JUBILEJ
OB 90-LETNICI PROF. DR. MARKA BREZNIKA
Decembra letos bo praznoval svojo 90-letnico prof. dr. Marko Breznik, upokojeni profesor Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Profesor Breznik je najstarejši živeči profesor s področja gradbeništva v Sloveniji.
Profesor Breznik je bil dolgoletni učitelj vrste predmetov s področja inženirske hidrotehnike in je v akademsko okolje vnesel svoje bogate terenske inženirsko-geološke izkušnje pri načrtovanju in gradnji hidrotehničnih objektov za izrabo vodnih moči kot tudi pri raziskovanju podzemnih voda, kjer lahko posebej izpostavimo njegovo pionirsko delo na področju določanja vodovarstvenih pasov. Pri svojem delu je povezoval strokovna geološka in gradbeniško-hidrotehnična znanja. Leta 2009 ga je ob svoji 90-letnici Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je deloval med letoma 1975 in 1990, nagradila z zlato plaketo za dolgoletni prispevek k razvoju fakultete, njeni uveljavitvi v Sloveniji in tujini ter za odmevno interdisciplinarno raziskovalno delo.
Profesor Breznik se je rodil 13. decembra leta 1920 v Ljubljani. Po maturi na realni
gimnaziji v Ljubljani leta 1939 je študiral gradbeništvo in leta 1947 diplomiral na gradbenem oddelku Tehnične visoke šole v Ljubljani. Istega leta seje zaposlil na Oddelku za hidrocentrale Projektivnega zavoda LRS in kasneje delal tudi v Hidroelektroprojektu Ljubljana in v podjetju Elektrosonda. Leta 1952 se je zaposlil na Geološkem zavodu LRS. Strokovna pot ga je vodila v tujino in leta 1961 se je zaposlil v zagrebškem podjetju Geoistraživanja, in sicer v njegovi podružnici v Siriji. Svoje geološke izkušnje je nadgradil s študijem geologije in leta 1964 diplomiral na Geološkem oddelku FNT v Ljubljani. Istega leta se je tudi zaposlil na Projektivnem oddelku GP tehnika v Ljubljani. Kmalu ga je strokovna pot ponovno popeljala v tujino in leta 1968 seje zaposlil kot strokovnjak Združenih narodov (FAO, Rim) v Grčiji, kjer je strokovno deloval na otoku Kreta. Leta 1971 se je kot raziskovalec zaposlil na FAGG v Ljubljani. Leta 1972 je doktoriral na Geološkem oddelku FNT v Ljubljani in se še istega leta ponovno zaposlil pri Združenih narodih (tokrat UNTA, New York) ter strokovno delal v Republiki Mali. Leta 1974 se je vrnil in zaposlil na Mestnem vodovodu Ljubljana.
Profesor Breznik je bil leta 1974 izvoljen za izrednega profesorja za predmete Hidrotehnični objekti I in II ter Vodne moči in se naslednje leto, leta 1975, zaposlil na FAGG. Leta 1976 je postal predstojnik Hidrotehničnega oddelka in bil leta 1980 izvoljen v naziv rednega profesorja za predmete Hidrotehnični objekti I in II, Vodne moči, Inženirska geologija, Podzemne vode in Zaščita podzemnih voda, katerih nosilec je bil tako na univerzitetnem dodiplomskem kot tudi podiplomskem študiju hidrotehnične smeri na gradbeništvu. V akademskem okolju na FAGG je aktivno deloval ne le do svoje upokojitve januarja 1990, temveč tudi v kasnejših letih. Na hidrotehnični smeri podiplomskega študija gradbeništva je skrbel za vzgojo kadrov na
področju inženirske hidrotehnike ter skrbno pripravljal strokovno monografijo o vodnih akumulacijah in globokih vodnjakih na Krasu z naslovom »Storage Reservoirs and Deep Wells in Karst Regions«, ki jo je leta 1998 izdal pri priznani založbi na tehniškem področju A. A. Balkema (danes Taylor & Francis). Ta monografija ostaja eno redkih objavljenih tovrstnih del na tem strokovnem področju v svetovnem merilu.
Zasluga profesorja Breznika je, da je v letih od 1975 do svoje upokojitve leta 1990 nadaljeval delo zaslužnega profesorja Milovana Goljevščka, nestorja slovenske hidrotehnike in ustanovitelja Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani. Svoje teoretično znanje in bogate praktične izkušnje je profesor Breznik nesebično posredoval študentom hidrotehnike in jih navduševal nad reševanjem problematike zaščite podzemnih voda, izrabe vodnih moči in varstva pitnih voda. S tem je ohranjal to pomembno področje hidrotehnike tudi v časih, ko se je delo v hidrotehniki začelo usmerjati v druga inženirska področja. Težišče znanstveno-raziskovalnega dela profesorja Breznika so bili pregradno inženirstvo in podzemni vodni viri, to sta dve področji, kjer je lahko združeval svoja gradbeniška in geološka znanja s terenskimi izkušnjami. Ob bogatih izkušnjah v tretjem svetu je bil doma, v Sloveniji, nosilec preko 50 raziskovalnih nalog ter večjih študij in projektov na področju izkoriščanja vodnih moči ter izkoriščanja in zaščite podzemnih voda. O svojem strokovnem in raziskovalnem delu je poročal na preko 20 domačih in tujih posvetovanjih ter objavil preko 50 strokovnih in poljudnih prispevkov. V dnevnem časopisju se je oglasil še letos, po katastrofalnih poplavah v Ljubljani meseca septembra, kar kaže na njegovo željo po seznanjanju širše javnosti o strokovnih problemih in mogočih inženirskih rešitvah. Ob svojem inženirskem in raziskovalnem delu je ohranjal telesno zdržljivost še v poznih letih z dejavnostmi v okolici Krvavca, kamor je rad zahajal dolga leta in kjer je bil eden najbolj prepoznavnih seniorjev z letno smučarsko karto. Njegovi sodelavci, hidrotehniki, mu želimo krepak korak tudi v letih, ki prihajajo.
Matjaž Mikoš