materialna vlaganja v strokovno šolstvo tudi zato, ker postaja izobraževanje zaposlenih ob delu stalna naloga, ki jo terja vse hitrejši razvoj znanosti in tehnologije. Združenje pa se bo mora"lo v prihodnje aktivno vključiti tudi v oblikovanje stališč o izobraževanju in o njihovem prenašanju iz gospodarstva na druga področja, ne le glede nadalj- njega razvijanja sistema srednjega šolstva, pač pa tudi pri nadaljnjem izpopolnjevanju učnih načrtov zaradi spreminjajoče se tehnologije. Ob vsem tem pa ne bo kazalo pozabiti tudi vzgojne funkcije naše angažirane šole. ■ S sprejemom novega statuta se združenje samoupravno na novo organizira in preimenuje v Skupnost strokovnih šol SR Slovenije, oblika neposrednega odločanja vseh članov združenja pa bo zbor delegatov. GRADILI STOPNJO? Svet za energetiko gospodarske zbornice SR Slovenije, je zahteval od Termoelektrarne Šoštanj, da pripravi še drugo lokacijo za TE Šoštanj IV., če je nc bi bilo mogoče graditi zaradi izkopa večjih količin lignita na prostoru neposredno ob tretji fazi Termoelektrarne Šoštanj. Na seji prejšnji teden je svet za energetiko gospodarske zbornice SR Slovenije znova pregledal priprave na gradnjo novih elektroenergetskih objektov v naši republiki, posebej še priprave za gradnjo IV. faze TE Šoštanj 4, moči 300 MW. Priprave za gradnjo tega novega objekta v Šaleški dolini so v polnem teku, seveda za gradnjo na prostoru ob TE Šoštanj 3, ki je bila odobrena pred letom dni in za lokacijo katere je dal soglasje tudi rudnik lignita Velenje. Ker pa so zadnje raziskave pokazale, da so v neposredni bližini te prve lokacije najbrž večje zaloge lignita, katerih izkop bi bil ekonomsko ugoden. Podrobnejše raziskave o teh novih nahajališčih lignita, razumljivo, ni bilo mogoče opraviti v kratkem času in bodo končane pred- vidoma šele do začetka maja. Ker pripravljalna dela za gradnjo nove, četrte faze Termoelektrarne Šoštanj ni mogoče prekiniti za toliko časa, dokler ne bodo znani dokončni rezultati zadnjih raziskovalnih del, je svet za energetiko gospodarske zbornice SR Slovenije priporočil Termoelektrarni Šoštanj, da naj prične nemudoma s pripravo druge lokacije za novo TE Šoštanj IV, če bi geološke raziskave potrdile domnevo, da spričo zalog lignita ob neposredni bližini TE Šoštanj 3 tam ne bi kazalo graditi nove, četrte faze TE Šoštanj. Ta novi elektroenergetski objekt moramo namreč zgraditi v predvidenem roku, saj bi bila kakršnakoli zamuda pri gradnji velika izguba tako za gospodarstvo kot za vso našo družbo. SKUPNE STRANI Deset uredništev iz raznih področij naše dežele (Pomurje, Velenje, Ljubljana, Kropa, Sisak, Beograd in Svetozarevo) se je odločilo za sodelovanje v obveščanju svojih bralcev z izmenjavo informacij iz svojih sredin — regij, komun oziroma organizacij združenega dela — s ciljem, da z racionalnejšo porabo sredstev čim prej povečamo ali celo podvojimo obseg informacij, ki jih zdaj nudimo v svojem listu. Upamo, da bomo na ta način povečali krog bralcev in skupaj z vsemi vami uresničili to izmenjavo informacij, ki bo objavljena na naših straneh vsakih štirinajst dni. Tako borno posredovali informacije, ki vas najbolj zanimajo. V kolikor bo uredništvo potrebovalo odgovore na vprašanja, na katera samo ne najde odgovore, bo sporočilo ostalim kaj želite vedeti in kdo bi vam lahko odgovoril po vašem mnenju. Vsi skupaj si bomo prizadevali dobiti najbolj avtoritativna tolmačenja tistih problemov, ki vas najbolj zanimajo. Pri tem se bomo posluževali vseh virov informacij, ki so na voljo. Kakor vidite, sodelujemo v izmenjavi informacij z listi iz raznih republik. Skupna naklada se giblje okrog sto tisoč izvodov štirinajstdnevno, bralcev pa je nedvomno več kot 400.000, kajti vsak list gre skozi več rok ene ali več družin. Nekateri listi imajo svoje bralce tudi v drugih komunah, nekateri pa celo v vseh republikah in tudi v tujini, saj so to listi ine samo posameznih organizacij združenega dela ali posameznih komun, temveč tudi regij in združenih organizacij združenega dela. Pričakujemo, da nam se bodo kmalu pridružili v sodelovanju v izmenjavi informacij tudi drugi listi in tudi tiste organizacije združenega dela, ki še nimajo svojega lista, lahko pa ga z našo pomočjo osnujejo. S takšnim združevanjem dela namreč želimo pomagati uresničevanje ustavne pravice občanov na obveščenost, ki je potrebna za odločanje v samoupravljanju, kajti uresničitev teh pravic je glavni cilj uredništev, ki to sodelovanje začenjajo. Prepričani smo, da je trenutek uresničevanja novih ustav, priprav na X. kongres ZKJ in reorganizacij družbenopolitičnih organizacij za hitrejše uresničevanje združenega dela na področju obveščanja, ki naj služi združenemu delu in nastaja po načeliih enotnega tržišča. Pričakujemo tudi, da nam boste pomagali izbirati teme, ki so najbolj zanimive za delovne ljudi in smo prepričani, da se strinjate z našo ugotovitvijo, da nam manjka stalnih vesti in novic o tem kako konkretno uresničujemo skupne akcije kot so: izgradnja stanovanj za delavce, štednja za stabilizacijo, zagotavljanje ozimnice, uresničevanje ustavnih dopolnil, uvajanje delegatskega sistema, nagrajevanje po delu itd., o čemer je v načelu veliko govora in kar nam je povsem jasno in pojasnjeno, vendar so nam izkušnje iz drugih sredin v glavnem vendarle neznane ali vsaj mnogo premalo znane. Zanima nas kaj mislite vi bralci o tem sodelovanju in kaj nam predlagate za izboljšanje, širjenje in večanje uspeha tega sodelovanja. Upamo, da nam boste pisali o item in obljubljamo da vas bomo obveščali o vsem kar je v zvezi s tem sodelovanjem. O tem sodelovanju in njegovih materialnih učinkih, ki naj bodo prispevek štednji za stabilizacijo (povečevanje materialne osnove obveščanja in obsega obveščenosti samoupravljal-cev brez večjih stroškov oziroma racionalnejša poraba sredstev) bo več govora v prihodnje, kajti res je mogoče podvojiti obseg vsakega lista OZD ali komun ne da bi porabili več denarja kot pa ga že trosimo za obveščanje. Seveda pod pogojem, da sedanji krog sodelujočih znatneje razširimo, za kar pa bomo skrbeli z vsemi poslovnimi sredstvi, ki so nam in nam bodo na voljo. SLAVJE V DOLICU V nedeljo, 17. februarja, bo v zadružnem domu v Doliču osrednja slovesnost v Mislinjski dolini v počastitev 30-letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko. Pododbor Šercerjeve brigade v Slovenj Gradcu pripravlja skupaj z občinsko organizacijo Zveze združenj borcev NOV Slovenj Gradec v nedeljo, 17. februarja, v Doliču osrednjo slovesnost v počastitev 30-letnice legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Slavje bo v zadružnem domu z pričetkom ob 10. uri. Organizatorji so povabili na proslavo v Doliču vse borce XIV. divizije iz Slovenj Gradca ter delegacijo odbora slavne XIV. divizije iz Ljubljane, govornik pa bo komisar Šercerjeve brigade Miha Butara-Aleks. Priložnostni kulturni program na osrednji slovesnosti v počastitev 30-letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko pa bodo v zadružnem domu v Doliču izvedli učenci osnovne šole iz Mi-slinje in lani ustanovljeni moški pevski zbor XIV. divizije iz Doliča. Šaleški študentski klub je med slovenskimi pokrajinskimi združenji študentov v ospredju po dveh značilnostih: je eden najstarejših študentskih organizacij v Sloveniji, ker obstaja že več kot poldrugo desetletje; izstopa pa tudi po precejšnjem številu članov. Število študentov, ki so povezani v šaleški klub študentov, se je vidno povečalo od tedaj, ko obstaja v Velenju gimnazija, ki bo v tem letu izšolala peto generacijo dijakov. šaleški študentski klub je društvo študentov občine Velenje, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Društvo deluje na območju velenjske občine in v mestih, kjer so visokošolski centri. Klub pomaga študentom pri njihovem visokošolskem študiju, pomaga jim spremljati aktualna družbena dogajanja, predvsem v svoji občini, navaja jih kritično spremljati problematiko kadrov z visokošolsko izobrazbo in skrbi za izven študijsko dejavnost svojih članov. Svoj namen dosega klub s sestajanjem svojih članov, z organiziranjem predavanj in diskusijskih sestankov, z organiziranjem izletov, ekskurzij, športnih in zabavnih prireditev, delovnih akcij in z drugimi oblikami svojega sodelovanja. Član kluba lahko postane vsak študent, ki je vpisan na visokošolskih zavodih, ima stalno prebivališče v občini Velenje, ali je končal srednjo šolo v tej občini ter se zaveže, da bo aktivno sodeloval pri delu kluba. V šaleškem klubu študentov si bodo v letu 1974 najbolj prizadevali, da bi popisali vse študente iz naše doline. Do sedaj jim je uspelo včlaniti v klub le tiste študente, ki so prišli vsaj enkrat na skupščino. Po fakultetah so že zadolži- li nekatere študente, da s pomočjo fakultetnega tajništva popišejo študente, a še vedno se s takšnim načinom beleženja ne zajame tistih študentov, ki pavzirajo in absolventov. NATANČNO ŠTEVILO ŠTUDENTOV NEZNANO Do sedaj so našteli 180 šaleških študentov, a to je veliko preskromno in netočno število. Vsako leto konča namreč v Velenju približno petdeset dijakov gimnazijo, niso pa v to število všteti maturanti poklicnih srednjih šol v Velenju, Celju in v Slovenj Gradcu. Natančen popis študentov bi veljal okoli 10.000 dinarjev, česar pa klub z 8.000 dinarji celoletne podpore ne zmore sam. Študenti pričakujejo, da jim bo priskočila na pomoč Občinska skupščina Velenje, ki od Šaleškega študentskega inijub svoj tozd NA OBMOČJU OBČINE VELENJE SO BILE VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V TOZD KMETOV LASTNIKOV GOZDOV • VOLITVE SO BILE IZVEDENE V OKVIRU SAMOUPRAVNEGA USTANAVLJANJA TOZD PRI GLIN NAZARJE — GOZDARSKE KOOPERACIJE KMETOV LASTNIKOV GOZDOV. Volilna enota gozdarskega obrata v Šoštanju je pripravila deset volišč, na katerih so se kmetje — lastniki gozdov odločali o prihodnosti gospodarjenja z gozdovi. Volilne odbore po vsej velenjski občini in volišča so pripravili strokovni delavci gozdnega obrata Šoštanj. Rezultati so pokazali, da so se gozdarji tudi predčasno dobro pripravili na ustanovitev svoje TOZD. Za šoštanjsko volilno enoto je bil izid glasovanja pozitiven, in sicer z 78-odstotno udeležbo. V centralne organe GLIN v kooperacijo KLG je bil izvoljen Alojz JELEN iz Hrastovca, njegov namestnik pa je Ivan MELE iz Pesjega. V svet TOZD gozdarske kooperacije KLG so bili izvoljeni Maks JELENKO iz Topolšice, Ivan KOLAR iz Velikega vrha, Franc KUMAR iz Ložnice, Anton PECOVNIK iz Raven ter Zdravko ROCNIK iz Zavo-denj. V nadzorni odbor pa je bil izvoljen Franc DRO-FENIK iz Paške vasi. V obratni svet KLG gozdnega obrata Šoštanj pa so bili izvoljeni Karel AVBERŠEK s Kozjaka, Jože CEVZAR iz Hrastovca, Franc COPAR iz Šentvida, Alojz JENKO iz Topolšice, Ivan KOREN iz Bevč, Drago LESJAK z Velikega vrha, Martin MAROVT s Plešivca, Anton URBANC iz Belih vod in Anica VRA-BlC iz Skornega. KULTURNA DEJAVNOST V OBČINI MOZIRJE Večje zanimanje Kulturna dejavnost na prostoru občine Mozirje jc omejena predvsem na amatersko dejavnost gledaliških in pevskih skupin. Dobro je razvita tudi knjižnična dejavnost, vendar so občani oziroma bralci pogrešali do pred kratkim več knjižnih novosti. Nov način financiranja v letu 1972 je zanimanje za kulturno dejavnost povečal. Veliko sredstev so namenjali predvsem obnovitvi domov, ki so doslej zaradi pomanjkanja finančnih sredstev počasi, a vztrajno propadali. Po progamu, ki ga je sprejela skupščina Kulturne skupnosti so začeli z obnovo domov, ker so se zavedali, da je najprej potrebna štalca in šele nato kravca. V pičlih dveh letih so uredili ogrevanje v dvoranah Prosvetnega doma v Mozirju in Gornjem gradu, uredili so oder na Rečici, ostrešje na Ljubnem ter a-daptirali dvorano v Solčavi. V lanskem letu so tudi pridobili in adaptirali prostore za občinsko matično knjižnico, ki pa zaradi neso-lidnosti dobavitelja opreme še ni mogla polno zaživeti. Pri urejanju knjižnice so dolžni zahvalo tudi velenjski knjižnici, ki je ljubeznivo sprejela na enomesečno izpopolnjevanje njihovo knjižničarko. Pri Kulturni skupnosti Mozirje upajo, da bo knjižnica polno zaživela v mesecu marcu. Pri obnavljanju domov pa niso pozabili tudi na same dejavnosti. Tem so sedaj lahko namenjali nekaj več sredstev kot v preteklih letih, kar se je poznalo tudi na večji kulturni razgibanosti. Zaradi nekaterih še neurejenih dvoran pa tudi zaradi visokih cen za gostovanje poklicnih gledališč so se raje odločili, da obiskovalcem organizirajo oglede gledaliških in opernih predstav v gledaliških hišah samih. Tako so v letu 1973 organizirali gledališko karavano za ogled predstav SLG Celje. Oblika je bila uspešna, čeprav sam repertoar gledališča ni povsem ustrezal mentaliteti obiskovalcev. Prav zato v letošnjem letu ne bodo več organizirali karavane, ampak bodo presojo ogleda te ali one predstave prepustili članom po posameznih prosvetnih društvih. Pohvaliti gre, da omogočajo oglede kvalitetnih predstav tudi učencem sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Zavedajo se, da je treba kulturno-estet-sko izobraževati človeka že v njegovi rani mladosti, če hočemo formirati človeka, ki se bo v vsej polnosti zavedal svojih in drugih nalog v naši socialistični samoupravni stvarnosti. Tudi pevska dejavnost je dobro razvita, čeprav na tem področju čutijo veliko pomanjkanje kvalitetnih strokovnih vodij. Zborovodje, ki sedaj skrbijo za pevske zbore so razpeti na več strani in zato zaradi preobilice vsega ne zmorejo. Gre pa jim vse priznanje saj kvaliteta pevskih zborov stalno narašča. Čutiti je pomanjkanje mlajših pevcev, kar gre delno tudi na račun migracije. Vsako leto prirejajo revije mladinskih pev skih zborov in odraslih pevskih zborov. Nekateri odrasli pevski zbori precej gostujejo tudi izven meja občine. V okviru glasbene dejavnosti deluje tudi godba na pihala, ki s svojimi nastopi sodeluje na različnih prireditvah v občini in izven nje. Pri Kulturni skupnosti se zavedajo, da je Gornja Savinjska dolina tudi turistično zelo obiskana. Zato želijo turistu pokazati vse tisto kar dolina premore. Tako so v lanskem letu pristopili kot sofinancerji k ureditvi radmirske zakladnice. Radi bi realizirali tudi svoj načrt o etnografskem muzeju, vendar imajo tu skoraj nepremostljive težave s prostorom. Vidimo torej, da zastavljeni dolgoročni načrt uspešno izvajajo in menimo, da jim ga bo uspelo realizirati, kar bo v korist tako tistega, ki mu ta dolina pomeni dom, kot tistega, ki je v dolini slučajni obiskovalec. Liza I kluba terja že nekaj let natančno število študentov. V klubu je opaziti premajhno sodelovanje med študenti, zelo peša tudi informiranje o študentskih zadevah. Študentje se v zadnjih letih premalo zanimajo za delo v svojem klubu, večina študentov preživlja proste urice po svoje, zato ni prave povezanosti med njimi. V letošnjem študijskem letu bodo poskušali pritegniti v klub mariborske študente in naše študente na pedagoški akademiji za razredni pouk v Celju. Šaleški študentski klub bo zastopal v Mariboru poseben podpredsednik kluba, ki ga bodo kmalu določili. Nekaj šaleških študentov, ki študirajo v Mariboru, je pomagalo pri pripravah na letošnji tradicionalni akademski ples, ki je bil 26. I. 1974. Pokrovitelj letošnjega bru-covanja je bil Rudnik lignita iz Velenja, ki je dostojno finančno podkrepil zabavno srečanje študentov. Priskrbel je brezplačno prostore v Delavskem klubu, kjer je bil akademski ples. Poleg Rudnika je o-mogočila letošnje brucova-nje študentov še Tovarna Gorenje iz Velenja z izdatno materialno pomočjo, nekaj sredstev je prispevalo tudi Trgovsko podjetje Era, Hotel Paka, Tovarna gumi-ranega papirja, karte in plakate pa je brezplačno natisnila Tiskarna Rudarskega šolskega centra. Od nekaterih delovnih organizacij in ustanov pa študentski klub še pričakuje denarno pomoč, kot so jim jo obljubili. SODELOVANJE ŠALEŠKIH ŠTUDENTOV Z DIPLOMANTI ŠOL TRETJE IN ČETRTE STOPNJE V drugem študijskem semestru bi se šaleški študentje radi srečali z diplomanti višjih in visokih šol, ki so že zaposleni v delovnih organizacijah v občini Velenje, da bi se z njihovo pomočjo seznanili z možnostmi vključitve v delovni proces po končanem študiju v domačem kraju, s tehnologijo in proizvodnjo delovnih organizacij, z njihovimi uspehi, s problemi in s težavami. Študentje so že navezali stike s specializirano komisijo za mednarodno izmenjavo pri Občinski konferenci zveze mladine iz Velenja in se bodo udeležili srečanj med mladimi iz pobratenih mest Eslingana in Schiedama. Običajna so že postala vsakoletna srečanja z drugimi pokrajinskimi klubi v športnih prireditvah, dijaki gimnazije in Rudarskega šolskega centra, sodelovanje na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane, taborjenje s taborniškim odredom Pusti grad, smučarski tečaji konec februarja; 22. II. tega meseca pa bodo študentje sodelovali na pohodu Po poteh XIV. divizije. Okrog trideset naših študentov je vključenih v Akademski zbor Tone Tomšič in v Akademsko folklorno skupino France Marolt. In kdo bi mogel študentom po tako vsestranskem in bogatem udejstvovanju očitati lenobnost, postopa-štvo in popivanje?! Prav bi bilo, da bi bile pristojne družbene in politične organizacije, delovne skupnosti in občani naše občine še bolj naklonjeni svojim bodočim strokovnjakom v prid obojestranskega plod-nejšega sodelovanja. Zimsko kopališče dobro obiskano Zimsko kopališče obišče vsak dan več kopalcev. Prihajajo na rekreacijsko kopanje največ iz vseh velenjskih šol, nadalje iz podjetij, sindikalnih podružnic, plavalnih in drugih športnih klubov, med katerimi prevladuje mladina. Veliko kopalcev je tudi iz drugih krajev Slovenije in celo iz sosednjih republik. Od 20. decembra, ko je po zamenjavi čistilnih filtrov kopališče odprto, ga je obiskalo že preko 5:000 ko- palcev. Najvažnejše pa je to, da so vsi kopalci z uslugami tega objekta zadovoljni. Predvsem s čisto vodo. Kemične analize, za katere skrbi zdravstveni dom v Velenju, kažejo brezhibnost bazenske vode. Mnogo obiskovalcev se navdušuje nad vročo kopeljo v savni. V popoldanskem času je popolnoma zasedena, dopoldan pa nekoliko manj. TOZD — STORITVE KOPALIŠČA V METLEČAH NOV MA Mladinci iz Metleč pri Šoštanju, ki jih prav gotfe-vo ni malo, so imeli v nedeljo, 10. 2. 1974 ustanovni sestanek, kjer so ustanovili mladinski aktiv. Dogovorili so se, da bodo sodelovali z drugimi aktivi na področju športa in kulture. Razglabljali so tudi o sodelovanju mladincev v partizanskih enotah in na tradicionalnem pohodu po poteh Štirinajste divizije. Trenutno nimajo ustreznih prostorov, zato se dogovarjajo, da bi dobili so- bo na 1. osn. šoli v Šoštanju. Zanimivo je tudi to, da bo ena izmed oblik dohodka aktiva star slovenski o-bičaj — šranganje. Izvolili so odbor, ki se bo večkrat sestal in razglabljal o tekočih problemih. Sestavljajo ga Darko Bur-ger, Marko Kompan, Nino Ošlovnik, Milena Gril, Milena Jesih, Mirko Klanfer, Marjana Golubič, Vlado Šuster, Miro Pančič, Franc Videmšek, Romana Gmaj-ner in Zdravko Heindl. ČEVLJARSTVO VELENJE objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: Srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, 3-letna praiksa na tem delovnem mestu. TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ razpisuje JAVNI NATEČAJ za prodajo 8-sedežnega osebnega avtomobila, znamke IMW, (tip 1000 Kombi, leto izdelave 1965, zelene barve, ki bo v petek dne 22. 2. 1974, in sicer ob 10. uri za interesente iz družbenega sektorja in če ne bo teh, ob 11. uri za privatnike — na sedežu podjetja v Šoštanju, Glavni trg 2. Izklicna cena za prodajo avtomobila je 3.000,00 din, z odplačilom prometnega davka, ki ga plača kupec. Vsak udeleženec natečaja mora vplačati predhodno pri blagajni podjetja kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Interesenti si lahko ogledajo avto vsak dan v dopoldanskem času s tem, da se predhodno zgla-sijo v splošnem sektorju. Razpisna komisija RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE razpisuje vodilno delovno mesto: • PREDSTOJNIKA KOVINARSKE POKLICNE ŠOLE Pogoji: Visokošolska izobrazba in izpolnjeni pogoji za učitelja srednje šole ter najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse, moralno-politične kvalitete. Rok za prijave je 15 dni od objave razpisa. Za delo v pedagoški dejavnosti in elektro-kovi-narskih obratih pa vabimo k sodelovanju: * dipl. inž. ali inž. elektrotehnike (za jaki in šibki tok) * dipl. inž. ali inž. strojništva • elektrotehnike strojne tehnike KV orodjarje s prakso • KV ključavničarje KV in PK elektrikarje za delo v instalacijskem oddelku Prijave sprejema kadrovsko-socialna služba RŠC Velenje, Prežihova 3. SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZVEZE KOMUNISTOV ZA KOROŠKO, IVAN BOSNIK, GOVORI ZA »NAS CAS« (II) Letošnje naloge koroških komunistov Pred dnevi smo obiskali na sedežu Medobčinskega sveta ZK za Koroško v Slovenj Gradcu sekretarja Ivana 'Bošnika in ga naprosili za oceno dosežkov preteklega obdobja in pa za pregled najpomembnejših nalog, s katerimi se bo Zveza komunistov na Koroškem še posebej soočala v letošnjem letu. V prvem prispevku, ki smo ga objavili pred tednom dni, je Ivan Bošnik odgovarjal na vprašanja o razvoju in dosežkih v letu 1973, v nadaljevanju pa objavljamo pogovor o letošnjih nalogah koroških komunistov. Težišče prihodnjega dela Zveze komunistov na Koroškem bo usmerjajoča organizirana aktivnost za uresničitev vsebine delavskih ustavnih dopolnil, novih ustav in za izpolnitev nalog, ki čakajo Zvezo komunistov pred spomladanskimi skupščinskimi volitvami. Na področju družbeno ekonomskih odnosov pa bodo prizadevanja usmerjena posebej še za večjo produktivnost dela, za boljšo organiziranost organizacij združenega dela, za večjo povezanost gospodarstva in pa za takšne odnose, v katerih bo delovni človek dejansko razpolagal z rezultati svojega dela. Po besedah Ivana Bošnika se bodo nadalje zavzemali za krepitev idejno politične vloge Zveze komunistov, za kar bodo kdlikor je najbolj mogoče razvejali oblike idej-mo političnega usposabljanja članstva, v sredi-išču pozornosti bo nada-llje obnavljanje ZK, pohabili pa ne bodo tudi na Itakšno organiziranost, da Ibo Zveza komunistov de-jjansko prisotna na vseh lpodročjih dela in ustvar-jjanja. ZK MORA URESNIČEVATI POLITIKO DELAVSKEGA RAZREDA »V prihodnje mora bi-tti ustvarjalno delo Zveze kkomunistov mnogo bolj kkot doslej prisotno v ddrugih družbeno politič-nnih organizacijah«, meni Ilvan Bošnik. »S samoup-rravnim dogovarjanjem nmoramo uresničevati politiko Zveze komunistov ddejansko na vseh pod-rročjih. Komunisti mora-j(jo postati kar najbolj aaktivni borci za boljše »socialistične odnose znot-rraj drugih družbeno po-lilitičniih organizacij. UJstavne novosti in uve-Ijljavitev delegatskih raz-nmerij pa zahtevajo, da boo Zveza komunistov ttfudi na Koroškem kar nnajbolj dosledno uresni-čcevala politiko delavskega razreda. Hotenja de- lovnih ljudi morajo biti prisotna v vseh akcijah organiziran družbenih sil. Pri tem pa mora Socialistična zveza, z aktivnimi člani Zveze komunistov znotraj nje, kar najbolj ustvarjalno delati in obvladovati celotno družbeno politično dejavnost, in to ne samo v občini, pač pa zlasti še v krajevnih skupnostih, kar je nadvse pomembno.« SOLIDARNOSTNO PRELIVANJE DOHODKA Po pripovedovanju sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Koroško si bo Zveza komunistov prizadevala še bolj okrepiti tudi socialno varnost delovnih ljudi. Potrebne bodo nove pobude za solidarnostno prelivanje dohodka, in ito z zaključnim namenom, da se zmanjšajo socialne razlike. Do solidarnostnega prelivanja dohodka bo moralo priti tako znotraj občim, kot v regiji. Zgraditi bo treba še več stanovanj za delavce, in ne nazadnje, poskrbeti za to, da bodo ustvarjeni boljši pogoji za varstvo otrok tudi na podeželju, saj bo mogoče le na ta način že v zgodnji mladosti, kolikor je objektivno mogoče, izenačiti možnosti in pogoje za vzgojo in izobraževanje mladine. NEPOSREDNE NALOGE ZVEZE KOMUNISTOV »Vprašujete me tudi za neposredne naloge Medobčinskega sveta ZK za Koroško oziroma koroških komunistov? V predlogu programa dela Medobčinskega sveta ZKS srno jih zapisali kar precej, najvažnejše akcije pa bodo nedvomno v zvezi z nadaljnjim povezovanjem gospodarstva, odpravo strukturnih problemov in še večjim razvojem vseh oblik šolstva«, je odgovarjal Ivan Bošnik. »Nadaljevali bomo z akcijo za povezovanje kmetijstva in gradbene operative. Vseskozi doslej sta bili ti dve gospodarski dejavnosti, vsaj na Koroškem, slabo povezani. Znotraj gradbene operative, na primer, je več manjših organizacij združenega dela, ki sicer ne poslujejo z izgubo. Zagotovo pa ne dosegajo takšnih poslovnih uspehov, kot bi jih lahko, uveljavljena ni politika skupnih vlaganj itd. Prednosti povezovanja so več kot očitne, zato je treba akcijo v letu 1974 pripeljati do kraja. Med-zadružni svet kmetijskih zadrug je že pred časom imenoval posebno delovno skupino, kii je pripravila več ekonomskih, organizacijskih in kadrovskih predlogov za povezanost koroškega kmetijstva. Zadnji predlogi se zavzemajo za povezanost kmetijstva znotraj regije in za vključitev v združeno podjetje Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec.« Zveza komunistov pa se bo aktivno vključila tudi v razreševanje problemov pri odpravljanju strukturalnih nasprotij. Prizadevala si bo za hitrejši razvoj blagovnega prometa, saj odteka dobršen del kupne moči zaradi slabe razvitosti trgovske mreže iz regije v druge kraje, spodbujala pa bo tudi preusmerjanje gospodarstva in vsa tista prizadevanja, da bi znotraj posameznih organizacij združenega dela poiskali najboljše rešitve za hitrejši razvoj in dvig standarda zaposlenih ter občanov. ZAGOTOVITI JE TREBA TUDI HITREJŠI RAZVOJ ŠOLSTVA »Ob napredku, ki smo ga dosegli v šolstvu, saj so bile ustanovljene nove šole, organizacije združenega dela namenjajo za izobraževanje vse več denarja, v občinah so ustanovljeni posebni skladi za štipendiranje, izredno pa se šola več kot 600 zaposlenih, bo potrebno« po besedah Ivana Bošnika, sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Koroško, »še naprej razvijati in izpopolnjevati mreži šol, tako da bo omogočeno usposabljanje in izobraževanje vsem mladim, posebej še za tiste poklice, ki jih koroško gospodarstvo in družbene službe najbolj potrebujejo. V ospredju je zlasti izpopolnitev mreže strokovnega šolstva, pri čemer računamo najprej na nove šole za izobraževanje in usposabljanje kovinarskih, metalurških in lesnih delavcev.« Kako bo Mera razvijal trgovino? Odborniki občinske skupščine Slovenj Gradec menijo, da letošnji gospodarski načrt TOZD Mere ni v skladu s prizadevanji za hitrejši gospodarski razvoj Mislinjske doline • Se v februarju zbor delovnih ljudi TOZD Merx. Iz letnih smernic družbenoekonomskega razvoja občine Slovenj Gradec za leto 1974, ki so jih obravnavali občinski odborniki na zadnji seji, izhaja, da si v glavnem vse delovne skupnosti prizadevajo, da bi v tem letu gospodarile tako, da bi zagotovile prihodnji hitrejši razvoj tako organizacije združenega dela kot Mislinjske doline. Ena od organizacij združenega dela, ki se — tako je mogoče sklepati iz predvidevanj za gospodarjenje v letu 1974 — v ta prizadevanja ne vključuje TOZD Merx Slovenj Gradec. Medtem ko računa gospodarstvo občine Slovenj Gradec letos na povečanje celotnega dohodka za 40 °/o, skladov za 58 % in neto oseb- nih dohodkov na zaposlenega za 18 %, načrtujejo v TOZD Merx Slovenj Gradec povečanje celotnega dohodka le za 9 %, skladov za 5 % in neto osebnih dohodkov na zaposlenega za 6 %. Podobno kot pred tem direktorji organizacij združenega dela in člani občinskega vodstva ZK so tudi občinski odborniki izrazili nezadovoljstvo zaradi predvidenega razvoja, prav tako pa tudi zaradi odnosa celjskega Merxa nasploh do razvoja trgovske mreže v Mislinjski dolini. Na seji je bilo povedano, da je v zadnjih letih ustvaril Merx za okrog 10 milijonov dinarjev skladov v Mislinjski dolini, moderniziral pa je le poslovalnico v Mislinji, kar je veljalo okrog 900.000 din. Srečanje slavistov Sobotno srečanje slavistov, ki ga organizira v Slovenj Gradcu podružnica slavističnega društva za Koroško, bodo posvetili 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti Frana Ksaverja Meška. Podružnica Slavističnega društva Slovenije za Koroško bo pripravila v soboto, 16. februarja v Slovenj Gradcu strokovno srečanje slavistov ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti Frana Ksaverja Meška. Zraven slavistov s Koroške se bo srečanja udeležila tudi delegacija iz Ormoža, kjer je bil Meško rojen. Z besedo o Mešku bo začel srečanje dr. Franc Suš-nik, ravnatelj Studijske knjižnice Ravne, za njim pa bodo spregovorili še profesor Viktor Smolej, dr. Anton Slodnjak, profesor Tone Turičnik in profesor Stanko Kotnik, ki bo predstavil diapozitive krajev, kjer je Meško služboval. Udeleženci srečanja slavistov v Slovenj Gradcu bodo obiskali Sele, kjer je Meško pred desetimi leti sklenil življenjsko pot. V soboto bo na Selah premiera Meškove drame »Pri Hrastovih«, ki so jo pod režijskim vodstvom Marijana Belina iz Ljubljane na-študirali člani Kulturnopro-svetnega društva Sele. Literarni krožek z osnovne šole »Franjo Vrunč« pa bo izdal posebno številko glasila posvečenega Franu Ksaver-ju Mešku. Med drugim bodo objavili spomine vašča-nov Sel na Meška. V Mislinjski dolini pripravljajo še nekaj drugih slovesnosti ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti Frana Ksaverja Meška. Med drugim računajo, da bi na Selah odkrili Mešku spominsko ploščo, v Slovenj Gradcu pa mu naj bi postavili spomenik. Razprava o občinskem statutu TEŽIŠČE RAZPRAV O PREDLOGU NOVEGA STATUTA OBČINE SLOVENJ GRADEC BO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH. Osnutek novega statuta občine Slovenj Gradec, ki so ga obravnavali občinski odborniki na eni zadnjih sej, je doživel precej bistvenih sprememb. Posebna komisija, ki pripravlja nov občinski statut, je te dni končala z delom tako, da se je že začela razprava o predlogu občinskega statut-ta. Nosilec javne razprave o občinskem statutu, ki bo potekala hkrati z obravnavo statutov krajevnih skupnosti, je Socialistična zveza. Do začetka marca bodo o predlogu novega občinskega statuta razpravljali po krajevnih skupnosti, kjer bo težišče vseh razprav, obravnavali pa ga bodo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. V Mislinjski dolini bodo obravnavo predloga novega občinskega statuta združili s predkandidacijskimi in kandidacijskimi zbori, najpozneje 5. marca pa mora Skupščina občine Slovenj Gradec sprejeti nov občinski statut. Lani so obetali začetek modernizacije poslovalnic tudi v Slovenj Gradcu, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Odborniki so pooblastili predsedstvo, da še v mesecu februarju skliče zbor delovnih ljudi TOZD Merx Slovenj Gradec, na katerem bi spregovorili o načrtih za razvoj blagovnega prometa v Mislinjski dolini in o tem, kako se bo celjski Merx oziroma njegova TOZD Slovenj Gradec vključevala v ta prizadevanja. Med drugim je bilo slišati na zadnji seji občinske skupščine Slovenj Gradec tudi mnenje, da v Mislinjski dolini v prihodnje ne bodo zainteresirani za trgovsko organizacijo oziro-ma~sploh organizacijo združenega dela, ki se ne bo o-ziroma ne želi vključiti v splošna prizadevanja za gospodarski napredek tega območja. Ustanovljen zavod za kulturo Slovenjgraška občinska skupščina je na zadnji seji soglašala z združitvijo kulturnih zavodov iz središča Mislinjske doline v Zavod za kulturo Slovenj Gradec. Sestavljajo ga Umetnostni paviljon, Knjižnica in Muzej ljudske revolucije. Direktor novoustanovljenega Zavoda za kulturo Slovenj Gradec je profesor Kari Pečko. Pustni karneval v Mislinjski dolini Kulturnoprosvetno društvo Stari trg pri Slovenj Gradcu bo letos na pustno nedeljo, 24. februarja, spet pripravilo karnevalski sprevod. Pred tremi leti so Sta-rotržani obnovili tradicijo karnevalskih sprevodov izpred vojnih let, letošnji pa bo torej že četrti. Sprevod bo krenil ob 8,30 uri iz Starega trga, ob 9. uri pa bo na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Organizatorji karnevala zatrjujejo, da bo v sprevodu najmanj 10 »objektov«. O tem, kaj vse bodo prikazali v sprevodu, za zdaj še molčijo, pravijo pa, da tudi v Slovenj Gradcu ne bodo mogli mimo perečih problemov energetike in nekaterih drugih težav, s katerimi se srečujejo prav vsi. V Slovenj Gradcu pa se bodo karnevalskemu sprevodu pridružili še šolarji. Na pustno nedeljo bo v Slovenj Gradcu naprodaj tudi humoristični list »Kurent«. Do začetka junija, ko bo slavila Mislinjska dolina občinski praznik, bo zgrajenih 13 novih učilnic za osnovno šolo »XI. SNOUI5 Miloš Zidanšek« v Smartnem pri Slovenj Gradcu. Jeseni torej ne bo več, v zadovoljstvo šolarjev in prosvetnih delavcev, tretje izmene. .u 93 Ta denar je sprejemal kot vbogaj-me in sodeloval še naprej z njim, po drugi strani pa je hotel postati tudi sam gospodar ter začel delati na lastno pest, kjer je nekajkrat neomejeno presegal vsote, katere je prejemal kot nagrado od gospodarja Ročka Gerija. Dobro je vedel, da bo poteklo še mnogo let, preden se bo povzpel tako visoko kot njegov gospodar. Dobro je poznal zakone podzemlja in se večkrat zdrznil, če je zagledal kakšnega neopaznega človeka z rokami v žepu, da gre proti njegovi delavnici. Vedel je, da je zašel predaleč, da je zagrešil proti svojemu gospodarju in da mu ta, v kolikor za to izve, ne bo nikoli oprostil. Vedel je, da Rocku Geriju ne more nič, ker ni sam. A za Ročka Gerija umakniti človeka, osamljenega kakor je bil Oskar, je bila prava igrača. Zadnja dva dni je opazil čudne zna- ke, ki so obudili njegov sum in strah. Nekega dne je prišel v delavnico človek, katerega Oskar prej 111 nikoli videl. Delal se je težko bolnega in dejal, da je slišal, da ima on »božansko vodico«, ki ozdravi vse bolezni. Prosil ga je, naj mu jo da, ker zaradi bolečin že nekaj noči ni mogel spati. Oskar se ie spomnil, da to ni bil dan, ko so prihajali njegovi pristaši, zato mu je ta človek takoj postal sumljiv. Dejal mu je, naj pride drugi dan, ker svete vodice trenutno nima pri sebi. Prišlec ga je čudno in skoraj preteče pogledal. Drugi dan sta se na vratih delavnice prikazala dva, Oskar je pobledel od strahu. Tudi ta dva sta zahtevala čudodelno vodico. Ko ju je odslovil, sta dejala, da bosta ponovno prišla in če jima ne bo dal, se bo slabo končalo. Oskarju je situacija postala jasna. Tajna 94 je morala biti odkrita, ne s strani policije, ampak od Ročka Gerija. Posumil je takoj na Jeffa in na odhod njegove žene, o čemer mu je sestra nekaj pripovedovala. Postal je naenkrat izredno živčen. Pričel je intenzivno razmišljati. Vse bolj mu je pred oči prihajal Jeff oziroma njegova žena Ava. To je moralo biti v zvezi s tistim kartončkom injekcij, katerega je dal Jef-fu. Kako je le mogel napraviti to neumnost in zakaj? Zaradi enega pijanca. Kako je mogel od njega še kaj pričakovati! In mar je bilo to potrebno? Takoj je poklical New York. Šinilo mu je v glavo, da bi Ava šla tja, ker je bil na etiketi napisan lažen naslov firme iz New Yorka, New York je ogromno mesto in se ne bi nihče spomnil, da bi ob tolikih milijonih podjetij iskal prav tisto izmišljeno. In če je bilo podjetje izmišljeno, je gotovo bila izmišljena tudi ulica. Nestrpno je pričakoval telefonsko zvezo. Hotel je osebno govoriti z Lot Milerjem. Imel je srečo, ker so ga hitro našli. Oskar je težko zadrževal jezo, ko je slišal, kaj mu ta govori. »Zakaj me niste takoj obvestili?« je vprašal. »Pa kaj, menda se ne vznemirjaš in razburjaš zaradi ene osamljene ženske.« Da bi jaz ne polagal skrb na vse, bi mar prišlo do kakih rezultatov? Ne skrbi, mi ga bomo počasi uničili . Oskar ni bil zadovoljen s takimi odgovori. Dobro je poznal tistega, s katerim se je ujel v klobčič. Lot je bil zelo hraber človek, toda v dobri meri neinteligenten. In če ne bi bilo njega, Oskarja, ki ga je k temu delu nagovoril, ne bi bilo iz njega nič. Sa- OBRAČUN mo poglejte, kako se je delo lepo razvijalo in kako velike koristi je i-mel on od tega. Oskarja ni pekla vest, ko je Lotu dajal sorazmerno malo, majhen odstotek od tistega, kar se je v resnici z njegovo pomočjo zaslužilo. Čeprav je bil jezen, ni smel tega pokazati, ker se ga je bal z ene strani osebno, z druge strani pa se je bal, da ne bi še njega pokopal, kakor je mislil pokopati na zelo nečasten način tudi samega gospodarja. Vedel je, da je Rok Geri rešil tudi Lota, rešil ga je iz krem-pelj policije, tako rekoč z električnega stola. Ko bi Rok Geri zvedel, da ima Lot svoj lastni gang, da se za hrbtom svojega gospodarja ukvarja še z drugim delom, tedaj ne ve, kako bi se končalo. Rok Geri je še dovolj močan, da jih vse uniči. On bi tudi laže dokazal pred sodiščem, da nima s tem nobene zveze kljub temu, da bi ga to stalo ogromno denarja. Kako je bilo ime tej ženski, od kod je prišla in kaj je iskala? je nadaljeval z vprašanji. Na žalost mu njegov prijatelj ni mogel dati kakšne posebne obrazložitve. »Prišla je policija, tako da moj človek ni mogel zvedeti nič podrobnega.« Res je opazil v njeni torbici etiketo. Toda ta etiketa ni mogla odkriti poreklo iz New Yorka. Če je res, da je to žena tvojega prijatelja, potem si za to kriv ti ... Oskar se je znašel v težkem položaju. Iskreno povedano, je bil zares on kriv. Razumljivo, da tega ni priznal. Bomo videli, bomo videli, je dejal na koncu sogovorniku in tako je končal razgovor. Brez dvoma je zadel resnico. Po opisu, ki mu ga je dal Lot, je lahko predpostavljal, da je to Ava. Enkrat ali dvakrat jo je Oskar videl v družbi Jeffa v Hustonu. Kaj je tam delala? To mu nikakor ni bilo jasno. Bilo je kakor že, stvar je zelo resna in je takoj pričel iskati Jeffa. Doma ga ni našel, nato je odšel k svoji sestri. Bil je srečen, ko mu je ta rekla, da je pri njej. Po prvi Jeffovih ohrabre-njih, ga je Oskar uspel pomiriti. Povabil ga je, da takoj popije skodelico močne kave, ki jo je prinesla njegova sestra in jo prosil, naj odnese pijačo, ki je bila na mizi. Nato mu je pred sestro pričel zastavljati vprašanja. Zakaj je njegova žena odpotovala? Ali mu je kaj povedala? Kaj je hotela? Ali mu je kaj povedala? Kaj jo je trlo? Če se mu je kaj o-glasila? In še morje dru- gih vprašanj mu je zastavil, kot bi jih stresel z rokava. Jeff se je najprej zresnil. Ponovno sta se skrb in strah zrcalila na njegovem obrazu, kar je bilo Oskarju všeč. Le, če bosta resno in realno govorila, bo lahko zvedel resnico. Kljub temu, da se je Jeff trudil igrati soproga, ki vse ve, kaj dela žena, ki je gospodar v svoji hiši, mu ni mogel povedati nič konkretnega. Ze po njegovem obrazu je videl, da je Jeff tokrat prvič slišal da je Ava v New Yorku. Tisto njegovo pripovedovanje da bo že občutila, kdo je on, je sprejel kot navadno blebetanje, ker je Jeff stalno pogledoval njegovo sestro, ki je bila prisotna. Če je že napravil e-no napako, Oskar ni hotel napraviti še druge. (DALJE PRIHODNJIČ) Visoko priznanje Občinski odbor Rdečega križa Velenje je prejel za uspešno organizirane in množično zasnovane krvodajalske akcije v lanskem letu visoko in pomembno priznanje Zavoda za transfuzijo socialistične republike Slovenije in republiškega odbora Rdečega križa. Velenjska občina se je po zbranih količinah krvnih zalog uvrstila na drugo mesto med slovenskimi občinami, takoj za Slovenj Gradcem. Prebivalci Šaleške doline so na ta način največ pripomogli k zadostitvam vseh potreb po krvnih rezervah v Sloveniji in dosegli jugoslovansko in svetovno povprečje v zalogah krvi. V letu, ki je pred nami, bo Občinski odbor Rdečega križa nadaljeval z privabljanjem krvodajalcev. Prvi odvzem bo 23. II. tega leta v Šmartnem ob Pa-ki za potrebe bolnice v Celju. Drugi odvzem bo 21. VI. v Šoštanju, tretji odvzem bo 22., 23. in 24. maja v Velenju, četrti odvzem bo prav tako v Velenju 19. in 20. julija. Peti odvzem bo 1., 15. in 29. avgusta ponovno v Šoštanju za potrebe bolnice v Slovenj Gradcu, šesti in zadnji odvzem bo v Velenju 12. in 29. septembra in 10. ter 24. oktobra za slovenjgraško bolnico. V lanskem letu je dalo v Šaleški dolini prostovoljno kri 2488 krvodajalcev. Prišlo je skoraj petsto krvodajalcev več, kot so jih predvideli. Kri tristo enainosem-desetih krvodajalcev so namenili za bolnišnico v Celju, 1481 jih je darovalo kri za ljubljansko bolnico, v Slovenj Gradec pa so poslali količine krvi dvesto petindvajsetih krvodajalcev. Največ krvodajalcev je bilo v tovarni Gorenje, sledil je Rudnik, Rudarski šolski center ter druga podjetja in krajevne skupnosti. Krvodajalske akcije so uspele bolj po podjetjih kakor po krajevnih skupnostih. Letošnji plan krvodajalskih akcij predvideva 2000 krvodajalcev in to je prav toliko kot v letu 1973. Dotok ljudi, ki se na novo naseljujejo v Velenju je vedno večji, zato ni bojazni, da letošnjega plana ne bi izpolnili. Novi krvodajalci se javljajo največ v Gorenju, kjer se nenehno zaposluje veliko mlade delovne sile in pri tečajih Avto moto društva, kjer pritegnejo nove krvodajalce zlasti z zdravstvenimi predavanji. Povečanju števila krvodajalcev največ pripomorejo aktivisti rdečega križa in informativna sredstva. Občinski odbor Rdečega križa bo poskušal v tem letu doseči prost dan za krvodajalce, kadar darujejo kri. Predvsem velja pohvaliti rudarje, ki so se v največjem številu odzvali odvzemom krvi, čeprav najtežje delajo. Občinski odbor Rdečega križa se prav tako zahvaljuje vsem delovnim kolektivom, ki z velikim ra- zumevanjem odstopajo svoje prostore, kjer zdravstveni delavci odvzemajo kri. Velenjska občina napaja s krvjo celjsko in slovenjgraško bolnišnico in Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani. Vsem osnovnim organizacijam Rdečega križa bo občinski organizator krvodajalstva po želji prilagodil roke za izvedbo krvodajalskih akcij. Osnovne organizacije morajo le do 10. aprila sporočiti občinskemu odboru Rdečega križa datume odvzema, če se ne strinjajo že z v naprej določenimi. 5. III. bo Občinske Rdeči križ priredil poldnevni seminar za aktiviste Rdečega križa o socialnem skrbstvu. Posvetovanje bodo vodili predstavniki republiškega odbora Rdečega križa. Človek je in bo vselej edini vir, ki nam daje kri. V sodobno urejenih družbah prihajamo vsi, verjetno bolj kot kdajkoli poprej, v položaje, da potrebujemo kri za reševanje življenj ali za zdravljenje. Zato je prav da postane krvodajalec vsak naš občan, ki je zdrav. Marjetka Eberlinc MED OBISKOVALCI LIKOVNIH RAZSTAV Kultura je osnovna prvina človekove bili. Različne kulturne prireditve nam bogatijo duha in širijo naše duhovno obzorje. Različni umetniki imajo različne izrazne možnosti. Likovni ustvarjalci nam to pripovedujejo z obliko, barvo in prostorom. Vsako delo pa nujno izraža osebno noto umetnika, ki jo mora obiskovalec ne samo videti ampak tudi občutiti. O likovni kulturi pri nas so njeni občudovale: povedali naslednje spodbudne in kritične misli Ew»S||gK bližini rojstnega kraja, ^MaaSjiMBia^^^^pj čeprav me pot večkraj j^HHK zanese v celjski Likovn; 4 salon in Narodno al| ' Moderno galerijo Ljubljani. Ugotavljam| da so razstave v naši do fiH va^no Je tud' dejstvo, d^ H zan^e Precej zanima- ^J^^Km da, da nimamo stalneg^ ji. razstavnega prostora. 1 - £» njej bi z načrtno razstav stik z likovnimi deli m; notranje napolnjuje. Staj • MARIJA VENEK, novanje mi krasi nekaj predmetna učiteljica iz slik, ki pa še zdaleč nI Luč ob Savinji: »Vedno pomenijo vsega tistega si ogledam razstave v kar bi želela.« • GORAZD RIHTA-RIČ, dijak iz Velenja: »V Ljubljani hodim v šolo za oblikovanje in si po šolski kakor tudi o-sebni strani ogledam vse razstave v ljubljanskih galerijah. Razstave so vsekakor človeku potrebne. Na sliki občudujem predvsem tehniko. Kadar pridem v Velenje, si ogledam v galerijskem prostoru knjižnice razstavljena likovna dela. Škoda, da so otvoritve navadno v petek, ker je knjižnica v soboto in nedeljo potem zaprta. Ponedeljek je delovni dan in tako je večina delavcev, dijakov in študen- tov, ki se vozijo ob koi f-cu tedna, prikrajšani za marsikakšen kultur užitek. Slik nimam.« B stave me ne zanimajo jih tudi ne obiskujei Za mene je razstav v V< lenju dovolj, ker si ogledam še kje drugj Na primer v Ljubljai kamor grem večkrat, k še izredno študiral Razstave v Velenju premalo obiskane. JI slim, da je treba isk; vzrok v strukturi prei valstva; tu mislim razgledanost ljudi. Pr malo je estetske vzgo v šoli in doma. Origia nih slik nimam, ker mam zanje premalo d ® IVANA LEŠNIK, narja, kupujem pa si defektolog v Velenju: metniške reprodukcije »Preveč amaterske raz- liste.« • MARIJA JAKOV-LJEVIČ, defektolog Velenje: »V Velenju grem na vse likovne prireditve. Navadno pripeljem tudi svoje otroke, da jih tako navajam na pravilno vrednotenje vsega lepega. Časovni razmaki med razstavami so ugodni, čeprav se mi zdi, da so premalo obiskane. Mogoče je vzrok v slabem obveščanju prebivalstva. V slike se vži-vim in mi pomenijo duhovno sprostitev. Občudujem barve in kompozicijo kakor tudi dekora- sijo podarjene umeti tivnost (s praktične stra- ške slike, ni). Stanovanje mi kra- L: m i '~<:s ' >J//Al /Wx/U ///✓/ \ 11 J/A\\ I J/j \ I lllA\ \ i J/ ✓/ \ I l • '//W \ 11J 1,1 \ I ijlsl \ 11 J/ ,l'\\ lj/,f\\ I J/,t \ I ljl,'l \ 11 J/,I \ \ /J/,1 \ I /-/,/ \ I * I \ I lJbl\\I lsl/t\\ I. #15 #T3 P #T3 tfl » >M #i3 /J&i #i3 S S » sp #i3 ^ vik 'M yM #r5 #i5 yM y\>?5 yM m m i #13 & p i II » '0 #3 p ^>75 vii.% #3 » t #13 ® Gremo v Indijo Po zelo dekorativno sestavljenem kosilu je izza mize vstala večina udeležencev lačna. Indijska hrana je tako začinjena, da moraš po vsakem grižljaju loviti zrak in si brisati solzne oči. Čeprav so bila jedila raznovrstna, nekatera na oko celo zelo vabljiva, je bil okus tako čuden, da razen riža, ki je bil pripravljen samo s poprom, nisem vase spravila ničesar od glavnih jedi. Na vrsto je prišla moč-nata jed: banane v kolo-barčkih, sredi katerih so se bohotili rdeče koničasti »bonboni«, vse skupaj pa je bilo posuto z drobnimi temnimi zrnci in sladko vabilo. O, groza! Usta so se mi spa-čila in nisem vedela, kam bi dala »dobroto« iz ust. Banane so bile no, toda razen bele kave zjutraj in krompirja ni imela nobena jed našega okusa. In tako je večina podlegla nenačrtni shuj-ševalni kuri. Sicer se pa sploh nismo več čudili, da so Indijci tako suhi. Indijci jedo dvakrat Delhi k Rdeči trdnjavi — nekdanji rezidenci velikih mogulov, h kateri smo se vrnili še enkrat zvečer na predstavo »Svetloba in zvoki«. To je bil veličasten zgodovinski show, ki je v najbolj prefinjeni tehniki svetlobe in zvoka prikazal celotno pot indijskega ljudstva od suženj- Med samimi bogovi na dan (tisti, ki si to »razkošje« lahko privoščijo). Zjutraj čaj z mlekom in sladkorjem ter začimbami, pozno popoldne pa riž z vsem pikantnim sočivjem. Glavna jed je riž, v gorskih res banane, rdeči koničasti bonboni so bili fe-feroni in temna zrnca — poper. Res je, da so nam poskušali pripravljati kasneje bolj evropsko hra- naseljih pa proso. Pred Akhbar hotelom so nas že čakali štirje novi avtobusi. Popeljali so nas mimo Gandhije-vega groba in stebra A-shoka naravnost v stari ske, ki zelo rade poslušajo anekdote, ki opisujejo njegove ljubezenske pustolovščine, saj je bil ljubimec 16000 molzni- stva do svobode. Pri ogledu Petkove mošeje, hindujskega templja Birla smo se začeli seznanjati z njihovimi bogovi. Vedeli smo, da je poglavitna indijska religija hinduizem, ki ima dve predhodni stopnji: vedizem in brahmanizem. To vero zastopa kar 83,5 odstotka hindujcev. Poleg njih je še 10,7 odstotka mo-hamedancev, 2,5 odstotka kristjanov, 1,8 odstotka siksov, 0,74 odstotka budistov, 0,46 odstotka jainistov in 0,37 odstotka parsov. Poznali smo hindujsko sveto trojico — trimurti — troedinost bogov Brahme, Višnuja in Sive (stvarnik, ohranjeva-lec in rušitelj pa tudi obnovitelj sveta). V templju, posvečenemu božanskemu junaku Krišnu, smo videli predvsem indijske žene: mlade in stare ter izvedeli, da je ta božanski junak veseli goveji pastir, ki ga molijo predvsem žen- cam. Krišna nastopa kot osma Višnujeva avatara, da ne naštevam ostalih sedmih, saj sem imela v notesu opredeljenih že približno trideset bogov in jih začela med sabo že malo mešati. Vprašala sem vodiča, koliko glavnih bogov sploh i-majo. »Draga tovarišica, samo hindujska vera i-ma po nekem starem zapisu več kot tristo milijonov bogov.« Brez besed sem zaprla beležni-co in trdno sklenila, da si ne zapišem niti enega božjega imena več! Ni čudno, sem razmišljala, saj so prestavljeni v bogove vsi dobri in hudobni duhovi pa tudi tisti ljudje, ki častijo vero ali bolje rečeno določenemu bogu vdano služijo in več razmišljajo o njem, so za hindujce že bogovi. Poleg tega so svete vse živali (ne samo krave), rastline, reka Ganges z vsemi pritoki, jezera, svet jim je lahko celo umetni bazen. Zdi se, kot bi se tod rojevale vere. Zaradi množic bogov in božanstev je tež- zovali, kateri veri pripadajo. V njihovih zamaknjenih obrazih je bilo čutiti njihovo preprosto misel: iz semena vklije rastlina in iz ljubezni se rojevajo ljudje. Živijo toliko časa, kolikor jim je pač namenjeno. Zato življenje ljubijo, vendar se tudi smrti ne bojijo. Vera ima tod tako izredno močan vpliv, da predstavlja poleg nizke stopnje izobrazbe, slabih zdravstvenih razmer in kratke življenjske dobe (povprečno 30 let) največjo oviro za hitrejši gospodarski razvoj. Pred vstopom v templje, mošeje in svetišča smo morali sezuti obutev. Marmornate plošče, ki krasijo tla svetišč, so kljub svoji lepoti za nevajenega občudovalca premrzle. Naslednji dan je namreč večina udeležencev pihala in smrka-la ter sklenila, da bo svetišča občudovala samo od zunaj s čevlji na nogah. Tekst in foto: Liza PRIHODNJIČ: POT V AGRO ko reči, v kaj hinduist veruje, dobro pa ve, kaj sme in česa ne. Splošno znano je, da ne jedo govejega mesa in imajo nadomestilo zanj v kokoših in kozah. V templjih smo srečevali najrazličnejše verske berače z rdečo-beli-mi črtami narisanih na čelu, s katerimi so naka- Razstavlja Slavko Kores V Velenju so proslavili slovenski _ kulturni praznik V velenjskem domu kulture jc bila 6. februarja osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika. S koncertom narodnih in umetnih pesmi je nastopil akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Na dan slovenskega kulturnega praznika je v Velenju odprl razstavo slik a-kademskega slikarja Slavka Koresa pomočnik sekretarja za kulturo SRS Andrej Ujčič. V svojem govoru je predstavil avtorja in dejal, da Slavko Kores sodi v prvo povojno generacijo, ki je doštudirala na novoustanovljeni ljubljanski likovni akademiji. Slikar je osvoboditev doživel kot partizan in vojna se je tako ali drugače usodno zarezala v njegov umetnostno nazorski svet. V iskanju umetniške resničnosti deluje resnobno, išče globlje človeške danosti, ki jih ne želi le zapisati, temveč tudi u-metniško prizadeto izpovedati. V slikarjevem ustvarjanju zaslutimo realno pot povojne generacije z bogatimi spoznanji in sposobnostmi za prilagoditev novim družbenim tokovom. Že od študija sem se je največ ukvarjal s krajino in tihožitjem, na drugi strani pa s človeško figuro in posebej s portretom in psihološkimi poudarki. Omejeval se je na nekaj barvnih V nabito polnem prostoru knjižnice Velenje je bil minuli petek večer Kajuhove poezije. V uvodu je profesor Emil Cesar iz Ljubljane, Kajuhov nagrajenec naše občine, ponovno predstavil pesnika in heroja naše revolucije. Tokrat nam je odpiral spoznanja o pesnikovem ustvarjanju, o njegovi veličini in o rasti z revolucijo. Po tem uvodu smo pesnika bolje spoznali. Se več, profesor Cesar nam ga je predstavil v vsej globini in vzročni rasti ter povezanosti umetnika — pesnika, borca in razsežnosti revolucije ter upora zatiranega naroda. Člani kulturno umetniškega društva »Ivan Cankar« gimnazije Velenje so pod vodstvom prof. Mire Preložnikove pripravili recital Kajuhove poezije. Tudi v tej predstavi smo čutili vso veličino pesnikovega ustvarjanja in nenehno tonov, a jih osmišljal z občutljivo osvetljavo. Zanimala ga je razpoloženjskost motivov na način, kakor so to znali dati stari, največkrat holandski mojstri. Kores se jim je bližal z njemu prirojeno pedantnostjo in voljo raziskovalca. Postal je mojster tempernega slikarstva še v času, ko je večina prisegala na gib-kost in izrazitost oljne tehnike. Nastajali so portreti otrok, pokrajine v vseh letnih časih. Kores je poskušal uravnotežiti barvno poetično izraznost in nastajajoči racionalni risarski sistem. Vedno bolj ga je vabil pohod v skrivnost prostora. Prostora kot vizije, prostora kot iluzije in končno prostora kot neskončnosti naše podzavesti; zdaj tople in prijazne, zdaj tuje in hladne, strah vzbujajoče in celo grozljive. Kores se je v tem vedno starem in vedno novem slikarskem elementu razvil v odkrivalca naravnega sveta, še bolj pa v izpovedo-valca svojih lastnih doživetij in občutij o svetu ljudi. V njegovih delih ne gre sa- vzpodbudo k odporu ter zaupanje v moč majhnega naroda. To je bila letos prva kulturna in začetna prireditev v okviru praznovanj ob 30. obletnici Kajuhove smrti. Osrednja proslava bo 22. februarja v Šoštanju. IZ ŠENTILJA V Šentilju pri Velenju ljudje radi napolnijo tamkajšnjo dvorano prosvetnega doma. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne, ko je domače prosvetno društvo pripravilo bogato proslavo. Nastopil je tamkajšnji mešani pevski zbor in reci-tatorji. Ti so se lotili zahtevnega teksta. Uprizorili so Prešernov Krst pri Savici. Te dni se že pripravljajo za čim lepšo prireditev ob dnevu žena. mo za oblikovno govorico, za legende, ki jih preberemo, če pozorno spremljamo dogajanja na posameznih slikah. Gre za več, gre za kompleksno pričevanje s celoto slikarske uresničitve: od barve, predmeta ali figure do svetlobe in_pro-storskih razsežnosti. Vse skupaj ustvarja poetično nadrealistični svet. Tudi. v teh razstavljenih delih spoznavamo, kako se prepletata dve klasični človeški prvini: razum in čustvo, ko se slikar odloča o barvnih prvinah, kako skladno gradi ta umetnostni svet in kako niha v njem od strastne napetosti do umirjene modrosti. Slavko Kores praznuje letos 50. življenjski jubilej in je to njegova prva razstava v jubilejnem letu. Zato smo občani naše občine resnično zadovoljni, da se nam je predstavil s tako bogato razstavo. Obisk o-tvoritve razstave pa je pokazal, da so tako kvalitetne razstave v našem mestu vedno dobrodošle. Večer amaterskega filma Kino klub Gorenje je pripravil v velenjski knjižnici kulturni večer amaterskega kratkega filma. Prikazani so bili trije filmi iz vseh treh zvrsti, in sicer: potopisni barvni film Zorka Kotnika ATENE, igrani barvni film Nade Golobo-ve SPOZNANJE, ter žanr-ski barvni film Mira Ker-melja UTRIP. Pred vsakim predvajanjem so avtorji komentirali vsebino filma, tako da je bilo gledalcem lažje razumeti vsebino, ki je bila prilagojena zvrstem filma. Projekcije so se udeležili v glavnem samo mlajši gledalci, starejših je bilo le nekaj. S posebnim zanimanjem so sledili filmom mladi člani kino kluba, ki so se udeležili predstave v polnem številu. P. M. Temeljna kulturna skupnost je ob tej priložnosti letos prvič podelila priznanja kulturnim delavcem, ki delajo na področju kulture v velenjski občini nepretrgoma 10 in več let. Prav tako so priznanja dobili organizatorji kulturne dejavnosti in posamezniki, ki so dosegli na tem področju izredne uspehe. Priznanja so dobila tudi prosvetna društva in kulturne skupine, ki delajo preko 25 let, pa tudi prosvetna društva, ki so v zadnjih letih dosegla izredne uspehe. Med pohvaljenimi sta še kolektiv rudnika lignita Velenje in tovarna usnja Šoštanj. Ta dva kolektiva izdatno pomagata razvijati kulturno dejavnost. Priznanja so podelili moškemu pevskemu zboru Ka-juh Velenje, prosvetnemu društvu Jože Letonja-Kmet Šmartno ob Paki, DPD Svobodi Šoštanj, velenjskemu amaterskemu gledališču, godbi Zarja iz Šoštanja, dekliškemu pevskemu zboru KUD Ivan Cankar Velenje in šaleški folklorni skupini. Priznanja pa so dobili naslednji kulturni delavci in Pionirski odred osnovne šole na Ljubnem ob Savinji jc v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »Radost v odkrivanju« uredil razstavo starih predmetov, ki so jo s krajšim kulturnim programom odprli v petek, 8. februarja. V dveh učilnicah so okusno in estetsko prikazali predmete, ki so bili včasih sestavni del življenja domačinov Ljubnega in njegove okolice. Prikazali so črno kuhinjo, hišo in kamro. Poleg tega so pokazali vrsto starega orodja od te-rilnice za lan, kolovratov do volovskih jarmov. Zanimivi sta bili tudi zbirki starih li- organizatorji kulturno prosvetnega dela: Anica Pukl, Zmago Frankovič, Roža Ve-ber, Štefka Lojen, Franc Klančnik, Ivan Marin, Tine Hudej, Marija Kolar, Kari Cretnik, Vinko Smajs, Tine Steblovnik, Maks Mavc, Stane Zuila, Lojzka Zaleznik, Eti Gaberšek, Bojan Ora-jenšek, Janez Kraševec, Milan Trampuž, Neva Tram-puž, Babi Končan, Silvo Tamše, Jurij Jug, Fran jo Karančinc, Kari Kordeš, Erika Potočnik, Tone Zer-doner, Anica Suligoj, Maks Podlesnik, Jožica Klančnik, Tone Rep, Bojan Glavač, Rudi Hrovat, Alojz Zavo-lovšek, Alfrida Ambrožič, Milan Tepej, Silvo Kotnik, Anica Podlesnik, Zvone Kortnik, Jože Oštir, Anton Lenart. Ivo Kajb, Ivo Pri-slan, Jakob Gregorc, Julij Pačnik, Ivan Ušen, Miro Kermelj, Cveti Močnik, Jože Kotnik, Leon Cimžek, Jože Kolar, Bernarda Pod-križnik, Karla Podvratnik, Viktor Hladin, Franc Dob-nik, Kari Hladin, Milan Hladin, Zvone Grebenšek, Albin Rednak, Slavko Pri-stotnik, Sandi Samobor, Janko Lukman, Jože Oštir, kalnikov in kavnih mlinčkov. Tudi starih ur ni manjkalo in te so še na razstavi kljub svoji častitljivi starosti odmerjale čas. Zanimiva je bila zbirka starega denarja in različnih ročnih del na hodnem platnu. Nekaj pa je bilo tudi predmetov, ki so kdo ve kdaj in s kom priromali in obstali na Ljubnem; kot na primer tropska čelada, rapir in nekateri stekleni predmeti. Brez dvoma je bila razstava vredna ogleda in tako pionirji kot njihovi mentorji zaslužijo vso pohvalo. Skoda je le, da zbirka ne more ostati dalj časa na ogled obiskovalcem. Friderik Camlek, Ferdo Chrom, Jože Ovnik, Alojz Potrč, Vlili Končan, Franc Petek, Slavko Meža, Franc Kvartič, Miha Miklavžin, Anton Sporin, Jože Zavrat-nik, Alojz Stih, Ludvik Kovač, Mirko Lešnik, Viktor Crep, Rado Založnik, Rado Kočnik, Janko Zacirkovnik, Anton Urbane, Jože Ošep, Rudi Rožič, Alojz Srebret, Herman Zaveršnik, Pavle Golob, Anton Tajnik, Branko Tamše, Franc Vačovnik, Anton Podvratnik, Maks Pavelšek, Rudi Ravljen, Martin Potočnik, Alojz Dob-nik, Ivan Kemprej, Franc Cepelnik, Jože Medved, Viktor Zivkovič, Branko Skrub, Danilo Verzelak, Franc Klanfer, Edi Drev, Jože Pi-rečnik, Kari Pungartnik, Franc Obrez, Albert Zupane, Zdravko Zupančič, Ivan Matk, Jože Vučin, Ivan Horvat, Miha Berločnik, Ivo Supovc, Janko Osojnik, Jože Zdovc, Jakob Holešek, Vlado Kovačič, Franc Goljuf, Alojz Petrej, Vinko Čulk, Andrej Ovn, Jože Repnik, Jože Simek, Franc Živic, Jože Goršek, Marjan Stropnik, Jože Kričej, Stanko Brunšek, Ivan Miklavžin, Feliks Lipar, Franc Vrzelak, Janez Pukl, Feliks Zaje, Ludvik Kričej, Marjan Se-šelj, Franc Turnšek, Leopold Kirevselj, Alojz Kričej, Albin Plamberger, Janez Polanc, Mirko Vazner, Vinko Medved, Edo Pristovšek, Alojz Koren. Na seji izvršnega odbora Temeljne kulturne skupnosti Velenje so razpravljali in predlagali, da bi v bodoče podeljevali različna priznanja. V mislih so imeli predvsem tiste kulturne delavce, ki na področju kulture delajo že 30, 40 ali celo 50 let. Na prihodnji proslavi slovenskega kulturnega praznika bodo torej taki delavci dobili posebna priznanja. Precejšnje število podeljenih priznanj ob letošnjem sloivesnkem kulturnem prazniku je porok, da bo kulturno delo v velenjski občini še živelo. Prav bi bilo, da bi se tudi več delovnih organizacij zgledovalo po rudniku in tovarni usnja in da bi kulturna dejavnost dobila še več podpore. Osrednja proslava Na osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju bo 22. tega meseca osrednja proslava ob 30. obletnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha. Na slovesnosti bo o Ka-juhu govorila njegova so-borka Vera Hreščak-Beb-lerjeva, v kulturnem programu pa bodo sodelovali člani Slovenskega gledališča v Trstu Mira Sardoč, Stane Starešinič in Jože Kukeš. Rudolf Franci iz Ljubljane bo izvajal samospeve Rada Simonitija, komorni ansambel iz Pesja pa bo zaigral pod vodstvom dr. Fenca »Serenado in Ma-nuet«. Na proslavi bodo nastopili tudi združeni pevski zbori: moški zbor Ka-juh, Šaleški oktet, dekliški pevski zbor Gimnazije Velenje, mešani pevski zbor DPD Svoboda Šoštanj in harmonikarski zbor glasbene šole Franca Koruna Ko-željskega iz Velenja. Začeli so Kajuhovo spominsko praznovanje hotel paka hotel »PAKA« telefon: 85-133 do 136 restavracija »JEZERO« tel. 85-170 ZAIGRALI SO DEDKA MRAZA Čeprav je novoletno praznovanje že za nami in smo se že krepko spoprijeli z delom in problemi v letošnjem letu, se je še vedno lepo .spomniti, kako smo praznovali. Pionirji osnovne šole Gustava Šiliha, podružnica Šentilj, so za novoletno praznovanje pripravili igrico v štirih dejanjih »Dedek Mraz«. Zelo posrečeno so jo zaigrali dvakrat; prvič pred najmlajšim občinstvom (cicibani in pionirji) ter drugič pred starejšimi. Tako se je dvorana v Arnačah dvakrat napolnila, mladi pa so dobili za zelo lep nastop najlepše priznanje, topel sprejem vseh gledalcev. Igro so pripravili pod vodstvom tovarišice Majde Su-kove. Navdušenje gledalcev je prav gotovo zahteva, da se takšne igrice še' pripravljajo, nastopajočim pa je treba iskreno čestitati. mp VESELO PUSTO VANJE 1974 HOTEL »PAKA« VELENJE vas vabi na veselo, že tradicionalno pustno rajanje na pustno soboto in pustni torek. PRIPOROČAMO VAM VEČERNI PUSTNI MENU ZA 55 DIN s pustno večerjo vam bomo postregli v jedilnici in posebni sobi hotela. NOČNI BAR bo odprt že ob 21. uri. Nov barski spored, ob 23. uri NAJLEPŠE MASKE BOMO NAGRADILI na pustno soboto in pustni torek. V prodaji bodo pustni rekviziti. KEGLJIŠČE HOTELA »PAKA« POSLUJE NORMALNO V RESTAVRACIJI »JEZERO« ni rezervacij. Vstop prost. Glasba že od 19. ure dalje. Igra kvartet »VIA SLAPOVI«. REZERVACIJE V HOTELU »PAKA« IN POSLOVALNICI KOMPASA V CELJU Maske vljudno vabljene! BODIMO VESELI IN NASVIDENJE! Razstava starih predmetov na Ljubnem Občinski odloki naj urejajo začasno financiranje Do uveljavitve samoupravnih sporazumov o zagotovitvi sredstev za financiranje dejavnosti TTKS Velenje za leto 1974, nadalje do 31. 3. 1974, zagotavljajo sredstva delavci s prispevkom iz osebnega dohodka. Prispevek znaša po stopnji 0,50 odstotka (bruto stopnja) in se odvaja na račune TTKS na območju občine, v kateri ima delavec stalno prebivališče. Po podatkih in analizah TTKS Velenje so znašala sredstva, namenjena osnovni dejavnosti telesne kulture v občini in rednem — tekočem vzdrževanju objektov, skupno v letu 1973 1.475.935,00 din, od tega proračunskih sredstev 360.000,00 din, ostali del 1.115,935,00 din pa so društva in klubi zbrali na podlagi dotacij, članarine in drugih oblik zbiranja sredstev pri delovnih organizacijah naše občine. Program dela prikazuje dejavnost, ki smo jo zbrali in pripravili na osnovi podatkov društev in klubov in analiz na- ših strokovnih odborov (šolska športna društva, tekmovalni šport, športna rekreacija in komisija za kadre). Tako zbrana sredstva za izvedbo osnovne dejavnosti in tekočega vzdrževanja objektov v letu 1974 naj bi znašala 3.426,762,00 din. Poleg tega pa bi bilo potrebno v višini 17 odstotkov odvesti republiški telesnokulturni skupnosti, kar znaša 582.550,00 din in za potrebe federacije 3 odstotke, kar znaša 102.802,00 din. Skupno bi bilo potrebno za izvedbo predvidenih občinskih, republiških in zveznih programov 4.112.114,00 din. Glede na vse navedeno IO TTKS smatra za potrebno, da bi vprašanje telesne kulture v občini Velenje obravnavala skupščina občine kot posebno točko dnevnega reda. Telesnokulturna skupnost SR Slovenije je na svoji 2. seji dne 11. 1. 1974 sklenila, da gre v široko akcijo za sprejem občinskih odlokov za financira- Skupščina občine Velenje, Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpisuje po 9., 10., 11., in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42-66 in 20/71) ter po 4., 5., 6., 7. in 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski Šaleški rudar, št. 2/71, 4/71 in 8/72) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v soseski »Konovo«. Predmet natečaja sta: 1. parcela št. 325/ k. o. Velenje v izmeri 660 m", 2. parcela št. 324/7 k. o. Velenje v izmeri 679 m". 3. Na obeh parcelah se lahko gradi družinsko stanovanjsko hišo po zazidalnem načrtu za to sosesko. 4. Izklicna cena za zemljišče je 20 din za 1 m! parcele. 5. Stroški komunalne ureditve znašajo 70 din za 1 m! parcele. 6. Komunalni strošek zajema sekundarno komunalno opremo za cesto v gramozni izvedbi, vodovodno omrežje in kanalizacijo ter električno napajalno omrežje. 7. Rok za začetek gradnje stanovanjskih objektov je najkasneje v 6 mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča ter zaključka gradnje najkasneje v treh letih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. 8. Varščina, ki jo mora poravnati ponudnik najkasneje en dan pred natečajem, znaša 3.000 din. Ponudnik se lahko udeleži natečaja le, če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč SO Velenje, št. računa 50750-652-28073 z oznako, da je depozit. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneska iz 4. točke tega razpisa. Najboljši ponudnik je dolžan plačati tudi vse davščine, ki so v zvezi s prometom tega zemljišča. Ravno tako nosi najboljši ponudnik tudi vse stroške, ki nastanejo pred izdajo gradbenega dovoljenja. 9. Kolikor ponudnik uspe na natečaju, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada, posamezni ponudnik sme za plačano varščino kandidirati na obeh razpisanih parcelah. 10. Po preteku roka, ki je določen za začetek in dokončanje gradnje lahko sklad odvzame zemljišče ob enakih pogojih kot ga je oddal. 11. Plačilo v višini izklicne cene zemljišča skupaj s ceno komunalne ureditve mora biti v celoti opravljeno v 30 dneh po izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča. 12. Natečaj za oddajo stavbnih parcel bo javen in bo v ponedeljek, dne 4. 3.1974 ob 12. uri v upravni zgradbi Skupščine občine Velenje, v sobi št. 9. Številka: 464-2/1974-3 Datum: 15. 2. 1974 ZAHVALA Vsem, ki ste se skupaj z nami s čustvovanjem in z zadnjim številnim spremstvom poslovili od naše mame FRANČIŠKE CILENŠEK -LIIKMAN roj. CULK se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Menihu in dr. Pirtovšku za zdravniško pomoč. Lepa hvala Mariji Podlesnikovi, družini Zlender in Pepci Marhelovi za nesebično pomoč. Filomeni Movhovi, dr. Anderse-novi in ostalim sosedom, se zahvaljujemo za številne obiske in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Hvala č. duhovščini, govorniku Vovku in pevcem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, ji poklonili številne vence in cvetje v zadnje slovo. Žalujoči: hčerki Fanika in Karla z možem, vnuki Beno, Darinka, Drago, Vili in Miro z družinami in ostalo sorodstvo. nje telesnokulturne dejavnosti v Sloveniji. Pred tem je bil organiziran posvet z vsemi predstavniki TTKS, na katerem je bilo dogovorjeno, da je potrebno proučiti zakonitost občinskih odlokov. Sekretariat za zakonodajo izvršnega sveta SR Slovenije je v skladu z 12. členom zakona o telesnokulturnih skupnostih izdal naslednja mnenja: »Zakon o telesnokulturnih skupnostih, ki je začel veljati dne 21. junija 1973, je določil rok šestih mesecev od svoje uveljavitve kot skrajni rok, v katerem se telesnokulturne skupnosti ustanove in prično z delom. Telesnokulturne skupnosti so se tako dejansko ustanavljale večinoma v zad njem četrtletju preteklega leta. Sredstva za financiranje nalog na področju telesnokul turne dejavnosti naj bi se v prvi vrsti zagotavljala s samoupravnimi sporazumi, ki jih sklepajo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje na območju temeljne telesnokulturne skupnosti. Za sklepanje takih samoupravnih sporazumov je torej nujna predpostavka, da je poprej u-stanovljena temeljna telesnokulturna skupnost. Časovno bi torej sklepanje teh sporazumov bilo možno pričakovati šele tik pred iztekom lanskega oziroma letošnjega leta. S tem je računal tudi zakon o telesnokulturnih skupnostih, ko je določil, da se četrti odstavek 12. člena (določilo o odloku občine, ki lahko določi vire in višino sredstev, če s samoupravnim sporazumi niso u-sklajeni ali če niso zbrana zadostna sredstva) uporablja šele od 1. 1. 1974 dalje. Zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) izhaja iz dejstva, da so prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbene dejavnosti, ki so jih že v konkretni višini določili veljavni predpisi, v veljavi le do konca tekočega leta in da je treba, ker interesni sporazumi še niso sklenjeni, začasno podaljšati veljavo teh predpisov. Pri tem je šlo izključno za že obstoječe samoupravne interesne skupnosti, ki so jim bila sredstva za financiranje na podlagi prispevkov že določena s predpisi. Ker so telesnokulturne skupnosti v tem času šele nastajale in ker za njihovo financiranje posebni predpisi še niso mogli določiti virov in višino sredstev (do tega bi lahko prišlo šele po 1. 1. 1974), omenjeni zakon zanje ni mogel podaljšati načina financiranja in se nanje v tem oziru ne nanaša, oziroma neposredno ne posega v sistem financiranja telesnokulturnih skupnosti, kot ga je predvidel zakon o telesnokulturnih skupnostih. Zato menimo, da je zakonska osnova za izdajo občinskega odloka o začasnem financiranju telesnokulturne dejavnosti občine Velenje osnovana.« Izvršni odbor temeljne telesnokulturne skupnosti je ta predlog obravnaval na seji, dne 23. 1. 1974 in ga predlagal svetu za finance — skupščine občine Velenje v obravnavo in sprejem na prvi seji SOB Velenje. V V ZUCKO STRELEC - MOJSTER ANDREJEV DOM ZAPRT Planinsko društvo Šoštanj, ki upravlja z Andrejevim domom na Slemenu v Šentvidu, je moralo zaradi nujnih vzdrževalnih del planinski dom začasno zapreti. Predvidevajo, da bodo dom ponovno odprli že 1. marca — če ne bo šlo drugače vsaj ob sobotah in nedeljah. Planinci, ki opravljajo transverzalno pot, lahko dober transverzalni žig pri kmetu Petru Podvratniku, po domače pri Orlu, katerega kmetija je oddaljena 5 minut od planinskega doma ob cesti proti Šoštanju. V Trbovljah je bilo letošnje državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo. Med 250 strelci iz vse Jugoslavije so si sodelovanje na prvenstvu priborili tudi velenjski strelci Franjo Zučko in Dušan Perhač s puško ter Hinko Bole, Jure Mogilnicki in mladinec Jože Detlbah z zračno pištolo. Franjo Zučko je z rezultatom 351 krogov izpolnil normo za naslov »strelec mojster« in se s tem rezultatom uvrstil na 10. mesto med najboljšimi slovenskimi strelci. Odličen rezultat je dosegel tudi Perhač 347 krogov. V streljanju s pištolo je Jože Detlbah dosegel 348 krogov in se uvrstil med mladinci na 7. mesto v državi. Zelo dobro sta streljala tudi Bola in Mogilnicki in se med slovenskimi predstavniki uvrstila na 7. oziroma 9. mesto. Velenjski strelci, ki so v preteklem letu dosegli odlične rezultate so to dokazali tudi na letošnjem državnem prvenstvu. Poleg strelcev ljubljanske Olimpije in Kranja so bili Velenjčani najuspešnejši od vseh slovenskih predstavnikov na tem prvenstvu. JOŽE DETLBAH, odlično 7. mesto med mladinci DOBRE UVRSTITVE V ZAGREBU V Zagrebu je bilo tretje pregledno tekmovanje najboljših tekačev iz vse države za bližnje prvenstvo v krosu in za sestavo državne reprezentance, ki bo zastopala barve Jugoslavije na Balkanskem prvenstvu v krosu 24. marca v Velenju. Teden prej se bodo na isti progi pomerili med seboj za državno prvenstvo vsi najboljši tekači Jugoslavije. Med njimi bo teklo tudi precej članov velenjskega atletskega kluba. Atleti se za ta tekmovanja skrbno pripravljajo, kar dokazujejo tudi rezultati na zagrebškem krosu. Med člani na 8000 m, kjer je zmagal Dane Korica, je bil Ve- lenjčan Balek sedmi. Pri mladincih so dobro tekli vsi trije predstavniki AK Velenje. Edo Hojan je bil 5., Hižar 16. in Britovšek 17. Andreja Sverc je bila 4. v konkurenci mladink za konkurentkami Srbije, Bosne in Hrvatske. Premagala pa je svojo največjo konkurentko za mesto v reprezentanci Ra-venčanko Sobrovo. Renata Zupančič je dosegla 20. mesto. V nedeljo bodo Velenjčani priredili klubsko prvenstvo v krosu. Najboljši pa se bodo udeležili republiškega prvenstva, kjer imajo atleti Velenja vse možnosti za odlične uvrstitve v posameznih disciplinah. • OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 750, letnik 1966, ugodno prodam. Anton Novak, Druž-mirje 68, Šoštanj. | • STANOVANJE NUDIM dekletu za delno pomoč v gospo-I dinjstvu. Naslov v uredništvu I lista. j • SOBO V VELENJU ali bližnji okolici — nujno potrebujem. Cenjene ponudbe — na naslov v uredništvu lista. • Preklicujem plačilni kartonček RLV št. 224, Pavel Lam-pret, Šaleška 19, Velenje. KI M O Redni kino: Sobota, 16. 2. ob 17,30 in 19,30. italijanski barvni vestem CRN1 UBIJALEC. V glavni vlogi KLAUS KINSKI. Nedelja, 17. 2. ob 17,30 in 19,30, italijanski barvni verstern ČRNI UBIJALEC. Torek, 19. 2. ob 17,30 in 19,30, italijanska barvna melodrama PREPOVEDANE STRASTI. Režija: Giuseppe de Santis. Igrajo: Richard Crenna, Rossana Schiaffino, Stephen Boyd, Far-ley Granger. Sreda, 20. 2. ob 17,30 in 19,30, ameriška barvna drama KO LEGENDE UMIRAJO. Režija: Stuart Miller. Igrajo: Richard Widmark, Friderik Forest, Lua-na Anders. Četrtek, 21. 2. ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna drama KO LEGENDE UMIRAJO. Petek, 22. 2. ob 17,30, francoski barvni kriminalni film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM. Režija: Rene Clement. Igrajo: Charles Bronson, Mar-lene Jobert, Jill Ireland. Kinogledališče Velenje Ponedeljek, 18. 2. ob 20. uri, italijanska barvna melodrama PREPOVEDANE STRASTI. Režija: Giuseppe de Santis, Igrajo: Richard Crenna, Rossana Schiaffino, Stephen Boyd, Far-ley Granger. • Jože ARISTOVNIK, roj. 1948, ekonomist iz Rečice ob Paki št. 3 in Zdenka RED-NAK, roj. 1953, tehnolog iz Šmartnega ob Paki št. 118 • Franc KOSEC, roj. 1949, električar iz Skornega št. 1 in Rozalija PETEK, roj. 1954, prodajalka iz Malega vrha št. 78 • Marjan RIHTER, roj. 1950, prodajalec iz Pariželj št. 47 in Darja KRONOVSEK, roj. 1955, prodajalka iz Gavc št. 57/a • Kari MEH, roj. 1952, delavec iz Rečice ob Paki št. 53 in llcrmina GRIZOLD, roj. 1952, delavka iz Podkraja pri Velenju št. 5/a • Ivan MATKO, roj. 1950, vodovodni instalater iz Topol-šice 15 in Matilda SKRUBA, roj. 1955, krojačica iz Topolši-CG št. 194 • Viktor SKLEDAR, roj. 1946, delavec iz Velenja, Kersnikova 3 in Marta JURAK, roj. 1948, delavka iz Topolšice Št. 206 • Jožef HUDEJ, roj. 1948, rudar iz Gabrk št. 5 in Katarina JUVAN, roj. 1952, delavka iz Gabrk št. 63/a • Silvester DESTOVNIK, roj. 1947, delavec iz Šoštanja, Koroška 1 in Slavica ZDOL-SEK, roj. 1949, gospodinja iz Šoštanja, Koroška 1 • Vilhelm KRECA, roj. 1942, strugar iz Črnega vrha št. 29 in Silva ROPOTAR, roj. 1953, delavka iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 10 • Janez DEŽELAK, roj. 1953, delavec iz Rakovlja št. 33 in Jožefa DREV, roj. 1955, delavka iz Šoštanja, Primorska l/a • Rudolf PESJAK, roj. 1947, kmetovalec iz Hudjnje št. 72 in Veronika KANDUTI, roj. 1944, kuharica iz Pesja št. 139 • Jože RAMSAK, roj. 1952, šofer iz Velenja, Vojkova c. št. 16 in Irena LEDINEK, roj. 1955, strojepiska iz Velenja, Stanetova 11/a • Igor KNEZ, roj. 1951, fotograf iz Laškega, Na Pristavi 14 in Marjeta GERSAK, roj. 1953, prodajalka iz Velenja, Ljubljanska 14 • Helmut IlCBNER, roj. 1942 iz Selbitza in Anica RO-BIN, roj. 1950, delavka iz Velenja, Tavčarjeva 25 • Alojzij PERUS, roj. 1945, natakar iz Velenja, Tavčarjeva 4 in Gerda JEŠKE, roj. 1949, gospodinja iz Senfelda • Maksimiljan SAJTEGEL, roj. 1951, strojni ključavničar iz Pesja 56 in Tatjana KORO-TANCNIK, roj. 1952, delavka iz Pesja št. 56 • Rado KRULEJ, roj. 1953, avtomehanik iz Velenja, Efen-kova 2 in Sonja POLAK, roj. 1954, ekonomski tehnik iz Skal št. 50 • Jožef PRISTUSEK, roj. 1951, rudar iz Velenja, Foitova c. št. 10 in Ivana STRMCNlK, roj. 1949, delavka iz Velenja, Foitova C. št. 10 • Andrej FALE, roj. 1949, avtomehanik iz Velenja, Celjska 85 in Marija KOVACIC, roj. 1954, TV mehanik iz Kavč št. 5/a • Vladimir KOVACIC, roj. 1950, elektrikar iz Kavč št. 5/a in Magda TIC, roj. 1954, delavka iz Arnač št. 2 • Ivan HRASTNIK, roj. 1951, elektrikar iz Pesja št. 114 in Dragica PLATOVSEK, roj. 1955, RTV mehanik iz Pesja št. 114 • Henrih KREMER, roj. 1944, kovinostrugar iz Velenja, Ser-cerjeva 6 in Borka MAJTA-NOVIC, roj. 1949, delavka iz Novega Sada • Alojz SOLINC, roj. 1952, varilec iz Kavč št. 15 in Dragica PONGRAC, roj. 1955, delavka iz Kavč št. 15 • Franc VETRIH, roj. 1953, prodajalec iz Pake pri Velenju št. 42 in Marjanca POD-PECAN, roj. 1951, uslužbenka iz Podkraja št. 6 • Rudolf PESJAK, roj. 1947, kmetovalec iz Hudinje 72 in Veronika KANDUTI, roj. 1944, kuharica iz Pesja št. 139 • Neža MERZLAK, rentnica iz Sv. Florjana 15, stara 75 let • Frančišek HRASAN, upokojenec iz Šoštanja, Cesta talcev št. 2, star 72 let • Marija GOSTECNIK, upokojenka iz Šoštanja, Partizanska 15, stara 75 let • Jožef TASLER, upokojenec iz Velenja, Koroška 80, star 53 let • Elizabeta BRITOVŠEK, preužltkarica iz Topolšice št. 111, stara 74 let • Franc KUGOVNIC, pre-užitkar iz Zavodenj št. 3, star 82 let • Martin DOLER, kmetovalec Iz Skal št. 69, star 74 let • Petar RODIČ, gradbeni strojnik iz Velenja, Tomšičeva 2, star 39 let Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Mitja Lavrič (tehnični urednik), Liza Podpe-čan-Kuhar, Stane Vovk in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« je Izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 52800-678-55-263 pri SDK Velenje • Rokopisov ln fotografij ne vračamo • Tisk in kllšejl AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata 4 i ■»•! . za prosveto in kulturo (št. 421-2/72) .■•■>(■ ,. , ..„ t , *> »Ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja«. Te besede so zapisane na spomeniku pred Zlebnikovo domačijo v Šentvidu nad Zavodnjami. kjer je 22. februarja leta 1944 padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh. Ob praznovanju 30. obletnice Kajuhove smrti smo se odpravili v Zavodnje, zatem pa naprej po poti, koder je hodila Štirinajsta do Zlebnika. Želeli smo potrkati na vrata domačij, kjer so se pred tremi desetletji ustavljali borci legendarne Štirinajste divizije po hudem preboju na območju Raven, da bi se vsaj za trenutek odpočili. Obenem smo želeli zapisati spomine ljudi, ki so se na pustni torek pred tridesetimi leti pogovarjali s pesnikom in revolucionarjem Karlom Destovnikom Kajuhom; ne vedoč, da ga ne bodo nikoli več videli. Niti slutili niso, da bo še isti dan padel blizu svojega rojstnega kraja Šoštanja. Čeprav je zima letos bolj skopa s snegom, so bile Zavodnje vse v belem. Snegu, ki ga je dan pred našim o-biskom zapadlo za dobro ped, sonce na tej višini še ni bilo kos. V vasi ni bilo opaziti nikogar na cesti. Le na strmem pobočju pred cerkvijo so delavci opravljali zadnja dela pri smu- hrbtu navzdol. Hodili so do sedme ure zvečer,« je začela pripovedovati Janezova mamica. »V hiši jih je bilo vse polno. Celo popoldne. Bili so zelo žejni. Mošta nisem imela, zato smo jim dajali kar vodo. Cele »ajm-pre«; pa sladkor, ki so ga mešali z vodo. Ker sem i-mela ravno pečene buhtelj-ne (krofov nisem pekla), sem jim jih vse zdevala, saj so bili zelo lačni. Pa tudi kruh. Ko je prišlo dekle iz šole, ji nisem imela dati kaj jesti.« Iz stekleničke, ki jo je držala v roki, je vzela tableto ter jo začela drobiti na žlički. »Bili so zelo ubogi. Noge so imeli čisto ,frišne'. Trgala sem srajce, da so si naredili ,fece', v katere so potem zavijali svoje utrujene in ozeble noge. Ko so partizani odšli, smo šli takoj spat brez večerje, ker smo se bali, da bodo prišli Nemci. Naslednji dan sem odšla ,fasat' v Šoštanj. Po prihodu domov sem takoj začela pripravljati kosilo. Ko je bilo skuhano, je prišel z matere. To je storila šele pozneje. Kdo jim je povedal, da je Kajuh padel, se sin Vili ni mogel spomniti. Tudi streljanja zvečer niso slišali. Naslednji dan dopodne je odšel z bratoma gledat k Žlebniku. S smučmi. Z njimi je bil tudi Tonč (Anton Jelenko). »Pri Zlebniku smo zagledali štiri mrtve partizane. Kajuh je ležal zadaj med kuhinjskimi vrati. Eden je bil zgoraj v sobi, drugi za vogalom hleva, tretja pa v jami pod hlevom. V jami so ležale tudi italijanske granate. Jelenko je s kolom dregnil v eno. Takrat se je zelo pokadilo in močno počilo. Drobec granate je Je-lenku raznesel oko. Ta dogodek nas je zelo prestrašil, zato smo se takoj odpravili domov. Poslovila sva se od prijazne ženice in njenega sina ter se odpravila po Strmini naprej. Kmalu je cesta skrenila levo v hrib. Pred nama po gozdni poti tega dne ni hodil še nihče. Le tu in tam je bilo opaziti v snegu sledove srn. Kljub temu da sva hodila še po svežem snegu, nama ni delal pre- rad sporočil, da sem tako blizu doma.« Vendar se Kajuh pri Banku ni dolgo zadrževal. Nadaljeval je pot do Žlebnika, kamor so odšli tudi drugi člani kulturniške skupine. Mladi partizanski pesnik je bil namreč vodja te skupine. Bankova Ančka je še povedala, da sta bila med borci tudi dva ranjenca. Eden je bil v hiši, drugi pa v kleti. Popoldne so na njihovo dvorišče pripeljali z garami nekaj ranjencev. Vendar so jih odpeljali naprej proti Žlebniku. Bil je že mrak. Ata in brat sta nosila vodo za partizane, ko smo zaslišali pri Žlebniku streljanje. Partizani so hitro planili na prosto in kmalu (mislim, da streljanje ni trajalo več kot petnajst minut) pregnali Nemce nazaj proti vrhu. Zlebnikovi so pribežali k nam in povedali, da sta dva partizana obležala v kuhinji, tretji za hlevom, eden pa je bil zgoraj v sobi hudo ranjen. Tega so Nemci naslednji dan ustrelili. Partizani so se- po nenadnem spopadu z Nemci vrnili nazaj k Banku, kjer so ostali čez noč. Zadnji so za- JANEZOVA HELENA iz Strmine je Kajuha poznala že iz mladih nog, saj je bila večkrat pri Dcstovnikovih v Šoštanju. Ko je Kajuh na pustni torek prišel k n jim, ga je takoj spoznala. Na posnetku 71-letna Helena Per-govnik s sinom Vilčem »Mami bi rad sporočil...« čarski vlečnici, že drugi v šaleški dolini. V okolici šole so tiho jutro motile drobne siničke, ki so letale iz svojih hišk, pribitih na deblih jablan. Redka so drevesa pri šoli, na katera šolarji v Zavodnjah niso o-besili ptičnic. Zavili smo v šolo. Z Jožefom Svetino, ki je tamkaj učitelj in predsednik krajevnega odbora SZDL in torej dobro pozna vse poti, sva se dogovorila, da bova odšla skupaj na pot. Po vijugasti poti, ki se je nenehno vzpenjala in spuščala ter vila kot kača po gozdovih in zasneženih pašnikih, sva prispela v Strmino. Tako imenujejo domačini predel ob vznožju Loma, po katerem teče potok Strmina. • ME POZNATE Ustavil a sva se pri Janezu. V majhni neometani hiši ob potoku, naslonjeni na pobočje Loma. V majhni kuhinji je za štedilnikom sedela drobna ravenske smeri še en partizan. Bilo je okrog pol enih. Mislila sem si, bolj si potreben hrane kot jaz. Zato sem postavila kosilo kar pred njega. Zvečer pa so prišli še štirje. Ti so bili zadnji. Skuhala sem jim ajdove žgance.« Vsega se je Janezova mamica dobro spominjala; kot da bi se bilo dogajalo pred nekaj leti, ne pa pred tridesetimi. Prepričana sva bila, da bo vedela kaj povedati tudi o Kajuhu. Če je le bil pri njej v kuhinji? »Seveda sem ga poznala. Že od majhnega. Z njegovo materjo sva skupaj hodili v šolo v Mozirje. Bila je e-no leto starejša od mene. Tudi Kajuh me je poznal, saj sem bila večkrat pri njih v Šoštanju. Pozdravil me je in se mi nasmehnil. Me poznate, me je vprašal. Odvrnila sem mu, da ga. Tiho bodite, mi je še dejal. Zatem se je najedel buh-teljnovi n meso sem mu dala.« Takšno je bilo zadnje Zlebnikova domačija. S puščico smo označili okno, kjer so bila vrata z zadnje strani v zadimljeno kuhinjo. Od tukaj je rafal zadel Kajuha in še enega borca ženica, 71-letna Helena Per-govnik ter si pripravljala zdravila. Njen sin Vilč pa je v roki prinesel dve še ne izdelani »čajni«. Prvi so začeli prihajati ob trinajsti uri po Kozjem srečanje Helene Pergovni-kove, 71-letne ženice s Karlom Destovnikom Kajuhom. Naslednji dan, ko je odšla v Šoštanj nakupovat, je bil Kajuh že mrtev. Vendar tedaj ni obiskala Kajuhove glavice, saj ga je bilo le za ped. Vesela sva bila, da je letošnja zima tako mila. Saj bi se bila zelo nagazila, če bi bila takšna kot je bila leta 1944. Po pripovedovanju nekaterih domačinov je bila zima tedaj zelo ostra. Takoj zatem, ko je Štirinajsta šla mimo, pa je nastopila odjuga. Prispela sva na ravnino, od koder je že bilo videti Zlebni-kovino, kot pravijo domačini kraju, kjer je padel Kajuh. Ležala je nekaj sto metrov pred nama. Nisva odšla takoj naprej. Ustavila sva se pri hiši Topolšica 171. Kasneje sva zvedela, da je prej hiša nosila številko 151. Bila sva pri Banku. Pod tem imenom je hiša znana daleč naokoli V kuhinji naju je prijazno sprejela Bankova Ančka, njen mož Anton Brusnjak pa je bil ob najinem prihodu nekje zunaj. Ančka je bila še dekletce, stara še ne trinajst let, ko so začeli prihajati borci Štirinajste. Dejala je, da še zelo dobro ve, kako je bilo na pustni torek pred tridesetimi leti. »Pri nas smo ravnokar začeli plesati — ker je bil pač pust, so prišli tudi sosedi — ko so jih oče zagledali skozi okno. Bilo je okrog štirinajste ure. Nismo vedeli, kdo so. Partizani ali morda celo Nemci. Partizane smo prej sicer že velikokrat videli, toda toliko skupaj naenkrat še nikoli. Ko so prvi stopili v hišo, so nam naj-pre zaželeli srečo, zatem pa vprašali, če se jih kaj bojimo. Slovenski fantje smo. Slovenska vojska. Nič se nas ne bojte, so dejali. Ze dopoldne, ko so oče (Filip Sumnjak) spravljali s sosedom les, je bilo z Raven sem slišati močno pokanje. Takrat so dejali, da ne bo ta ,tajfl£ (streljanje) sem prišel. Pri nas je bil štab divizije. Borci so se nam zelo smilili. Bili so sestradani, prezebli, u-trujeni. Mama so se celo razjokali. Dokler je bilo kruha, so jim ga mama rezali, potem pa so jim začeli dajati jabolka in suhe hruške. Pekli smo jim tudi krofe, pri čemer so nam pomagale tudi ženske — partizanke. Ena izmed njih (Marta Paulinova-Brina) jc celo pustila mami žlico za spomin. Zelo so bili ubogi. Noge so imeli nekateri tako ozeble, da jim je pri sezuvanju odpadala koža. Spomnim se, da so jim mati dali tri pare nogavic, ki so jih ravnokar naredili za naše fante.« Seveda naju je najbolj zanimalo, če se spominja morda tudi Kajuha. »Kajuha takrat nisem poznala. Vendar so nam mama pozneje pripovedovali, da je bil v naši hiši. Nagovoril jih je: Mama, ali me poznate? Destovnikov sem iz Šoštanja. Mami bi pustili Bankovo domačijo ob šestih zjutraj. »Hudo ranjenega partizana so kmalu prinesli nazaj in nam dejali, naj ga skrijemo in poskrbimo zanj. Skrili smo ga v hlev. Nanj smo nametali slamo, zatem pa že gnoj, da ga Nemci ne bi odkrili, če bi se morda pojavili. Med osmo in deveto uro zjutraj so res prišli. Takoj so vprašali, kje i-mamo partizana. Oče so tajili, da ni nobenega, eden pa je očeta prijel za roko in jih gnal v hlev. Oče so morali sami izkopati partizana (italijanske narodnosti). Nemci so partizana ze- zane Antonov bratranec I-van Jelen. Nasproti, na drugi strani vrat je bil partizanski kuhar. V kuhinji sta bila poleg drugih še Antonova teta in stric. Kajuh je po pripovedovanju Antona stal pri štedilniku. Bilo je ravno toliko svetlo, da so se razločile sence na dvori-rišču. »Naenkrat so mati krik-nili Jezus Marija! Nemci so tu! V tem ko so to zavpili, je začelo pokati. Mene so potegnili za štedilnik. Spominjam se, da je Kajuh govoril: Bo že dobro. Nenadoma pa je nekaj zavpil in padel teti čez noge, ki se je prav tako skrila za štedilnik.« To je Antonova teta Micka povedala še isti večer pri Bankovih, ko je skupaj z drugimi pritekla k njim, nam je povedala Ančka. Anton meni, da so Kajuha zadele krogle nemškega vojaka, skritega za kuhinjskimi vrati. Pod temi kroglami je padel verjetno tudi partizanski kuhar. V spopadu z Nemci je izgubil življenje še en borec Štirinajste zunaj za hlevom, u-bili pa so tudi kravo. • PADLE PARTIZANE SO POKOPALI NASLEDNJI TEDEN Naslednje jutro, ko so partizani že nadaljevali pot proti Belim vodam, so pri- tom) sva peljala z našimi voli na garah Kajuha, kuharja in partizana, ki so ga Nemci ustrelili pri nas. Druga dva je peljal Javor-nik. V Zavodnje smo prišli, ko je začelo poldne zvoniti. Zelo je deževalo. Na pokopališču so medtem Potočnik, Zadnjak in Krajnkar že skopali jamo. Naša mama so jim dali celo še malico« Čeprav so se ljudje zelo bali Nemcev, je sedaj že u-pokojena učiteljica Angela Roenik s sestro vendarle stekla na pokopališče. »Partizane je pokopal župnik Rozman, ki je medtem, ko je hodil maševat v Bele vode, Svetimihel in Razborje, prinašal pošto za partizane. Na pokopališču se mi je eden izmed padlih borcev zdel zelo znan. Zelo je bil podoben nekomu, vendar se nisem mogla spomniti, komu. Pozneje, mislim, da ie bilo marca, so v našo hišo prišli partizani. Divizijski obveščevalec Slamič me je vprašal, če vem, kje je pokopan Kajuh. Povedala sem mu, da je e-den imel zlat zob in šele tedaj zvedela, da je bil to Kajuh. Poznala sem ga že takrat, ko sem hodila v gimnazijo.« Ob koncu poizvedovanja o smrti partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, smo prelistali še kroniko, ki nam jo je posodil župnik iz Zavodenj Franc Smon. V njej je zapisano, da je poleg Kajuha pri Žlebniku padel Karel Batič, akademik iz Ljubljane, Vinko Martinek iz Starega trga pri Rakeku, v gornji sobi so Nemci ustrelili Ivana Adamiča, glasbenika iz Zagreba, brata skladatelja lomila in Karla Adamiča ter ranjenega partizana italijanske narodnosti. S. Vovk ANA BANK z možem ANTONOM. Komaj 14 let ji je bilo, ko jc na garah peljala na pokopališče v Zavodnje Kajuha in še štiri padle borce štirinajste lo tepli in mu ukazali naj gre naprej. Ne vem, kam so ga mislili odpeljati. Pod našo hruško ga je eden u-strelil dvakrat v tilnik. Ker menda ni bil takoj mrtev, ga je tolkel še s čevlji po glavi. Ves ta mučen prizor smo morali vsi gledati.« Anin mož Anton je v tistih časih živel še na Zleto-nikovini. Zgoraj so stanovali Zagorškovi, spodaj pa Jeleni in Brusnjaki. Tistega usodnega mrzlega zimskega večera je Anton stal z materjo v zadimljeni kuhinji za zadnjimi vrati. Nalivala sta vodo iz brente v dvaj-setlitrski lonec. Vodo je že vse popoldne nosil za parti- šli Nemci. Bilo jih je približno 300. Ranjenca, ki je ležal zgoraj v sobi pri Zlebniku, so ustrelili, so nam še povedali pri Banku. Slišali so strel. »Ko so Nemci odšli, so Zlebnikovi šli krmit živino, mi pa z njimi, je dejala Ančka. Kajuh je ležal zadaj za hišo, ob vrtu pa je bila skopana jama. Vendar domačini padlih borcev niso upali pokopati takoj. Bankova mama je odšla na nemško žandarmerijo v Šoštanj ter v Zavodnje, da je dobila dovoljenje za pokop. »Pokopali smo jih naslednji teden. Ne vem več ali je bil ponedeljek ali torek. S Francem (Antonovim bra- POSEBNO OBVESTILO Vse občane na območju občine Velenje, ki so se preselili ter niso javili spremembe prebivališča, ali so se preselili iz drugih občin in še tudi niso prijavili stalnega bivališča, opozarjamo, da to store takoj, najkasneje pa do 25. 2. 1974. Kdor v tem roku ne bo izvršil prijavne obveznosti, se ga bo predlagalo v upravni postopek po 14. členu kazenske določbe Ur. list SRS. št. 51/71. Skupščina občine Velenje Oddelek za notranje zadeve