Celoletno naprej plačano poluletno „	,
čet tletno ,	,
izhaja vsak Četrtek
V	ITALIJI:	Naročnina znaša:	V INOZEMSTVU:
L 10 40 Celoletno naprej plačano . . L
5-20	poluletno	,	,	...»	9'10
2 60	četrtletno	»	„	. .4'60
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in uprav-nlštvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v šlrokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Trst, i6. mara 1922.-r Leto m - štev. 122. Glasilo Komunistične stranke Italije
V Zagrebu je bil obešen mladi atentator Aliagič na povelje onih, ki so sami krivi vseh atentatov VeSala v Zagrebu so svarilno znamenje jugoslovanskemu proletariatu Julijske Benečije. Toda vešala v Zagrebu so svarilno znamenje tudi jugoslovanski beli gardi, tu in onstran meje.
Proletarci! Priklonimo se nad grobom mučenika
BOLEZEN
V	pretetemem tednu, smo dobili več idtopiisav' ad: stnaimi meiaodrugov in smi-paitizamitov, ki izračlajio tefl:jo, da b,i se baviiii m'i v liisfau halj abčrnio z ziadeva-rmi, bi se tičejo izključno prebivalstva Julijske pokrajimie in, dia bi pustili gploanla ditftevna 'in. mednarodna vprašanja nekoliko pri miru. Tej želji naših skritih prijateljev in siimpafaaintov nie raioflemo ustreli in sicer zato ne, ker ne poanlamo vprašanj, ki bi zadiavljiale izključno le 'prebivalce Juliljske pofenaji-!;nie. Stmšinia gogpodlarskai kriza, v katero ; je spravil kapitalizem sebe in ves svet je mnogim zmetala pojime, ko bi jim bila morala odpreti od. Mnogi so si stepli v glavo misel, dia je iaprerneimba ■ političnih meja ugonobila gospodarstvo le nekaterih de^el im držav1 in-bi bila 'le vepostsavitev pnejšnjlib političnih me-' ja v sdianu da ozdravi to kar so imrov-mie pogodbe pokvarite. _	...
Tiai misel, ki jo mnogi mgioivarja.jo in utemeljujejo z dozdevno nesnliimi argumenti je pta po Materni; mnenju povsem mapama in jii j© treba napovedati boj. •Rriaa. kii mi v njej živimo, je splošna, ije mednarodna, je svertlovnla. Onfi ni objela le postaimiezme dtečele in le nekatero dr®ave, marveč je poplavite ves svet. In je l)a ipopoJiniorna nlainavino, povsem Logično. Da/nafoja kni-za ji© kriza baipita-jasfiieniegta gospodarskega sistomla, j<e torej Strajna socialna kriza. Kiapliitalizom ije v svojem naravnem razvoju in vi svojem togličnieim stremljenju po oblasti nad celim svetom ilmtiermaeion.alizi-Mil gospodarsko živijmijia Gospodarstvo je postlalo po kapitaliBmu talko močno intemiacion almoi, da izglodajo delležne in ‘.državne mieje sme&nle uimeitme stavbe, ki niso v sitianiu, da bi zadržale narav-1 megla) raavtoja kMpitlaAizma, ki gire za S lem. da razrušil vse, bar mu oVima poč rijegovaga stremljenja. Niobema dlatela, 'nohenlai država nobena zveza velikih narodov me morei ve<3 Živeti samostojno dn mi v sftiamju, da hi ste odtfekla gospodarskemu stiku z drugima njej: eventualno neiprtijiaitelijisikiimli giospiodairakimi enotami. Evropa ip Amerika no morete Svetli ena bez drugis. Zapadi se nie more Odreči vshodu. Cetntbralm& dtrtevei ne mo rejo živeti brez antante in to ni v sba-nu, da bi izkoristila svoije vojne vspehe »ko s« nte sprijazni 9 premaganci in ako nie pomagal lem poslednjim, da bi vgpoetiavilli svoje gpspcdiairistfvo. Naroda ne drtevice, bi so nteiale nia ozemlju bivte Avstrije so prisiljene, da se zdlru-sgjia v gogpadiaireikio zvezo, ki je ziaptet lodvienla odi ziapaidniih kapitailiistiičnih dr-%v klojie pa sio, iz dirugiei straniii mo&no ■nlasvezainie ina Balkatn, kii. bi ga rade izkoristile v svrhe evouega gpapodtorsbva. Toda dejsibvo, dte j® bila ainifanta primo-raina tetapibi <v> gosodarske aMifee z ad' ng« samie stioiknalt ppokleto rusko sovjietsko reppblifko, kojo hi bili gospodje radie volje ptusittli ,diai pogin© v lakoto in mi-zeirijii, niam pove dovol j j.atSino, da preko vseh palitličaiiib meja, preko vseh sim-paitiij, preko vseh miactan&febičmh aamj ^magauo nujnle .potrabe kaipiitiailiistiipno gia gospodlatrštiva, zumaigla jo zahteivie go-spodlartelkiega žiMiemijia naipram katerim EaJhtleVam izigledlatjo pigroietjci, -hi delijo svet nia simiei§inie politične int narodme meje kot) otroci kii hočegot aajezitii tok vellilke riške s plohicami, fe ipim’ slutijo za igračo.
Ako jie kriza miedinorodna, stvatovna, tledlaji ae jo mora zdravili iz medirDamod-nega, m avetoyinieigla Stiališča. Prebival-stvto Juliijskie ijnoikrajine nie tipi, kakor sjei to mnogliun zdi, vsled lokalne kriaice, ki .paj bi’ biJIa nastlala odi totdi dia je tržaS ka tirigovinska luka aasipaJia in dia je sklona v®a liindiusteija bar jlei je bilo prti mas ziaimirilla. Ker .je kriza v kapitalističnem gospodarstvu siplioiSnia, je nastala tuudli stplcAm stagnacija v trg,giv. m. im-dustriji, Doikletr se ta splošna kmzia ne. ne^i, je iviae beeedi&eaije o vepasteivitvi trpfe^ke luke fini o vspiolsttavitVi julijske indlustk|j'e odvteč. Raanii predliogii borlo oartiaiii pwč. kot znak dastainih stremiljen.j p03ajm'etzniikw, kii trlpe ob pogledu n,a domaCo miaeriio, ne bodo pa spravili ni tii emeigta piajfca m luknje na dan>. R/a-z-ne konnisiijie bodo liaiiko pokazale naj-boljSo Moljiot svojih čliamov ih dišavili ki nlas bodto lahko počiastiili. z najlijep^imi obljubami. Lahko se tudi zigodii, da, bodo*" vlade vrgle Se kak tisočak v žepe julijskih inidiuistlirijaliaev litn, tngiovc-ev. Z vsiem teni' pa n© bo pomlagiano juli.jsik. prebivalstvu ko j ega se mora prepričati, dlai je filian, velike sivetovnia družine in, da bo odiponaVljienio nijegovo zilo le tedaj kadlair1 bo okrerviala diriulitnia, le ll&daj ka-diair se bo tej dlružinii posrečijo, da iz-trebi iz svoje snedle kapitalistično pijavko ki jie, naj se govori kakorkoli še ho3e, kriva v?<eig® ata„ fcriivla vse krize, kriva,, d)a !r.li dlQib.il svet, pq sedemlatir^eim tiripljenju, poti, drai bj 'llZ8el ia tp. strašne kniae, k preti človeki družbi s poginom. —	.	•
Kapiiteilisrtii&nti voditelj1! vetotoih držav (so .mehobe prizmali .interniaicilonializ. k«.pi taiistiifiiiiegia giospcidiarstvia	tein
tddii pnioanlalli nehoite, da 90 Politična meje bailast, ki- ovira samemu klaipita-lieamu, da bj vsipostavil svojie gioepodiar-stvo, svoj ugled1 in svojo oblast. Razne peaiiodličnie kanlferenioe' enitenltnih. in drtugih kapitallisfičnih di^aivniikov so Kiv ddkiazi kapitallističaiieigia stnamdjenijla, bi se bočie olneetli okov poliltiiSniih meja v to, da bi apravil riefl v nerad, ki si ga j© S8im ulstvairil. Toda Ves nijegioivt tomdte^'-nii naipiOT je bil do danes, ^aimianj. Go-Spodarsika k niza se ni danes nihi m pad priblii^ala svo#i reditvi, Obtrlainioi se lahko trdi, da j© vaak dam večja' iim vsak dan bajt) oddaljena od reSitve. Med, ka-plitlalisiliifinimu oblastnik i g© poiiaijajo vedna novi m!ožje, ki potjuja jo nove for miule po katerih nia bi se oždriaiviilo do ■mloeigia ginljilo kaputialistivno gospodarstvo. Kainltiailističnis vlade ao se izkazale da niso 'kos tej težki nalogu. V vrstah godalne demokracaje in v vrstah onih saimih, ki stoje pod vplivom socialna demokra^iiSnilh strlaink se porajajo želje po vladi, bi naj bi bila sestavljena iz pnolietarških stnamk. Mnogi sie nadejajo, da bi bila toka vlada. v stanu zajeziti sedanjo proletarsko reakcijo dočim si kapiitailMii obetajo profiit Od strani so-dfaiovaiija pnoletiarskiih staiajik. Take misli in tako nade so zopet' Ži/v dokaz, dia kaptaliaeim mi v stanu nesita sam
svoje krize in da so nekatere proletarske mnoi^icie prjprarvljene jemati zanj bilstanj !iz žterjavicle. Pri tem sd tudi do-mišlujeo, da. bodlo lahko kaj koristnega storite za vels paioiletlarilait, Socialdemo-kratičm voditelji so pozabili, da ni naloga protebarilaita re-šavati kapitalizma in, da je mogoče rešiti svet iz sedanje krize le tediaij ako se kapitalizem odpravi.
To smo povedali, ker se mam je zdelo potrebno, živimo v bojiu, v velikem raz nednem boju. ProitipnoletaTSka reakcija je naravni pojav umirajoče kapitali-sitičnie site, ki hi,rad|a '§e živela bodisi tudi v krvi kakor je bila v krvi porojena. Kapitalizem ve, da igra v tem boju svojo ziadinjo karto. Od vprašanja kdio bo neki premagal je odvisno tudi vprašanje o rekonstrukciji svetovnega go'.spoidarstva. Ako zimagia proletariat, tediaij bodo rešena liudii vpra^anjai, ki zadievljejo Julijsko jaofaiajlino, drugače bomo trpela tudi mi v ve-liki družbi ve-likiga tiptenja proletaniiaita cslegla sveta.
Prva vešala
Dne 8. t. m. ob 6 uri zjutraj je bil oheišen v Zagrebu na dvorišču sodnije mlaidli Alija Aliagi&, adgniUator n.a ministra Drašfcoviča. Priboru je bilo prisotnih kakih sto oseb. Obesil ga je rabelj SeiffeUt, ki je v ta namen prijel s svojimi pomočniki iz Sarajeva.
K a tor v sodnijoki dvorani, tako je Aliagič tudi .pod vislicami ohranil do zadnjega nenavadno hladlno kiri. Pred-no miu je rabelj zadrgnil vrat, je Alia-giič, obrnjen proii priedsed. sodišCa rekel da oprošča no,emiu kakor tudi dru-giiin sodnikom, .ki so ga obsodili na smrt. Oidlpustil jim je kakor Kristus na knPu, ker ne vedlo kaj delajo.
Na prošnjo za pomilostitev, ki so jo vložili zagrebški komunistični in so-ciallisihi&hi! štadisntjie, vlada niti odgovorila ni. V odsotnosti kraJja je ministrskega tepljeinija pratetariiiata celega «3veta.
Reformlzam i reformisti
Kad neku ustaniovu preuredimo da bolje služi na^im iinteresima, — a,li tako da je ne pregradimo iz osnove — onda se kaže d& smo tu usta.novu re-formisali, te jest nismo stvorili novu ustanovu na mesto one sitlare, koja niam je rdjiava, več smo samo preinačili ono staro, a ipak simo temelj ostavili netak-nut. Svaka od tih preinaka se zove reforma. Reformizmom nazivamo onu težnju u ljudima zai gladjenjem i pro-lepčavanjiem starih ustanova' (društvenih običaja, zakona i t. d.), ali samo da se te Bitlaire ustanove ne ruše sasvim i d«' se ne stvaraju iz temelja nove, ni onda kad sfere skroz nie valjaju. A lju-de, koji hoče da preurede staro društveno uredjenje, a da. ne diraju u temelj tog druSbvenog uredjenjai, makar da je te uredjenje iz temelja trulo, te ljude zovemo reformistimm.
Ima više vršita reformista.; jedni bi htelii jedne reforme da zavedu u ljucL-skom društvu, drugi bi h teli druge ne-kt reforme i t. d. I slad, oni reformii&tli, koji bi hteli jedne liste ili vrlo slične reforme da zavedu, siačinjlaivaju jednu grupu reformista., kako se veli — jednu reformističku struju. Pa zate, kad čavek govori o reformistima, on nia-znači o kojoj refarmigtififccj struji govori, da se zna o kome je reč. Ali, kad
o	reformistima govori svesni i revolucionarni radni narod, nije potrebno da se kaže o kojoj reformiisti^ko struji je reč. Jer nama nije nužcle da rtazbijamo glavu s tim: kojoj reformistiičkoj struji pripadla ovaj .^li onaj kapitalist.? Mi zn amo da su interesi burteazije sais\Tim proitiivni interesima radnog naroda; zniamo da te burteiazaja nastojaiti — ili uopšte pristati — da se ostvare samo one reforme, pomoču kojih če tekše i .sigurnije obuvati svoju vlast nad nad-nim niarcidom; zniamo da su sVi delovii buržoaziije jednaki naprijateljii niasi, pa miakair kiafko diai se maskira ova ili ona grupa; i zlato znamo — k»k)o morama svesno d odlučno da se borimo protiiv celokupne burteiazlije jlednako.
Dakle, nama nije stelo do toga da se natežemo oko buržoaskog reformizma. Tlim više nam je stialo do reformizma u redovima radnog naroda i pogleda-čemo jesu Ji druglariji iii prioletaraki reformisti od onih buržaaskih. Po sebi se Razume da se radi o raznim socialistoma, kad mii komunisti, govorimo o reformizmu, pai to ne moramo posebno spominjati.
Geo prodetaTijait pabi od istog zlla, s ve nas tisbe iilste muke i ziaito svi mi hočemo da se oslobodiiimo tih muka. Veli-kom delu radnog naroda je postalo jasno da je jedian krivac za paitnje svi ju nas, a to je celokupna burioazija. I svi-naa tima je jasno,da temo se oslobocliiti tc^a zla samo tako ako stvorimo komu-nistUičko dru&tveno uredjene, u kome ne mote da bude bogatih i siromašnih
—	izrubljivača i izrabljivianih. Pa nije ni tedo što se taj proletanijat deli od buržoaziije u osniva čisto proletarske stranke, da< se osvobodi cnvoga pakla i da stvorj to komnuni&tičbo društveno uredjenje. Ali, Oovek bd sasvim pnirod-no zakljuCio da če se ceo rtadni narod skupiti u jedinu stiranku, jer mu je isti nepiiij^telj i isti cffl. Medutim, vidimo racini narod, koji vite ne siedi slepo burteaziju, ipak mscepkain u vite pro-ileterskih stranaba. Te strtonke teže istom cilju, oelobodjenju radnog naroda pomolu uspostiave komuniiističkog društvenog uredjenja, ji razlikuju se pb puteviima, ko jima hoče"da postignu tiaj cilj. Na jedmoj strani je revolucionarna komunisti čka' stranka, a na drugoj stra n,i reform isti^ke tako zivianie socijalistič-ke sitnanke, kojih ima više vrsta.
Kakva je razlika izmedju nas — komunista i njih — reformista, nije teško da se razume. Zamislite čitavu zgradu dru^tvenog uredjenja klao skup onih zgrada na jednom veteposedu, a celo ljudsko društvo ktao društvo koje čemo nači na veleposedu, Veleposeidnik pred s.tiatvl j a u ijudskom dru št vu kapi:tel|ist ič ku klasu; ostalil burteaziju, bapiitali-stičke plačenfike predstavijaju činovn.i-ci na veieposedu; buržaaaki državni a-piairat, sud, polici ju d t.. d. predstavlja uprava, nadzornici i čuvari velepose-da; a radnii narod, te nebrojene milior ne napačenog protetarijatia, predstav-Jjaju ostale sluge A nadni^ani n'a vele-posedu. Kako je kome na jednom vele-ptosedu bas tako mu je i u čitavom ljudskom dru»tvu. Na vdeposedu: u omam dvorcu, koja je lepši i tve&i od »vih drugih stanova z«jedno, komotno se pruža sam velepoaednik, ni&tia' kori-sno ne radi, ve® rasipa c©° Prihod od veleposeda. A u onim malim zgrada-ma, u kojima je ipak moguče d® se uljudnije živi, gtanuju čmovnrai., u-pravnici i nadzornici, a dobijaju od prihoda toliko da se prilifino odevaju i najedu; ali ako prevare radnike kod is-piate, onda mogu sasvim «piustojno» da ®i,ve. A u onom najanjem in propa-lom delu tih zgrada, u mračnim, vlažnim i tessnimi sobicama sa podelanim krovom — stanu ju stotine slugu, nad-rvičara i strafera s«i svojim obitelvima.
dok ta radnia sirotinja, koja se muči kao blago da pnibavi veliki prihod tog veleposeda, stanuje u tim nezdravim jaimaima, koje vieleposedniik ne može ni da pogleda, a nadzorniki i Cinovnici ne bi n;L svoje svinje tamio zaitvonili, do-tle ta ista radna sftitttinja od čiteve svoje muke dofcija samo palentu i iz-nosena odela. (Str^arimiai je nešto bolje, jer oni ne moraju da se mute u ra-du ,fli mogu poineštio i da ukradu, kad oteraju iz kradje druge siromahe.)
Isto vam. je 'tako i čitavo drušbveno uredjenje. Nije bolje ni onima ®to stoje izvan velikog poseda, nego i nama, pravim proletarima. Oni ato rade na svom mialom imanju. piitisnuti konku renoijom imučniih, ?pokula,ntima, po-rezom i kiamataimi, nemaju od svoga rada ni^ta više nego i mi.
Sad se i znanost razvija, pa velepo-sednik pribavlja sve 'Vite mašinia, a nama sve manje daije. Kad velimo kako ne motemo tako da- rairfimo, on kate, da mu više nismo toliko potrebni — pa z«šlo da nam daje vute. I svi mi vidimo da nam sborioi predstoji smrt od gladi, ako ne stvorimo na tem ve&po-sedu jedan red, po kom te se od priiho-da omogučiiti svima ziajedno lep život, ali zato da svi radimio, — pa i stražar i, naidzorniioi i siaim velepioBednik Ali, e to zla, Bodelismo se na revoiuciionere i na reformiste, na komuniste i razne so-cijiaitistie.
Komunisti hoče odmah da se izmedju radne sirotinje dziaibere veče (sovjet), koje bi uzelo čelu u pravu u svoje ruke. To veče bi irnialo vlast da prisili sva kog na rad, time ®to bi da vato ž‘ivotne namirniice samo onima koji ispune svo je dužmoisti'. Veče bi upravljalo celim posedom, nadzirato bi l one škotovane upravnike i fiinovnike, da oni isto rade onako kako če se prihod povedati. Svima koji ‘ispurte svoje du^nosti, bilo bi dozvoljeno, da žive kako pri liči te-veku, a ostaitak prihoda bi se upotre-bio na otaktenje života, gvima; dobavljale bi se mašaine, zid«iYi bi se zdravi i tepi stanovi za sve i t. d., a ne bi taj veliki prihod veteposedniik rasipao i ula-gao u banke, da jo® više radnog naroda zarobi. Dok ne sazlidamo sve to i ne stvorimo, biv®i veleposedniik če morati da stanuje u jednoj sobi, kao i mi, ako bude hteia da radi s nama, a u ostali deo lepoig dvorca ‘temo se nastaniti mi što radimo, dok ne stvorimo dasta dor brih i lepiih zgrada za. stanove, »kole 1 zabavljanje svemu riaidnom narodu. — Veleposednika d. sve njegove verne pla-čenike, koji ne budu htelii da rade i da žive kao i drugi, izbici C emo napoilije i nečemo im datii ni®ta — rti da jedu. — Motemo lii mi tjp da ukinimo, dok je uprava u rukama velaposednika i njihovih vernih pdačenika? Ne motemo ako i on ne pnbtane na to. A hoče li on p.rit&liaitii na. to? Nikada. Kad bi m.i počeli da ®ivimo uljudno, veleposednik ne bi imao nepotrebnog rastvoša, — kad bi vredila ona dobra postavica za sviakog: «ko ne radi neka i ne jede«, veleposednik hi morao da radi; a kad Bi sve tako bilo, onda on više ne bi bio veleposednik. Zato on sitem hoče da očuva današnji red i mi temo morati, šilom da otmemo od njega upravu i da ga dzbaciimo. On če se braniti koliko miože, pa temo moraiti da ga. i ubijemo. A ako ne motemo do njega u dvorac, bacičemo ga u vazduh dinamitom, zajed no gai dvoreem, do sto ■vrapja! — šta če nam i dvorac, ako je samo zato tu da mi krepamo od gladi. Onda bar nete biti tih pijavicia, što sisaju znoj i krv niažu, paik čemo posle miirno graditi lepše d\we — ali.za one koji rade. — Oni &to se muče na vlastitim malim i-manjiima te videti posle da je nama
bolje u bitatskoj zajednici radnog naroda, pa če porušiti i oni ono kamenje Sto im deli sitne njivice i združi če se u zajednicu u komuni.
Eto!,— sto hoče revolucionarni radni narod, ®to hoče komunisti. Kako na ve-leposedu — tlako svuda, u celom društvu ljudskom. Mi se borimo po svaku cenu da otmemo vJasb iz ruku kapitalista — i pobedičemo! — da učdnimo kraj paktenim mukamta i stvorimo pri-stojan život svakome u zajednici rad-nag naroda.
Reformisti milsle, da se kute od krova zidaju, <a ne od temelja, pa tako i čine. Njima je revolucija vrlo strašna
— kao da ima nešto strašni j e nego što je smrt od gladi i po ulicama i smrdljivim jaimaima, koja nas čeka! — i zato hote da se spasu mirnim putem. Da-bogme, kad se mi ne bojimo, ostaje u-prava d vlast u rukama veleposednika, jer je on dohrovoijno nikad neče pustite. Oni bi se onda s veleposednikom «dogovlairaiM», to jest pravili i bi ponižne molbe i slaM bi deputacije, da ga mole kako bi iim se malo smiteviao. On bi im dao neke oil^k^iot, samo da im se pokaže prijateljem, a zafciim bi niabarvio novih i boljih miaišina, te bi veliki deo radne sirotinje dzbaciio i ostavio bez krova, bez kruha i bez odeče (baš kao što to danas kapitalisti šine). I tako bi te išlo sve dalje, dok nas ne bi iiz posla istisnuti skoro sve i dok m‘i ne bi umirali od. bede .i nemaština (Ako onda tli reformisti ne bi hteli d«, umiru od g’iadi za ljubav oniog sala na trbusi-ma veleposednika, moraju opat da se dignu u revoludoju.)
Tako reformisti hoče i ceo društveni poredak da pretvore u komuniističbi,
i	da predaju vlast iz ruku kapitalista u ruke radnog naroda, — sve nekim reformama. Na primer, reformisibi trate:
Stobodu misli, govora, štarape, sa-stejlanja i udruživanja — u kapi.tiali-stičkom družtvu, zai radni narod baio i aa burteaziju, pa da talko komoltno ot-TOre očii radnom nanodu. Tome bit se i malo dete nasniijalio, a kako no bi mi komunisti. Kap»i'i«'lfe'ičkia> vlast nam to brani svojim zakotnima i oružanom si-lom, a kiad to i ne bi Sinila, što motemo n:i? Koliko bi nam vredila ta «slo-hodiii» keipitaliistička, kad nemarno ni prebijene krajcare da. ianlajmiirno i za-giijemo kakve prostorije za »asitanke, da širimo »tampu ii t. d., dok kaipitalisti mogu da pitate i poidkupe najbolje ko-mediijanite, vešte govornike, \Tsne novi-nare i pisce, da kupe sav papir i sve ti-skure na svetu, sve ukratene i udobne dvorane, da priredjuju velike parade, zabave i plirove —, a sve to da. upotre be k«ko bi pomuitiili čistu svest radnog naroda Zar nije smešno kad reformist kažu: sloboda, jednakost, a još uvek trpe kapitti-fisbiski poredak; opšte pravo glasa i sLobodu izbora, m proletari jat kao i za burteaziju, sad u kapitali-stičkom društvu. Ne vlirie jadni reformisti, da1 nam to nikad neče bitii dano, ako vsa vlast ne predje u ruke radnog pravo glasa i stobodu izbora«, zar bi mogao gladan proletar da glas« proHiv svog pcslodavcai, koji ga draži s lepim komadom kruha., a da mu ne oirne kruh, da ne bude revolitcianaran! Sve to ndje jaisnio reformistima, jer s.u ku-j kavice, boje se borbe; j oni od kapitaiMfitičke vlasti trate da j vojska bude narodna, da narod (radni) odluteje o ratu i miru i da vojska ne bude upotrebljlavana pncitiv radnog naroda, — a sve to da im buržoaziija do-brovoljno pusti. E, brate, ovo je ludost!
— prava ludost. To mor« da uvidi i onaj što se najmanje razume u državnim poalcviima, u teko zvanoj politici. Ta, kad radni narodi budu odluč.ivali hoče li biti rata, onda ga — bogaimi — nete nikad bitii, jr rat upropaščuje samo radni narod, a koristi samo kapita-listima. Kad se vojska ne bi uporabljala proiiv radnog naroda, vojske ne bi ni bite. Jer, samo onaj ima vlast nad drugim ky ima vojsku. I kad bi se bur-žciadjla: odrekla; vojske, ne bi imala vta-sti, pa ne bi ni mogla da bude burtea-zija. Reformtisti bi, dakle, bez borbe da uzme radni narod svu vlast i mič, to jest da sekapitaliist i dobrovoljno od-reknu jsvoga gospodstva nad nama. I dočekate te! — ali', kad na vrbi rodi svirala.
•	Tako reformisti mlate praznu slamu u svakom' pitanju clruštvenog uredje-p-Vi, rr.; hi umrli cd g’'adi — samo dok bi izredjati sve njihove gluposti.
Ima joč uvek radniika, koji slabo mi-sle svojom glavom, jer su nau&ili da ih neko vodi. Pa nije čudo, što su neki zavedeni. Ali nije moguče da sve te glu-pcusti ne u vrtljaju reformdstičke vodje, jer omii moraju da rmiisle štogod, a sve je tako jasno. Oni, dakle, lažu i obma-nju.juv radni narod. A zasto? Zato što je njima dobro i bolje bez revolucije, ovako kako jeste. To jest: pni žive kao d ostala buržoazija i — koji ne.-*- pta.8-
Ijivai su. Njihov rad je u prilog izrab-ljdvanju radnog' naroda po kapitalisti-ma, op reka na putu ka oslobodjenju radnog naroda — bao d sama kapifcali-stička vlast. Jo* vite: s vasmi radni narod se bori protiiv reformista ogorteni-je nego prativ ostale burteazije, jer nam oni ne dolaze kao otkriti neprija-telji, več kao kurjači u ovitij oj koži. Oni su uhode i predistnate. kapitalii&tičke kliaise, pa temo samo preko njihovih le-šina moči da jurišamo na oataln bur-žoaziju.
Revolucionarni profetardat, sveetan interesa radnog naroda, neustrašivo se bori za oslobodjenje rtadinog naroda — u redovnima komurtisfcičke stnatafce, u redovima trete internacionale.
Kroz socialnu revoluciju — krpz dik-taturu proletarijata — u komunistiiku zajedmcu slobodnog radnog naroda!
Az—Buki.
Iz stranke
Politični pregled
Amerika se torej ne bo udeležila kon ference v Genovi ker — pravi — evropske velesile nimajo nobenega namena skleniti kaj resnega v to, dia bi popravile bar je hudiega naredila vojna An-gVya. na mana, da bi sie udeleftla konference tudi Turčija. Japonska je proti temu, da bi ss na konferenci priznalo pitpclmoma Sovefebo Rusijo. Konferenca ho torej gotovo poigarala te preden bo pričela.
V Italiji je faustovska proiidielavska .riaaikeija pritela z novirrti pobojii. Od vsepovsod pnihiajajo vestii o bitkah med falski i‘n delavci, ki se piai sedaj branijo :emergiično in mnogokrat daijo fašistom dobre lekcije.
V Cremoni so podpiEiali- socialisti pakt s itamiotejimi klieirikallci v obrambo delavskih pravic.
R^a ima še vladno svaj'0 faSistavsko vlaidio. ItaM jamska vlada je bdJia . proti temni, diai bi se na Reki postavite njenega komisarja kot regenta, bar se hote ravnati po sklepih rappalske pogodbe.
V Jugoalaviji prirejajo naaionalisti shode proti Mlailijii radi Reke ift hočejo vajino z Italijo.
V Alba,mi |i jte prišlo zopet do puntov ,in so puntarji že vrgli dosedanjo vlado.
Na Bavarskem je pričalla starka kovinarjev, fei se je te razširila ha druge meniška d.eftele.
V Transvailu je nastal punt pinoti an-gl#ki vliadii. Dasedaj so puntarji v Premoči.
Boljteviki so premagiali reakcionarno vlado v Vladivc,stoku. Sedaj je ves vshod in vsa. Sibiri ja v rokah boljte-vdkov.	<
Izkaznice 1922
Pozivamo vse Komunistične sekcije, dn posujejo kakor hiitm nrngdbe prispevek za Iftto&nje izkasrnice (skupaj z mednarodnim jm)srpevkom) v znesku L. 5.50 za vsn~ keffia Slana na sšrankin izvrševalmi odbor v Rim (COMITATO E$ECUTIVO DEL PARTITO COMU NISTA — HOMA, C AS A DEL POPOLO).
Isttotamo poSDjeja Kormmtetfitou sekcije imenik H<wnm> v DVEH. imodih (z navedbo poklica, rojstmgm leta, b&actM&Sa, ter s pripombo reden oiM izredm (Umn) im deiehk izvfševaimi odbor v Trst (COMITATO ESECUTIVO DELLA FEDERA-Z JONE REGIONALE COMVNISTA ~ TRIESTE, CAMERA Dl LAVORO).
Pio možnostU naj sekcije ptMjejo že sedaj twdi deieimi prispevek v znesku 6 (bost) L. za Hana, kol pnvi letni obrok na debetni ibvrtevalmil odbor. <
Shnmkinc izkaznice ao že dogotovljene in se te razpošiljajo. Sekcdje, k& ne pošljejo prispevke m imenikom na fformja nasloma NE DOBIJO NA NOBEN NAČIN letošnjih izkazme.
Narodni kongres
II. narodna kongres Korrmmtisti&ne stran ke-IOaiije se vrši v Rimat od 30.-—23. marca t. I.
; * " DNEVNI RED.
1. — VaMtev prettsedmšboa, pasdnav no-stiopsteo verifikacija pooblastil.
2. —• Poročilo osrednjega, odboru.
3. — Taktika Karmtntisllkme stranke: poročevalec Amedeo Bom&ga in Umberto Temacmi.
4. — K<m,v,nisitibna stranka m sindikati: poročevalec Antanto Grasmasci m Angelo Toscay
5. — Agrarno npm&anje; poročevdbca Arvtanio GnaiMei in Gkmamd Smum.
6. — Vprašanja organizacije fa definitivno besedilo stramJcinega statutov poro-čevahec osrednji odbor.
7. — VMtev osrednjega odbora.
NJS. — Predmete 3., 4., m 8. tlačfce se bo obranmmalo, v paročUih in v diskusiji t spha6nega in mednarodnega Vidika, kakor z ozirom ria ibaftisjatnski pahibaj, na način, da bodo kongresne resdbtacije sht-žilfe tudi m adhatgo strankami udele&tvi na razpravah sle dedih mednarodnih kongresov.
V	prejšnjem Članku smo skuhali pokazati, dia raadirtevljenje idrijskega rudnika ni nikaka posebnost neamo*-nosti i talili janske vlade, tann več viseob-čna inijernacicmaHna prikaziein; v dobi propadanja kapitaliiistiičnega gospoidiar-st,va. Eiirotkratifinlo gospodarstvo v dr-tevndh p-odjetijih, bi v monmalmih časih v kapitaJiistifnean siistemu te za silo Sivela ni, preživlja v sedanjih čiasih splošne gciiipodarske krdze te večje teškoAa kakca’ ipa privatna kapitalistična pod-jeitija, ki so hrazobzimejte: nasproti de-iavstlVu lin gibkaj% v manevrih za prilagoditev k danim raizmieram.
Poskus eranja, da m znebi takih svojih obratov, bodisi da j,ih proda a® da za daljšo dtobo leti v naijatn, jo torej e-dan izmed onih mnogih u-meteljnih poskulsov, dia se izmate iiz TOlikiauskih finančnih zadreg, v katere ga je pahnila svetoma vojna dn njegovo zsani-kerno povojno gospodarstvo.
Jasno je, da se delajo vsi ti poskusi pa stroške delovnega, l judstvu in zato nastane za nas Vpra&anlje, kako se moramo mi obnašati pri tokih poskusih države, dia bi se rešila iz te svoje zagate.
Delavstvo v erarličnih podjetih ima dvBi T‘a zloga, življenske važnosti, dta s-e naijcdtečneje upr,e proti vsakemu po-skusu razdiržlavljetnija drteivmih pod jei/ij. Prvi vzrok je ta, ker bo privalini pod.-jetnik (.energično podlupkan po državi, ki mn je predala pedjtefije) , te dosti botj nieusmilijeno odiral in izstiiskaval delavca, kakor pa država, ki jie bolikor-toli'ko (vsaij navidezno) pod neposredno kontrolo tudi deliaivskib zastopnikov. Drugi pa ta, da nima 'detevstvo prav nikiakega interiesai na tean, da pomaga tem kapitalističniim vladam iz njihovih finančnilh kriz. Ravno nasprotno, delavstvo mora skušati z vsemi svoji-mi silamii pnepreč-iti, da' spravi kapitalistična vlada v red drteVne finance, ker saimo tako jo bo mogioče kontno pri'.-;ji; k •vnp.lulaiciji in uvesti nov, delavski dTutebni red.
Delavstvo mora, torej organizirati čim jači odpor proti takim Vladinim manevrom.	,
Ako pa naj bo odpor jak, mora biti enoten Odpor proti razdrtevljenju idrijskega rudnika, katero ra&drtevIje-nje bo nsodepobio ne samo m idrijsko delavsko, temveč, kot svojevoljna reritev principiielnega' vpra^ainjai tildi za vsie ostiale rudarje Italije in, končno, aploth za vse delavstva v lt ali jii, mora postati enoten. Pod nobenim' pogojem ne smie dopustiti delavgtTO Itailije da preide idrijski rudnik v privafcnie! roke, ker vsak pomaz idrijskih rudarjev, bo ttfiak in principi elen porae splc.h vsega delaivstva v Italiji.
Tu pa pridem taikoj na dve važni vpr.aten.ji Prvo vfpraten je se tiče organizacije tidrijskeiga delavstva samega, drugo, organizacije tako avans «enotne fronte«.	<
Ali je danes idrijsko> delaivstvo zadostno organizirano znikm najemergi«-nejši odpor prot« raizd^avljenju idnj-ekiaga rudnika?
' Ne. Niti polovica ida-ijskih delavcev ni zdrutemih v idrijski sekciji radarjev. Vsiled mahinacij iste kapitalistične vlade, ki jim' pripravlja to novo ata-ko, siioven&be. burteazije in socialnega patriotizma, je pred letom izstopi'
se na zaveda opaznosti koraka, ki ga je hito napravild. Za par piSkavtiih obljub, za koitere bi balo moralo že v naprej vedati; da ji‘h lakaji kalpitailiiisitiičn© bur-teazije niiso napravili braz zavratnih mDgld im na drugi strani m par fatnte-stiKbih or®ain.iziinainiiih bJlodieind, ki s« na prvi pogledi -iagiedate uJiL-rairievolJucio^ narna, bi pa niso bite niič drugega, kakor mameča vaba, na rtoku dovenske burtoaizii je, kii je ribarila v kalnem., je .idrijsko delavsko izdaiUo vso svojo bodočnost. 1
Sodnugiii, vnniite se s te zjgre5ne pota1! Vrnite se v svlpjo fedieraica;jo, bi »ma lahko tu marsikatero napako, ali ki j« ediino vate orodje, protii lokavimi poskusom buržoaziije!
Nekateri idrijski aodirugi nočejo ve* v svojo stotttovtmo orgaamaciijo, ker Iim je premalo nevolucionainnia, drugi, ker jim jie preveč Prvi' morajo pbBluteti a-peli, kii ga j.& izdalo vodstvo Kamuntisttit ne iotierniacioinale v Moskvi (asredtoji odbor rdieičah sindikatov), drugu, mara-, jo piosilušati to, kar dela in avotžuje d'a- x nes SplIoSna zveza stal. delaivoev. Oboji nas poBivlijajo da stmemto vsi dalavoi,, brez razlike strankarsikih naziraraj, svoje vrste v enotno fronto tedaj, kadar gre v strokovnem boju zla živi jen* ska vprašanja, pjnoteHariate. Politično ostanemo točeni/tu ne more biti nikar kega zbli&am)! nied nan*i, toda ko se boano borili 'Protii raadržavljen'ju podjetij, proti zn,imanju plap, proti, podaij-šasijii detovnisga ftaisa, tedaj se bomo bori].i skupno, ramo ob rami in do skraijmdslti, ker so to ivl^em^bi iiniieresi nas vseh.
—	Toda — pripomnili bo komunist mi vemo,,da nas bodo socialni patriota e in klerikalci v tem .boju izdali kakor hitro bomo pri*li do kniti&ne točke v boju.
Ne, aodrugi, delftv-sfcvo, ki te danes zaslepljeno sledi .sociialipatriotifinim in klerikalnim, vodiitcljom, vas ne bo izdalo ko bo prišlo dO od točilne točka boja, — ali 'iadalli pa bodo vas in one druge nate brate siociallipatriotiAni in kleirlikiaJind \r'Odgiel.ii.Mi to vemo mi smo to videli tudi v zadnjem velikem &fcraj* kuf ainisfteških rudarjev in v zadn jem ogromnem atimjku mernikih telezničar-jev; toda »spustila vas ne bo nikoH va- . te Komunistična stramkal 0, potrebni so nam tudi taki poram pred, nalo končno zmago, zakaj samo taka izdajstva morejo odprteiti oči tudi te onemu delu rtačih bi»tov, ki te vadrto stepo dado rassliičndm patriobifrnlm frazam. .
In da j® temu talko, so naart> pokazali wxm rezu'iltiaitii zadnjih rudanskuh in telesunifrairskih gibanj nias Angleškem in v Nam Siji. Po onih izdajstvih je jelo angleško m nemško delavstvo v masah' MlpušBati patriotičree delaiv«k« «r»aiM-zscaje to cete zveze apremljejo sedaj komiuiniatičino taktiko. Spoznale so svoje goJjute to obravnajo svoje račune i
dad potovico idrlji svoje cHiparne
pilo
'a delavahm iz-| aaicije in danas
Rudarji se nwiraju toreij aopet okle niti svojih sekcij in jim zvesto slediti.
Le-te se mora jo zopeit zdru^ti v svoji ■ modpokTajinsfci to drteivni federaciji in če tudi di*itia ti dve nekoliko po za-tohtostii. N«A na,3tio|p m življenske interese nate moriai biti amoten, PK^tli%K» pa; bo zmagaj gotovo omi, tei bo dajal jas-n^e Parole v boju in ki^bo bolj do-
Pomaže vesti
Prosim Molče Mazzinijeve smrti
PfloSlffi tedem«, ,v| petek, sie je vrnila, po celi Italiji prostova 50 letnice smrti Maz-rinaja- Vtada je te dlan progtesila narod ruin® priaizreikom. — Giiureppe Mazzini je bffl počefcn!!k ideje narodiroegta jedin-stvtai za vse narode, romamske, ger marnske in slovanske, bil je stvaritelj italijanskega narod, njieidrnjenija im uteme-iitelij Stel,. nepuMikainlskegu političnega n.aiziratnja.
Delavcem pa je sfcaw.il Maraž,iriii v dbJž-ncafc, dla se bori .j© toafc razred m predvsem kot razred. — Enako, kakor bojevniki za jugoslovansko narodno je-ddmistiMo, je bal tudi Mazzini preganjan od vtadlajačih oblasti. — V Trstu je proslavite spomin na Mazzinija Italijanska republikanska stranka v Filo-drarnatičnem glodalateu, kjjtetr je govoril Angelo Scocchi. V svojem govoru se je Scooohii spomiinjat tuidli prvih početkov republikanskega gliibanja v Julijski Benečiji, ki 6© je začelo spomladi 1897. leta.
Delavca in kmetjie vidijo v Mazziniju predvsem revolucionarja, ki se je idlealno bonls za pravice vseh zatiranih in, tlačenih!
Glasnik mladine
Kongres tekstilnih delavcev
Kongres DaMiree zveze tekstilnih de-tetvieev se vrši rteiprekliteino v nedeljo 19. t. m. ob 9 url v prostorih Delavska zbornice v Trefcu.
Dnevni red:
-	4-	•
1) Poročilo o proriaoriAm upnavi;
2) Ureditev finančnih zadev;
3) Rrorgaraiizarijia ziveze;
4) Volitev niovegtaj avariiniegtt odbora;
5) Sluflajnosti.
Pazi verno sekaijske vodilno svete, dh ■takoj ,izvolijo dietegiaite na ta kongres.
Opozarjamo' nadalje, cte je g. Štolfa niava-dtnii goljuf in da ni nikakor ofi-cMmo pooblaščen, da sklicuje zvezo na zborovanje ter da nima nikakih pravic umeteviatli se v kiakršmeikioiliprt bodi zadeve gifoamiiiai tefcstelnih delavcev izu-seim*ii, ako cfete to saimolastno.
Izvrševalni odbor Delavske zbornice v Trstu.
Uudsfci oder
Podružnica v Renčah
Pozivamo Vale čitene, ki niso Je dobili Članske izkaraniice m leto 1922., da pn-dietjo po iste v najkrajše rn času. Dokler član niimiai društven« izkaznice, se ga n® smaifina za rednega člana, ter ne bo imtel (rta bijeta jočem. se ab®n. zboru pravilne do glasovalni ja. Iz tega. raztega pozivamo posebno omie, klateni' dadlajo po raznih oddaljenih krajih, Jul. Raneči-je, dla vrStjo vestno društvena dolžnosti. —
Sodlrugi! Sodinužftcei!
Plačujte redno članske mesečne prispevke!
Poslužujte se bogate kinptoliioe! Ker
ntento nobeno buržoazno kaffVitialSstič no, od1 broik natov sesbavajerto društvo, da bi rlaiapolagiedii z reraervnimli fondi in tisočaki, ampak, zgolj od« posedanjem »vete im nedlu zavrtemih im zaničevanih delavcev -in delavk. NrttMjrfi obstoj in 'mafpirledfek: dmiSfevia (je odivtaep odi nas samih. Zetom vem jz gostiln! Proč od raizrtih potratnih nrtctonlaiLističnlilh in,-stduci j! Narasla! jmo povsod kakor do diamies «in te več# z!a aktecl ««Ljuriske-g» odra#!
Pogumno naprej!
Zrno do zvrta pogača!
Komen dd kamn® palača!
Svet se miši prej ail slej,
Bodočnost je p« gotovo mate!
Odbor.
VSEM PODRUŽNICAM! Opozarjamo ponovno me odbore podružnic, da dviffnejo svoje izkaznice pri vodstvu, ker v nasprotnem slučaju moramo sma trati, da podružnice ki ne dvignejo izkaznic, ne delujejo.
Podružnica Sv. Jakob. Vsi bivši čl*, ni terftjakobske podružnice naj se priglasijo v prostorih «SpaTkaoo» uhca del Rivo, da se jim poradele nove izkaznice za teto 1922. Podružnica bo pričela vrtovi« delovati in sicer skupno s »Spar taco#. Opozarjamo vse stare čl«,ne in one, kn se tele vpisali, da ne bo imel vstopa na občni zbor nihče, ki, ne bo imel društvene izkaznic.
DAROVI
Zwt one istrske protetaree, ki ječijo v trtnih In kop reklih jedaih, zato ker so Samskega 15. maja v Marerigah odgovorili nla Izralvtamjtt fašfeifioiv', se je v zadu n jtum času nabralo v raznih istrskih vaseh pneceij%jlai sveta denarja. Imen posameznih dlairavaloev vstecl poimianjka-ntjta. prostora tel me moremo priobčiti. Objavljamo aato saimo Imena vasi z dar rovainio vsoto: VaingarajeHi L. 54, Centar mali' L. 14, Center voli L. 21, Rojci L. 8, RabiAi L. 102, Trunke (Kozloviči, Treek) L 25, Popstire L, 23, Bučaji-Z.abovlja L. 54.10, Bertene L. 13, Sabadini L. 31, Krmci L. 11, Plahuta L. 29, Buirje L. 40, Bor*trGleim L. 9.
Smrtne ctosodte, izrečene, nad' naj-pioguiminejMmii pmllellairtcii .1 ugo slav i j e, je jugcstovtairiiiki vladb z.,ada izvrševati brez ‘Obotaivljainija. Orna se ne boji od-pora ljudstvu.., ms strugi se predi reakcijo pirolotairliiaitia,, na pnoAmje študentov'1, za .pismitoičeniie rta smrtobsojenih ne cdgovarja, nhii n® vzdrhti pni pomisli, da je o,na sama potisnila atentatorjem or,of*je v reke in grtiaLa ljudstvo v obup.
Kpt prva tetev je prišel rtai vrsto atentator na omega ministfa, ki je prepovedal proLstetis.tu vsaka polikiičrto im. st.ro-kinvnia ongen,izurijo. V srcdio, 8.tun. ob 6 urii zjutraj je bil v Zagrebu cbeten so-d-rmg Aliijai Altegiič.
Delavska mladina. Trsta in okolice! Mladi komfinisli in komunistke z Goriškega in Istre, mladi proletarci m proletarke iz Idrije!
Znajte kaikta se v Jugoslaviji obete niaii e mlade bajtevmtike. A ko ljudstvo Ju-g'otslia!v]ije me ziapopad® hreamajmost hudobije svoj® vlade, aikto, braifcski proletariat ne razvrsti prirniannio svojih sil iu j'i.h m:e uvelijiaivi, mi kat, rtairtapredntej-ka bata jugosfovamekaga! prtolstariate ne smerno doipur-iiiti, dli rablji v Jugoslaviji vršijo mleka,zm&vano svoj krvavi posel. Vsak od m<s pri.de jutri lahko na vrsto, ako ne primemo poplačamo jugoslovanskemu meščanstvu. Za, umore niaid dtelavstviam. v Jugoslaviji so enako odigcvomii jugiostov. političnii, trgovski im bamftid ageinltijte v Julijski Benis-čojii, nafiamalistiičnii hujskači in, zape-•ljiivci Ijudstvla. Iz aoUbia^nioeti do ju.go-sWartskih sodrtuigca" to da pokažemo svojio1 revol!uiciioinia,nnio voljo, moramo jugasltoviainiskii. realfcctiji. .prepreAiitd da bi, s tako lahkoto izritevala umore nad pnotetatriiatoim.
Mladi komunisti! Mlade komunistke!
Z jasniim čeilomi imi mladeniško po-guaruniost,!« »prejmiimo, nase matoga ofe-vettnlkiov. ■ Piomniite dobiro: S. mterec 1922. ihn pred očrni: vam bodii s.vvtla slika mladiega mučenika Alije Ali&giča. Prva mafla sekciiju, ki s'e uslhrtovi. po smnbi fceigta mladega liavicilucitonanjai nosi njegovo im©. In ko vr%nia to idealna dalžnioisifc dio jugtadiovaiisko revolucio-ntairrt© mlladone, mate oči so obrinjemo slamo dejanj,3, samo nia dajanje.
SodrugS to aodiru^ioe! Pripravljajte se na osv.etto! Kujte orc/ije ssa prottofan-sivo.
Izvr&evvlm odbor Zveze komunistične mladine Julijske Benečijes
Smrtne presude, azrečene nbd n,aj-brabrijSm pirotettertimia Jugoslavije, ju giosta vensku vlada vrd. bez odlaganj a: Ona se ne boji upora nrtnoda, ne strah 'se pred1 reakcijam proletariata, a na mcilbe studenate za pamilovianje osu-d jenikia i ne odgovara, miti se stidii kod parni sli, da je ona sama polti snula aten teto rima oružje u ruke te gnala nared ji oča.jruost,.
Klaio inrva tetva dotep je na, red afcan-taitar m onog ministaras koji je zabra-rtito .pinaMariiatu sVako polastičko i stru-kovnu crganizECiju. U sredu, 8. o.m. u 6 časov rano obesili su u Zagrebu druga Aliju Allagiča.
Radnihka crmiadinn Trsta i okolice! Mladi komuniste i komunistkinje iz GoriMhe te Istre, mladi proletarci i proletarke iz Idrije!
Znajte kako se vmaiju u Jugoslavija n,Uči mlaidii borci!
Aka nared u Jugoslaviji ne pojmi beragramiičrnu pckvarenostt svoje vlade, uikio bratski proletartot naje u položaju, da siiodmia organizira Svoje site te ih dioived® dla dejstva, mi, kiao naijnapred-rtij® četa jugostevenskoig! prioitetaniato, na smiemo dbzvolifci, da krumioi Jugoslavije vrte nokažnjani svoj krvnički posao. Svaki od nm može, da dodje su-tra na red, ako se shodno ne osvetimo jugoslavemkom gra&jcmstvu za ovu bestidnost. Zai u bistva, rednika u Jugoslaviji jediniako su odgovovnii i jugoslia-venlsiki poliltiičk!, trgovačkv i bankarski agenti u Pniimorju, nacipmalstčki iraaza-vači ,i izvcdrtici mareidia. Iz sokdiaimostii, te da pokažemo svoju revolhcioinamu ivolju, pireduprečitii miortamio, da jugo-slavenskia burtoaaSjai vrte na, tako lagan način ubtetva nad protetiarlaitoni.
Mladi komuniste! Mlade komunisl-kinjel
Sa vedrim čelom tte miomaAklim' zamo-som prihmtimo svoju ziadaču osvet,e. RaimiJite dobro. 8. marca 1922! I pred očima nek vam stoji jasna slika1 muče-rikui Alije Aliagiča. Prva nta$a sekcija, kaju čemo ustanoviti posle njegova smrti, nosite njegovo imaš. I kiaid vrnimo ovu svoju lidoalrtu dutoiosb db jugo-stevert-ike amlr/itoe, mate su oči okre-nulie ramo na cteto, samo na dleto.
Drugo vi i drugiaaioe! Sprtemajte se na osvetu! Kujte ore^je za protivofenzivu!
Izvršni odbor Zveze komunističke omladme Jiilijske Veneči je.
Glasovi iz dežele
Mladini zatiranih
Mladina! Kdo je večji trpin kot si ti sa ma? Ali nisi ti žfivina, nia katero meščanstvo, hodtel italijansko ali slovensko, neusmiljeno udriha?
Meštonstvo trdi, da daje delavskim in kmiečkli m otrokom svobodo do razvoja. Pa pcglejmo nnalce tja na debelo, ven iz mesto, kamor je največ ljudstva, kmetov Ze v zgodnji mladosti se jih uči hlapčevanja, spoštovanja, do gospodov; to rtajveč ute v teli in v cerkvi. Pravijo, da je to božja volja, da e bog tako ustvaril; bogatega se mora spoštovati, ubogi pa naj dela celo svoje življenje. Ustvarjena sta bila, torej dva: eden bo-gtaifc, drugi ubog. To se ve, nam orana-ntuje stara vera Judov. Samo eno vpra-tenje: kateri je več prinesel na svet, u-bogi, ali bogati? Obadva sita prinesla enako vrednost. Res! Ali razlcč-iS1 koj po rojstvu, akta je begati več vreden kakor ubogi? Razlika je ta: bogatinov o-trdk ima na razpolago vsako ugodnost, že zgodaj mu prično strehi, medtem ko ubogo dete delavca aild kmieta, je dano na milo&t in ne milost siiromaštvu! Glede tele! Bogatega dajo navadno študirati že zorana; ako je na deželi, ga pošljejo v mesto, kjer se dobro nauči pljuvata na kmečko-delavski sten. Ali da tudi ubogi svojega sina tja,? Nima te udobnosti. Pri vsej svoji nadarjenosti kmečko-delavski sin ne more razviti svojih zmožnosti.
Dovolj! O mladina, p rite ■ bo čas tudi zato, da se do* razvijala, kakor se danes razvijai tvoj sovražnik! Mladina na noge, — dovolj je suženjstva! Živ! solidarnost roletarske mačke in ženske mla dtoel
Mladi komunist.
Žena i sadašnje prilike
Mi tene, k oje smo izrabljene, potlačene ,i pmezrene u toku damimjeg uredi j en: ja; mi, koje smo izračunale vrednost aadanjeg stida i potočile stepen borbe, u anagu burtoaskog morala pl.ju jemo i otvonsrtb im« priznaijemo boj; ko-ji ee nie temelji profitom, koji se ne o-bazire o narodnost; koji se n© zadbvo-ljavta- refotnnaima; več boj, koja zahteva da tena budlo čovek, a društvo da na kruljavi ono, teo je priroda uspot-jobila. Jasno je dakte, da mi n© želimo biti lutke u raci razmaženih prilika, ve® mi, koje smo do dandanes radtile ver-možču psa, zato dla uaim plod' strada i
gine kraj blagostanja vašeig i mi za uz-diarja nastiojatii' čemlo, dta ddgnemo vate prezremo 'izrabljen© žrtve, i da ih vlffiatitim osvedoUeinjeim pavetd©mo u sfcisaik žuljevitog dlana radrtličklh ruk, gdije več c*d;avnlai o^trli s® vid i svesti razum u nepiakiolebiVoj nadii »a bolju bu-dučraost, tarno gdje u zdravoj snazi sveppčeg napiora niiiknutil če čist i pošten plod 1'judtskogu rada — Kad veA zakoni odiobraiva porverasnioet naše časti, te prema prilikam®, i u avome profitu gtaizii nam za ptatu dostoijanstvlo čareka, čemu n© predamo na® duh, i zateo ne potoatemitoi čfi.niom, da smo uz radimičku maeiu, koja se bari, Strada i umijfc, za losloibadjenje okoiviai, koji panajvite stažu nas tenski spod'?
N® zadajmo se borbe, i bez susteza-ja stupimo slobodno u redove prolet©-ra, a naartkaimih ruku teiliima veru komunizma, j®r to je jediirti put k pobjedti da tena potoči raivnoptravnost do muš-kiaroa s koji m dijeli dam odi dana. ovaj čemennl život i mizerno zadovoljsitvo.
—	Apeli,ram na dtnugariice, kioje jotee čarne u zasjedi alti u b,orfai za predrasu-dama, da je žena pcfdčirtjenii mutear-cu, neka marljivo črtaj u nate proletar-£tki3 knjige; a riipcs3 prionimo se ra,d,a, prigrlifino veru i pnikloniiimo sa pov©.-rSnje-m na*u fnisaio u Mirnost proletarska blaribe, koja brili poput razuzdanog h,ata u susret revolucije, da ustvari svoju ddeju.
F. MARTINIJEV A.
VSEM MLADINSKIM SEKCIJAM!
Pozivamo vda Mlladiinske sekcije, da skličejo kakor hitro mogoče sestanek čllamiov, n® katerem naj s® poroča« o zločinih riad delavstvom, v Jugoslaviji. —■
Vs!dk mtadlii aodrug in eodruSic® mora biti poučeni (-a.) o razmienah v nairiodinii Jugoslaviji Daltoiost sodlragtov je potem, dla seznanijo z nafilm stališčem« tudi necirgiandzirane mladle delavc® in delavke!
Propagandno tajništvo.
Goriške mladinske sekcije!
PdNjite nalm nemudoma članske sezname z vsemi potrebnimi podatki ter vpisnino za vsakega člana.. Naslovite vse na: FEDERAZIONE G10VAN1LE COMU NISTA — TRIESTE — C AME-RA Dl LAVORO. Sezname članov sekcij rabimo nujno, salo ne odlašajte več!
Zveza komunistične mladine Jul. Benečije
Iz Brega
Vstanite suknji iz prokletstva, prezirani od vseh gospodi Zdaj stara pravda, pravda. 'Sveta, nas kliče v boj od vsepovsod!
Tako začenja napa «Intenn'aaioriaTa», delavska himna, ki kliče nas proMar-ce-trpiine v boj' pirotii izsesovataem. Pri nas v Bregu gredo delavci in kmetje (ne vsi!) nes «junaško« v boj, a ne za delavsko osvobojeinj©, temveč za na$e
—	podjarmljenje, za srbsko trobojnico.
To soi pokazali maši narodnjak ar j«i ob priliki minulih občinskih volitev. «U boj za narod!# to je« bilo njihovo geslo.
No, zmagali so, kako je pisala Tržaška Skavaioera«, pfe k&iko bi tudi mo? Saj so sami imeli sestanke, saj so sami se-etarvijall kandidatno listo, rto, logično je, da so siami tudi zmagali.
Vojna brez sovražnika je lahko dobljena.
Kar je bilo pametnih niso miti Sli zra ven«, kier ni bilo vredno se mešati: poleg ,teh VViilftamiovih petolizcev, ki so se posluževali vsili nasitnih sredstev proti nasprotnikom.
Govotriilo se je nigkioij o niejevoljnežiih.
To so bili namreč tisti, ki jim« je blagor obAinarjeiv več, kaikior srbska trobojnica.
V prihodnje niaij pričenjiajo tii, delavci pr.odprjipiravte pravočasno im naj se obrnejo po mstrukcije do naših siimpati-zanifcoiv. —
Sllišimo, da se bodlo šli novoizvoljeni obč. odborniki ptaktoniti Tržaški tetki v «b'an'to,rjiih» im gibusih ter ji izrazili svojo pokornost itn udarnost. Ob tej priliki« dia jih tetka sprejme s škofovsko mitro.
Le pazita se, slavna gospoda, kako bodete delali v občinski upraivd. So ljudje v ob&ini, ki «pazno sledijo vate-rou delovanju in kii vasi imaijo za,pisane v «črnii knjigi#.
Nikar ne mislite, dla bodete vi verj.no na krmito. Prej 'ali slej« bo pritel dan obračuna tud! za vas. «Crna knjiga«# se redinlo votdii in sfcrniieli bodete, ko se vam bo či-teBa,
Torej le glejte, kako bo vate delova-rttje Ako bi to delovanje tako marljivo kiafccir vfaše hvialisanje ormairodni z.m,agi občine Dolina# v Tržaški! Škovacer!, potem vaim bodo Občinarji hvaiiečmi.
Mi diobro pazinamio vate niadle. Mi dobro vemo, da komaj pričakujete, kedlaj bodla vaši «kinvn,i bratje onstran meje# zasedli Julijsko Benečijo. Vemo tudi dobro, dla sa domPlijujete, kako da bode plapolala« na občinski hliši slov. trobojnica.
Potem srečen narod! To bi bilo lepo osvobojenje! Povemo vam, dragi «ško-vaaenairji#, da iz te moke ne bo kruha.
Mi me telimo tu j ugoslaveneikega fce-rorjia ,in re®i,ma. Irmama pred sabo kričeče vnebovpijoče žive dlike. Lepe krvne brate imate. Le glejte klafco se zrcali re?-«im jugoeiovamske vlade.
V taikem barbarstvu, kakorteo se vr®i. v Jugoslaviji, no govori te nobena zgodovin®. Uboge jetnike v preiskovalnem zaporu, katerim ni dokazana nobena knfvd a, terpiitničiljia i« mesari jo To j© ktavniica, ne zapor.
Bičajo j.ih z žiijoivfco, (50 po zadnjici, žrtev: W«alter N. Kirof), pretepanj© in butainje na tila, (žrtev: Oahi, njegiova sio-pregia, Manojliovič, Julka Lazarevič, Valenta, Stankovi«, Klara Lihiš itd.).
Kirof je od samega mučenja znorel.
Tu le imenovani1 so lle nekateri. Kaj pa misio vsega počenjali iz ubogih sečim niilso pniziiniaSalii. V zuporu eo jih naskoči’!! pa noči. Potem njihove tene in hčer© posilila in ztorabljiaLi. Niti nosečim: niso prizanašal V zaporu sto jih mučili in končno obroditi.
To svobodo priželiimo vam, kit nasitite ,dla je bog ustvaril gospodarja in hlapca; mi pa, ki pravim©, da je bog ustvaril le. nagega človeka in dla zato mioriamio biti vsi enaki, netemo ne cesarjev, ne kraljev, niti narodnih zastav.
Mi hočemo te proletarsko diktaturo z enim« samim si betom: rdečo zastavo st srpom in kliadivom«, državo brez mej in hočamia biti z vsemi proletarskimi narodi enaki. Zato: Vsi v nate vrste! živela Tretja internacionala! Živela Rusija! 2ivel Lenim!
*
Oni sodrugi iz Brega, kii si niso te ■nabavili Komunastičnega koledarja za 1. 1922, naj si ga nabavijo čkn.praj. — Vsebina je za rtas jako zanimiiva.
«Pogovor pod lipo# bo marsikomu odprl oči, akio nima v glavi slame mesto možgan.
Kontovelj-Prosek
®e od n ek d®’j skm Projek, daleč na okrog, kot niarodmia trdnjava. Dame© pa vidimo, da na rtjtensm vrtu rastejo tudi rdeče, mednarodne cvetlice. V «Detai» od -23. II. t. 1. se neki članek končuje takode: «Pnetekli so časi, ko Eite nas vodili v imenu Boga in naroda. Oči ae raaim odigrajo. Delavec iz Proseka«. In glej! V «Delu» od 2. t. m. stoji članek ki se končuje tudi: ■<Delavci in kmetje! Podpirajmo naš list «Delo», kateri nam otira pot do svobo-dt3. Komun1 st iz Proseka«. To je dokaz
da se tlačenemu ljudstvu v resnici oči odpirajo.
Zeleno, frihio listje odpada od črvive lipe.
Pridni! To me srčno veseli. Sedaj pa na delo, ker nočemo zaostati.
Mnogi nas sovražijo le zato, ker sli-tejo vedno slabo govorit! o komunizmu. Pojasnimo jiim vse, posodimo jim «DeLa», ko smo ga prečrtati. Povejmo narodno-mis]ečim, delavcem, in« kmetom, da so tud. v Jjgosaanji komunisti in kako ravna jugoslovanska vlada z revnim ljudstvom.
Dobimo vsak vsaj enega« naročnika «Dela». Pisec drugega, gori omenjenega članka, nas opominja nia nekaj silno varnega: dla maj namreč podlpiramo «Delo». Prav ima! To je nate sveta dolžnost. Mi, delavci im kmetje, ima-mp v vsej Primorskii en siam sioveinski list, kateri ščiti nato pravice in se nahaja v slaria finančnih razmerah Pomagajmo vsak po svoji moči.
Za sedaj pošljem 10 L. za tajni sklad «Diela». Vsak vinar prav stoji.
To me veseli, da j© Ludii Prosek rdeči.
Srpa im kladiva se boji1, kdor rtič vreden ni.
Med narodi m razlike, toda kap, ta Usti so pijavke!
«Delo» mora žiifetl!
Rdeč prosečan.
*
V	rtedeilja 12. i m. je sklicalo vodstvo Del. zlaidrug (usiestanek# članiov na Proseku.
Prvii« govirii ravnatelj; Gergiich, ki pq«zldiravlii člane v imenu ravnateljstva«; se pritlaSuje radii pnemale udeležbe žensk to dodla, da to ni pritaravljhlni shod ra kanigros ampak I® aproipiagain-drti «sest:aini3k».
Nato poda svojle poročilo Manizza«. član vicdiimega odbarai Danes — pravi
—	j© «sestanek# člamov nia katerem naj vsakdo pove svoje mmeinij© o vprašanju zakaj je ,nek«i pnoidaja blagu v zadnjem letu manjša kot v letu« 1920. Doda tudi pi3,r številk, kii« naj bi to potrdile. Ne da bi počakal« odgovora cd stronii članov, začine jiiim pred«baicivatii, da se ne zanimajo im dela da delajo proti zadrugi, da nibo plafoOi« dieleiža j. t. d. Konča svoj govor s tem, dla dodla ia nekaj o razliki med zadrugo im« Priviaitniiimi trgovca.
Na iavanjanja Miarizze odgovori v kratkih a jedrnatih besedah sodr. J. Gerlanc, ki pravi, niaj se lle nikar me o-čiitla članom, da niso napravili« svoje doPniastbi niapram zadiruglajm, dokler Vodstvo samo nie upoišfsva pravil, koje je samo sestavilo. VpraAa Mairizaso pojasnila radii rakasnrttve sklioamijia kongresa in zlakaj ni bil skicam tekom prvih štirih mesecev teta 1921.
Martam s© hoče tega neljubega vprašanja rešit! lini pravi, dla\ ea kongres rti sklical radi prenaglega širjenja Ded. zadhug; takoj« pa doda, da oni) niso sklicali čllamcft, dla bi o tem razpravljali, ampak te ra to, da bi slišali njih pritožbe (?)
Sodr. A. Gerlanc «praivi dla taka pla-toniičma dzjovla«od1 srtirani vonfetva ne more ilm ime sme zadtavoljiiti čliariov. Vodstva Del«, aaidlrag se j© tete tedaj spomnilo, dia bi moralo sklicati vsako leto kongres čiimicv, ko j© objavil kam1. «Lavar|altloiri0» člamek v kaiterem poriva vodstva na uvaitevauje Statuta. Zato zahteva lin vstlrlaij® nia tem, da Mariaz® pove člianioim vsaj vzrok čemu rti bal kongres skl!i«oain asklo eie ž© nioče diatlif čta-nam kongresa.
Marizza pa rta to precizno im večkrat pioniotvlj«en«o vpriaAainije odgovarja najprej po ovinikiih, p.atem pa piravn: da delamo cbstrukciijo in končnia sploh utone več nitli) odgovarjati.
GovoulLto sa je te o dtetevamju sklaidi*-ča nia kia«r vpnaSa aadr. J;os, Gjok naj bi mu ztadruiteioi vodstvo pevediaflo Iz kakšnih ' vzrokov se nia olpiiirajo skladišča po Kra.au ,ih diodla — n© dla bi čakal odgovora — dia umia to poliitičria ozadje-Nato začne Martam vzdihiovatli, da je finanaielnio stamje Del. zadrug fcako in taka rito', dla sploh rte morejo etoriti marsikaj ker jiim primanjkuje dleniarja.
Da temu ni tako dokaže takoj s. A. Gerlanc s tem1 dlai niawe<te oelio vrsto skladišč med; temi colo dive luksuozni, k'i so se odprlal v aadtoijeim času v mesto, kjer gotovo rti« bila talko nujno jih odpreti kakor n® Krasu, kjer aa naši dtellavoi in kmetjia te vtedno v rok'ah Sčekoivcev.	.	,
Kor zastopnika n© mpreKia im sle sploh nitS ne poskusita opravičita, se pneide na voliitev ptoopagtandiniega odbora, v kojegtai so bili izvoljen! naključno noši sodrugi.
Pliskovica
MS fbvarišd iz Pliskovice«, hi« ae lahko zmiiimj apomirtijalli« nia «Deio» in' se kaj agliasili, č« priav jie šole malo ideali* pri nas. Pa vendar je prišlo mied! nate Plie-kovijane, im« nate srda te precej. Na» ni veliko pa upamtaHa bomo kmalu vstali nia noge, ker srna priiimnna!rti. Pni zadre jih in predvadtojih vototvah ra nismo skaaalii, kor s© ramo mogli; smo pre-poizdtoo avieldielii. Naši moltekterjl so rekil d«a bodo vol!]! aa miainjteno, za torej je
vse miimilo tiako. Pa te pehaj imamo da vam povemo. Kako se je niaš preljubi sček tugal imt napenja«!1 pod llipo, i«n mam pravili Satmo sladke besede. Kako so maši mo|žiaik®«rjii zvesto poslušali, ko jiiim j® slepil oči. Ob čaiau volitev Vam sta gospod® Sčeik in Wiilfiaini obljubilla vse kar je nla sVetu, samo d® sta vaim« iztrgala glasove. On® sta si mnogo prizadeva«!®, sedaj m«o,rete gledati« za njima. Sedaj vidite narodnjaki kakšni ao vaši voditelji, tlaki ste tudii vi. Tukaj pni nas ni bilo daleč nia volišče, kakor v blagimi od nas, da« bi vozili s konji stlairoke n® vo-lšče. P,a vendlar s© dobi pr! nas kak buržuj, ki je lazil skoraj n® pol metra snega po ubogega, volilna im g® pel jal za roko nlai 'Volišče kakor kakega pea. Kaj za« to? Da bi ta ubogi1 revež napra-vi«l_ kaJkiO' ub«ogo ura pni njemu, dia bi kaj zaslužil Nikoli mu ga nd bito treba kakor tleti krat.
Siadiaj vidite, kaki so maši nlarodtoja-ikii.. Oni n© giudajo druzega kako«r dia bi iz vam izpili Sa tisto malo krivi kii jo imate. Ziai torej, naprej Pliskmlj!a«nn! Scdiaj bo Viditm, dla c v ate nekaj novega med« varani, d® se hočeta positlaviiti na noge želel bi vaim, dla vam« bi« šlo« po vaši volji in« dla b«i se ka«j kmalu sporazumeli. Potom politične strokm-ne orga-rtizaciije mionat© piritii dlo prolie(t«arskte ob-lasti, ki edlilniai vaim d® bar je vašega im vaa reši- vojnih niadiliog. Naprej. Pliskovljani!
^tveiia Tretja« ainteTtntaiCiioin©;!®!
...	Mlad komunist.
KONFERENCA
u
V	nedeljo, 12. t. m. se je vršila v Trstu konferenc® rudiantekih strokovnih ■onganinzaciij1 Primorske, kil jo je sklicar la Federacija ruidairakib. uslužbencev Italije. Na tej konferenci so bili zastopa ne strokovne organizacij© iz Riaiblj«a, Idriije i«ni Labinjia. Za centralno oigani-zacjo se je udeletal boniference generalni tiajnik f.ed'ertaci,je Nazzairi in ziai Med-potkrajitnnko iu-dairsko Zvezo severne Italije tiajnik GaMiaibi, Razpriavljaito se je o sledcilem dindvinum nedtu: 1. Poročilo generalnega taijnifca o situaciji inacboiniaillnis inidustrijie; 2. InidUstrialni polio^aij preimoio-klh radrtlikov; 3. Priofe-stonalin© bliaigaijne rudlajijev za podporo brazipoBEilnalm1; 4. Endt«n® pdkriajdinuka bolniška blagajna«; 5. Slučajnosti.
Po diskusiji prvih dveh tačk so bili vsi navzoči mnenja, dla se blitejio za vse rudlamsika delavstvo v bližnja dobi časi teških sindikalnih bojev. Zafco se j© svetovalo nlajteianteipo zvezo vseh rudarskih Bitroikavuiiihi orgianizaioij. V ta •namien. se je ipredfflalgalo, da naj se odobri Sklep Naidiiortataegai osrednjega ad«-bona z din© 16. juinij® 1921, po katerem se imajo1 zdlra&iti pniimiorlSke, tirolske in beneteiniskie rudarske origaniaaciije v tmtedipokriajin«sk«o« ligursko - piemontsko federacijo, ki tivoirii rtekakio r^tonalno trajniištvia Fedtenaciije rudbrBikiih uslužbencev Italiije (Feddraizionie Itatilana d©-gli addetfci1 allle Min«ier.e). Ko se jie na movo doguatto, dla rtiima osrednja orig«a-mizociijla rtikaikih zviez več z bivšim kom zorcijem zla radiarssko iirtdudtirijo, in temeljito pretresel zlasti položaj rudarske strokovne orgianizacilfe v Idriji, je bite sprejeta sledeča resolucija:— -
Komferenm rudairieiv Primioirske v Trstu z dne 12. III. 1922, ki je razprav-Ijlala o sklepu rtaiciilanalniaga ois,redinje.ga odbora z dlne 16. juiriilja 1921, s bafceriim je zidruižil sekcije vseh tireh Benečij z Liguaiska-piiemonitlsko fedenaclijo, naziv-Ijajioč «to iclrganizacijo Federacijo severne Italije, jemlje rala znlanije ta sklep in sklenie, da se fca združitev uveljavi z dntem 1. mjarčeim 1922 te robvezujia vse sekaije, 'da vplačujejo mesečne prispevke ipo 4 -lire v Federacijo sevieirne Italije a tem«, da ao delel^me onih pravic, ki so tiznalž'ein© v sedanjih pravilih in« kii so se-■dlalj 'predll^ania, prepuščajoč miedpiokra-jinskemiu osrednjomu odboru irt niaciio-malrteimiu osrediujeimu« odboru, d® pro-vizirtično uredi plosabrai položaj Idrije.
Med. temi bo osrednji medjpakraijin-ski odbor poskrbel« za to, da sie dkilič© ob 'priliki nacionalnega kongresa zastopnike pripadajočih sekcij, v svrho, d® ge sklepa« o lizipremombah, ki n«aj s© izvršijo nla sedlamjih pravilih.
Mrijska sekciiijai bo do prihodnjega kqmgrie®a«, ki ae bo vr*i'l m«csecia majia, plalteval® oinie prtspevke Fedieraidiji severne lllaliij’0, ki jih plačuj© dio« sedaj v svoo Mkalno organizacij,o.
Vpra^anjia pokrajinske bolniške bla-galjn-e in blagajne rudarjev za podporo brezposelnim sa se odkazak proučevanju iln se bodo predto/šata v reševanje rta ipriboidnjieraai me<%)toikaiaj!iirt3ifcem' kongresu.	___________
Obnovite izkaznico Delavske zbornice! Izkaznica sindikata vas napravi klanom delavske druttne lastnega po-' klica, z izkaznico Delavske zbornice pa postanete člani druUne celokupnega tržaškega proletariata in proletariata Italije sploh.
DELAVCU Priskrbite si tudi znamko Sindikalnega odbora Komunistične stranke Italije, s katero pristopite Internacionali rdečih sindikatov in s katero potrdite svojo voljo bojevali se skupno z revolucionarnim proletariatom na najsprednefiih postojankah raz rednega boja.
lii ii it« ulit stili tuliti
(Temelina načela tComa* littfne stranke Italije)
Na kongresu, v R©8giu Rmlll 1912 t. j« rtto iritomiiatli in poslbBUatii tevojevalte zmag« (dnlfratrtsiigiertKinia revotorioraa-rlpaj) teakcaja«, katera, je	izkllju&ft^v o
nl h pomlanoev iz stranke, ki to dzja-vifl, d® primavajo muičamiafcii momTliisitčni re-fciui. Im eo	* teipniiltainlsko1 vojno.
Pa burni razprt »v;1 o izklujčeln ju navedenih poetoteev je k«xi®res odobrt potom portnKristega gliasavaTOja. fietfoltecijo Derete, k«-j* vžetoovelte. it«eo*itii«5n,» to pnakl&čm pTOgnaim revonuctoniairrae fnakciije. Med drugim jr «neiwd(Fnm resdlueij«, pavdarja-la riadopustoori .pr pittelnja aKrtanki onih eftemantov, ki so dopuščati sodelovanje v moščanakif vlnidL Ta odločitev se« ni izvajate. RaforaiiteŠi positotteti tsteamke so »e razccjrtl v dve Httiuj1: v ^wilflair»ke rofanmtate, Btejpln-ttjevae, ki.: sa »»tolpsfli načete sod«itovanja z vlado«, d" je sp Motri .jo v domakrtrtičaao, 40 v fleričarske reforrokltie, Tunaitujovco, ki iiLo s»a'iikwvttW v pritafcip# podobe« ihk tik«, m so wj3'rijah db sa je rte »oj-* aioa-krat .podpira*!. nmrMit da «e mora riediiil onemu nespravljivemu rt^dliirionarnemu gib«wi«iu, toaterag® je vzdrževala po svojih naukih Rteanktoa teviira. Le prtrit to bili
izključeni te Strank'.
Kljub tomiu je e-ironka uia maalednjem kcingiesu v Anconi, ki ■?© je vršit! v aprilu 1914, krenite .praoej im levo, ubirate pri upravnih voStivah totirartsigerrino 'tek alko to to® ipatrdha , uta m tepi. v syoji »re-dii pra4tto®:tdarjev. Ta dtejstvia, ki so ramo gta ustvailiti ©tntiinki ugitanejši psložaj vapričj ©vnopdke vojne, ne amlfimo su kako prezreitl': Bba. so rmirmilijsva maprived, da« se bo ‘teanka <cto uspsšrejže ail art h®)-•J-a v smislu »©volucicmiarvugiat marKiztna to so '.pate-.tetiatvijHite ©pzuilfirt knilik'£' demo-kmahčnih idroloaij to 'rovatrnoisitl, dla bi le4c* etoarbirale i-uciuttsiičoo ml-dl, medlem ko bi se razredfiu, borim ztneiaj bolj ogreeuiTiit v di?4o reform »atlčni « obrambe kaipDaiTi-i.ičnht ustanov.
Ia:očBsn«o je sttumka zavzete dovr/tj jasno utrtlišč© gtedfe vprašonijo. iMtciunaliz-ima in imperializma, katera je otavtte v osjreedjo libijska vojna, negtedb pajmovaE nja demokrati Snega nacionalizma sfem i'n. je pobijal’® raartertik© uuv.juiv.svje. ki g® ga« Sirile etemoknaiič-n« stranke, kol pri-UMižje imigjite nujraJiLteg* pr&cfcda, iin z apoziiaija iprati 'Hintliavstrijskoinu tr?-denc^mu. '
Menimo, da je Itiall, soc. stranka vsHed danih zapdovtoiikih izkušenj 'liste dobe za ctufttoo iteipredlovBfia v krilflziiranju rewWo-nistiiantti to dlamokoiatičnlh tsmeti, ki so ob 'izbruhu evirtipejske vojak.
Vonidair n&o .pOiioldiOi sV|* - ti razlogi Slailiiščla, ki ga Jo zfllvzete ’ o. skram,-ka v tbkth oko]ščin«h. Fr moramo, dal IteIMJa tod vutoiplte tetooj j.. upričako-'Vft/mo v vojno, mairTOč d® je bitet devet mesecev nevttrbto®; v tej diebi se je ftla-lija,niško nneščainiHtivo deilito v dv« skupini .prva »e Je otgtravafla zrn« zapulirtA dlruga« pa zai oeffetdhije v:liesite, .Vojn® 'Ifervisnuija Malije ^ je zdeha kakor tocfiafllk-a l:iai'«l-j,antske meščanske vliadla kakor d® bi eSad nji nie bilo mntgoče tBaiKiatl od, tsaciomatoe obiiantsbe. KUjub vseimu temu j« gotovo, da bi refoitmistličlnia mturaj&itei* v ettnankii, ako bi 10 two«!to zaiaHedOvtaVi svoje ten«dena?, zai\we4a drugačno sRia.liščp od omega, ka-toitega mu j« ntairekovafa« Hrnlinansigeisittna večtoa stirantke. Tupaitonv je skušal kak rcifbnmflriiAem vodilteEij predEhgaiffi’, dia se e-.KriidFivtitoft patJtarrJ v pariamenitu zdržijo glasov®«'!« z® vojn*6 kredite mesto dla bi glasoval® proM ■vsakorštnottiu vojn®-dhiut krerfflt-u.
V	uuatllvem poročilu brtairikfmasra vodstva z dlne ‘30. septembra 1917, katerega j i jtejpii ©;i iukU Lhtezari, s«taji, da «se nam, je	kljub odtočni'1 op,T®:ciji
kiakogi’ t^i©gcf stačriig* sklica"! toorova-nje v Z;rrTO?r\va !-J zas 6.-8. sep>'cmta*a 191F "--»»lam rtia ss hviallijo danes v»i s
svojo odločno pozicijo  «prntt'i vojtmi. Reform! tl rinil t' l irreerrii‘1 stlriamiko ©o s« srud. h rea vse pit Cage, d®, bi otbvefljavili tezo dio-vršitoiega dejstva', driioviatmj® meSSatnsko-g«a .iildtečeg® križto kacicregia^ itoj Us elirau-ka po njteOTeim mnenju podpirate saj zai čas® ©av.naifinissti; a svojim vpllivoim :'n prmbaldlajačten HauTictm v pairliaim©nl Utniii gkujpIM to v gosprtajrakih sintdkntih ep ti natotmi Blličtnii hemo. )'.! medltetm ko so .^n^it!efall,: pdlplaitlrtSDttitoe itrJ-tn4fei-i;toilj©, ki mlJlo točilo v skiiadlu s tM luntkindmi načeli, vedno piriaskaliii na »Iriaimkiino vodtst.vo, ki jim je pištolo ptbveč aivtomotraije, to gta prlv&dM dio ttega, dh« j« knenuto praotfl dušna. —
ztačdtkotm 1917 ra j« oggiatolizHirlalai v
strta;okli ,sUsrtuj«a' tipoelctiij« .prloltli polMlkl 8ta'atnkitnega voctettjvai Njeno slaivho geslo je b% <iNitf. otdlJitlaaiaiii,, ntttfj »atooiirat/i vtojmie)). Toda vioiaativo j« »tlato vieuttio bnlij ipdd vplivam potpdltnloim® floclaino-domoktlritičir.ia 'tOruktoafa feitnamlte. kaltero so v rernici ptneid.Jta.vljali!, kar je značilno m II. «irtttanniaickini’f.ia, pariomenitertnii in stadfJkalllai tltodarji Vaš aktii to toiMnrif,2ist.i so »TilHii poidpl'8 treh orgii; lamov:	f-tt|nainkmletga vodstva,,
ptanOaimelnlafirte ©kupitnn in Spflošn« de-laivake r.vez«. V sHitankintim nranil'A©tti]. ki ril 'I ulsterm — Milan«, 12. april1«;' 1917 — ČSttaimo tadfutve, ki morajo vsakega osup-njili, db a® n«amm:č. imtpihinliaS črti zmu-taj eriaeavn« vtojinta -ipronaProlh jutstea re-voluicija (do «o rtaimroč /fotimadlU kek ka-
ko dtamoktraitiičnio1 rovtoiliulcaj© v vajrti^ z aareldlnjiitnlj vieileet r/imd) to i«nlter\'8Dtcija Airrif/rike «v zvozi s prtvo Wiltiiclrtovo po-£('l3®ri3o», d® piavvtpeši nrtiir; toipeiniaJli-stičina arrilrrta, se j® apremrinlte «v zvezo ti,i*a,v, pitvipojetojlll z ruskto-iaimpm Ikitm du-lram otinkivii Ive tni cfetmiokra Kizma#.
Ktoalliu *-ialto j« atrainka sttrahlapRfcnia sa-njute o »tetviOlutcih la«rtnieina državnem pre-voisKu etrjtoi mešči;|nlsk!ih shnamk in obaVo-diait.li® r.li' idruigam mllamskiom ztoortovtar-nju iftmešrb tretormllittllčeini akcijtsikl pw grama, kattierega steivti skmajraa dadntoa še duptes. kar je piotvBletm Sllotgdčinlo, kat' izraz telaštaVh mlaboiriofv.
Trtda isgBietgjlieidiajjolč še ianrtgo 'druiglh reči zadOVroiljiimo se stflem, da ra spolnimo n® tmlot, ka«r se je zgOtMito po porazu jMii Kulbaitldlu 1917. 1„ ko ra vdrte na dir-žiH^vlrlo ozeimlje memško Celile. Partaroeln-■takimi acidMIsM so prirejali obrambo do-mlavinie n« ssirruo v slaivnem Turatijervam g!qvorui, mtamveč hudi v izjavah, katap? je IWM PtotmpoHitii v imirnu stranke. Brez en©ng£črte®a rtast*opo sitirnnkine levice^ aij P« Irtdl č® m hi v°jaSk'i! P^tažaJ le nMlčmkostaro postefošaj, bi večin n par* tamrotarmo skupine odpadla in ee udeležiti« sodelovanja v kakem ministrstvu itvajrod.ne obrambe.
Ta. cliotgodek, proti kateremu smo se ntl tlakauit obupno bor IH',, bf pr-td:«avljal, kakor pnaivi -jpraivičeno aodf. Trocki v svoji knjigi "Terorizem In komunizem#, ugodno po«d!l«ag© z« razvoj ravolucionaraeg®
-gibam.j a v Italiji.
Udari soc. stranka je izšli iz vojne z ve h ko interf.cackmactoo rtavo, tod® s kri-'tičinim, noiKr'ainjo:n položajem; v sled sled-rijpga jtpi bilto reso j en». d»i ©e rejene najboljša onierlgije izčrpa jo v neprestanih iMjiiii medi dlverna ff: niaspratujočitml men-•TalHitLUtatmd, ktt s*a' živeli v ©tlitainlkJ. Bite je OTDa, reajt»Cjš!h sHrattiJk sltlane totertniacitma1-Se; tfKias to dejsflvo, ki j« mi:Jogo pomenite v Hatlu 1914, j« poimiemlllllo jako mate počat-kom Blizbuirkalnte povojne «Jlrtb©„ ko »o se potvtsttei TMttonrtvftjiate kCTmr.lM‘:iftn» srtiraa* ke, dia s© pCMjučijo mori iinl!temE|acianali.
Na koinlgrafju kotniaam «1. 1918. je fttiran-ka ©v!a,rfl:ti pred! pretnicibo naizkoltai radi problema obramb« dlanroiMilnle. flodb irmksi-mialEsitičnla Iralcoija, ki j« vsltrajalte pri tej pofrebfi, j« bit h aotpefS prešibka io s« je puisltlite teigriatvtlti odi dkKUičairskilh voditeljev.
Itn teko je ©klanka »kazi veo vojno oh ra, n,»la avlo Jo !|t;glrj kuiVhirto, ter evoje »tališče, teOtmiois* to irtan,iiIdo, db Je nlaaibpiaja le ob prlllikuh, aigotvalrjajoStli :llar,m pogojem, reririrciailim.ig* kiaipiitaiktetlčnega živ-Ijenjai ktaltere je erveHtasirte vojnia razma-jafla. za vedtrea.
Oatrte jiei blJtvieino> <«»litainka dela# in ■rtJeno okstramrtslSčnio vodsutrvio ra je v prvi razbifirkand .povojni':« diot|'i zrtflducliuflto ma dritottr |cirtWi’ilč(n'e fl,gWla,cije, Icailtori so je nvo-rail, k«tor h H ira je tho »altta, dla se razvije kako akci jo, pogajati z abja'|tiniiimli parla-munHJatncl iln« sjadiknllindmii vodtteflji im je
O agrarnih tezah
Vprašanje zemljiškega dela je za pro ieteriat, ki hoče praosnovaiti sedan ji gospodarski! red, tako izvanredne važnosti, da ne more stopiti pred vprašanje socialistične revoludje, če si on ni prej na jasnem o statiku, ki ga im® zavzeti v agrarnem vprašanj u. Vse pro pagandno dini organizatoriCno delo II. internacionale se je sukalo večinoma okloli lindusArielnega delavstva. To še nii pogrešiek; kajti v resnici se je tudi kapitalizem najbolj razvil v takozvani indulstrielni produkciji in si je ustvaril: kot svojega nasprotnika industriel-ni proletariat., ki je vsled nakopičenja v tvornicah imel dosti ugodnejše pogoje 7i.ai organizacijo, kakor proletariat za-uosten pri zemljiškem delu. Grešilo se j» pa veliko s tem, da se je vodilo to propagando in organizacijo tudi v nekakem mdustrielnem zmislu, češ, da sta tu dva proletariata, ki nista le površno različna ampak imata tudi bistveno nasprotne si interese. Pri nas j® bil bi\*i socialist Tuma, ki je ob vsaki priliki povdarjal te baje različne in- nasprotujoče si interese. Ampak ta pojav je bil v, II. inter. spLo^en. Poudarjalo s« je celo, da Marx v Kapitalu «wi re«n» a-grarnegai vprašan ja, ali P1®- cl,a J® zasnoval vise svoje teze o tem vprašanju na enostranskem proučevanju angleškega poljedelstva. V nem*ki socialistični literaturi, ki je neiopureomo, klasična (uziorna.) literatura II. internacionale n aha-jam o r»®un Kautsky-a., k i nam podaje nekako evoluoionarno meta* zia •kiaplitiailiizaciijtoi poljedelstva in poznejši njen' prehod v socializem, o-gromno ve6®®1 drugih pisateljev, pred vsemi Davida, ki zagovarjajo in utemeljujejo v mnogih panogah agrarnega gospodarstva potrebo male produkcije, ki je baje v več azirilh tudli tehnično naprednejša. Posebno Davlkl misli, da si je s svojimi izvajanji zaslužil po ceni larorike.
Vendar s hladno vestjo lahko trdimo, da je vsa ta literatura II. isnterna.-cionale o agrarnem vprašanju (in tudi druga) zaostala daleč za MoncovO, pa naj so sd tudi nekateri domišljali, da ga celo prekašajo. Utemeljenost Marxo-vih izvajanj je potrdila in opravičila tudi praktična skuSnja ruske nevoluoi-je. Ruska revolucija je nadomestila socialističen simbol II. internacionale (kladivo v rokah združenega industri-elnega proletariata) s komunističnim simbolom (srp in kladivo v vencu žitnega klasja), ki znači enotnost vsega produktivnega dela. (Na&a italijanska socialistična stranka je prihulila h temu še knjigo, ker še ni! tako inteligentna, da bi vedela, da komunizem (mar-sističen) ne priznava, posebnega, sloja inteligence). Ruska revolucija,. je tudi dejstveno organizirala v sovjetskih gospodarstvih im kmečkih komunali važne postojanke za nadalijmi razvoj komu mističnega gospodarstva. Te postojanke so izvanredne pridobitve ruske revolucije, pa naj se le neki Ottb Bauer •izraba o komunah, da so organizirane bolj po redovnih predpisih, kakor Pio gospodarskih predpisih.
Pa vrnimo se h Marxu. On nam podaje v »Kapitalu« obče zakone kapitalistične produkcije ini pravi: «metod a kapitalističnega proizvajanja se javlja tenej kot zgodovinska nujnost, da se preobrača individualno delo v socialno delo»' A v «Kapitalui» nam podaje Marx tudi temeljne amemice komunističnega gospodarstva. To gosipodar-stvo ne priznava miikakega gospodarskega dualizma v obliki industrije in poljedelstva ampak slom na enotnem sistemu, ki spajia tvornieo in zemljo v nierazdiružlji^vo celoto. M®rx omenja laskavo primitivno indijsko komuno, kjer je ud'eijstvena ta gospodarska enotnost in uporablja visako priliko, kjer mu je mogoči© pri starejših gospodarskih sistemih ta moment poudariti. Tudi v prvotni doibi kapitalističnega proizvajanja*, v početkih manufakturne produkcije, je ta gospodarska ve® se ob stojita; le ra-zivoj veleindustrije, jo je razitrglal. «Ampak po tem nujnem raz-divojenju sp se jele razvijati kolektivne moči defe in na mesto starega, okorelega gospodarstva, stopa tehnična uporaba znanosti. Kapitalistično proizvajanje je popolnoma razrušilo prvotno ‘druffineko vez med poljedelstviom in mamufakturo. 2) A ob enem tudi ustvarja stvarne predpogoje nove vfoje td-riMtve /poljedelstva in industrije na podlagi njihovih protislovni razvitih oblik». ... «Z vedniim naraščanjem mestnega prebivialllstva, kti ga kopiči ka
fvitailiisttično proizvajanje v velikih cen-rdh, zbira ono po ena strani historično tvorbeno silo diru#be, po drug'! strani pa ovirat menjavo snovi med človekom m zemljo, to je povratek zemlji onega, ksir je čdioveki v obliki h
hrane in oble
1) Pripombam da so izvajanja name njena strankinim pristalem sploh.
2) Produkcijska oblika ro®nim orod*-jem, kjer je Posamezni delavec (ali skupina) izvrševali zelo omejene delovne prijeme (n. pr. eden je samo žagal, drugi samo tesal) bil je ob enem tudi poljedelec.
ke dobil od zemlje« . . . «Vsled te delitve uničuje tudi fizično zdravi j e mest niih delavcev in duševno življenje kmečkih delavcev« . . . Kapitalistična produkcija razvija torej tehniko in zapleta družaben produkci jski proces, ob enem pa uničuje prvotne izvore sleher *nega bogatstva: zemljo in delavca«. In dalje: «Ce tudi gresta veleindustrija in industrializirana velekmetija prvotno v tem narazen, da kvari in uničuje prva bolj delovno mo« in toTej pri rodno moč človeka, druga pa bolj direktno prirddno mo« zemlje; nastopata vendar tudi skupno, ker industrijsko delo v poljedfelfctvu uničuje tudi delavca in industrija im trgovina dajejo poljedelstvu sredstva m izčrpavanje zemlje«.
Iz tega sledi, da ni še nikakor dovolj, da sprejme proletariat kapitalistično tehnično strukturo gospodarstva kot podla©) komumističnega gospodarstva poid svojo upravo, ampak on mora nujna tudi delovne razmere delavca v tej strukturi preobraziti. To bo v komunističnem gospodarstvu tem nujnejše ker ae tehnična pneosnova delta, neizmerno bolj razširi in posploši, kakor je bilo v kapitalističnem režimu. Pri tem pa je fizična stran delavca zelo prizadeta. ((Gotovi duševni in. tele&ni piohablje-nosti se nii mogoče (izogniti niti pri splošni clru*abni delitvi dete (v kovače, kmete, krojače, šfcribamte in dr.) iampak manufakturna delitev dela (n. pr. da čliovek samo žaga.) je porodila ia-kozvano industrielno patologijo« . . . . «Delo na strojih kvari zelo živce, ne dopušča mikicam .svobodnega, vsestranskega gibanja in aabranjuje visako svobodno telesno in duševno delovanje«. Mi čitamo v «Kapitalu» dolge odstavke, kjer se opisuje fizičen propad delavca vsled sedanjih delovnih razmer. So različne kemične industrije (živo srebro, fosfor in dr.) kjer so zaposleni delavci obsojeni brezizjemno v prezgodnji grob. In* sploh že siamo delo v zaprtem1 (in zaprašenem) prostoru — kar je pri industrijskem delu reden pojav
—	zelo škoduje človeškemu zdravlju. človek je dobesedno) c trak solnca in1 potrebuje čistega araka, kakor wba vode; treba je da tudi živi in dela v takih pogojih. Kako pa higijeniziramo najenOstaivnejše in najuspešnejše indu-&trielnio delo? Z zdravniškimi recepti gotovo ne! Tii niso vspričo solnca in a-stegai zraka izdatnejši od! srednjeveške alhiimije. Vprašanje pravte socialne higiijene bo le takrat rešeno, ko bo delavstvu' omogočeno menjati začasno delo v tvomicii z delom, na solmčmi zeanliji planini, v gozdu im obratno. Ta izmenjava nilkaikor; ne zadrži produkcije. Mi se le preveč držimo srednjeveških strokovnih nazorov, ko mislimo, da je delavcu nemogoče si prisvojiti gotovo delovno gibčnost. So razne kategorije dela, ki imajo enotne osnovne poteze katere si delavec z malim trudom prisvoji. —
V	flasu svetovne vej ne se je pojavilo v vjetn&kih taborjih nebroj visokih rokodelcev skoroi bnez vsakorene šiole in sredstev. Kapitalizem sam je uničil minogo strokovnih predsodkov raznih kategorij, seveda, da jih je lačje izkot-ri'Sčlail. Mi smo popolnoma upravičeni zaihtevatT ad1 Kiomunističnega delavca, da kot sim prirode pozna naovotjmi proces rastUim im živali, kar je glavno pri kmečkem delu; s tem najdle tudi svojemu življenju sigurno orientacijo
Na ta moment opozarjam nala® prej ko na isto eknomiifino stoun, ker se ga v naši propHJganidii zelo mailo poudarja ali se ga pa smatra za nekako doktrinarna zadevta. Marx ga stavi v ((Kapitalu« ob vsaki priložnosti v ospredje; ruska revolucija ga je že deloma tudi uresničila. Povclarjali so ga predmar-xiet'ičnii sociali®sti Pourier i. dr.; v drugi oblila ga podaje buržoazni Rousseau v starem veku Cinoinatusi in dr. In vsaka socialna revolucija je revidirala razmerje človeškega dela dio pria“ode. Mi as moramo* ved mo ziaivediaiti, da v ko muniistični družbi «mora produkcija slutiti delavcu in ne delavec produkciji«, katootr se to godli v kapitalističnem gospodarstvu. Vedlno im povsod moramo pred v&ami stremiti m tam, da se ohranijo «prvotni izvori vsega bo-gatstva: zemlja in delavec«.
Razmahnimo sed/aj čisto gospodarsko strani 'vpna^anja-; V II. intemacionaLi je vladala in vlada precejena nejasnost: v koliko obseže socialna produkcija naane gospodarske panoge; tudi v Ko-muniilstiftni intemaoioniailli se je poja-vila tu pa tam nekaka negotovost v tem oziru. Ni nikiaikror neumestno se najprej vprašati: jeli mogoče proletarski revoluciji uvesti takoj vsaj minimum komunističnega gospodarskega reda tin. boli v nadaljnem razvoju poleg komunifetičnegiaj, mogoč 8e kak drug gospodarski sistem? Zanikanje diruge-ga dela vprašanja je v «Kapitalu» z neovrgljivo jasnostjo utemeljeno; socialno dielo in ogrodje socialne produkcije ne morejo dopuščati v svojem območju gospodarskega kroišnijarstva ma-lega
giroducento; njegov«' končna usoda'je rezizjemno zapečatena. Z a to govore vsa tehnična srediativa že sodobne kapi-
talistične prodiukaije: stroji, žieleznice, parobrodi, telegraf im telefon ne dopuščajo kvarnega veriženja malega producenta. Za takojšnjo udejstvitev mirnima govorijo vsi stvarmi podatki kapitalistične produkcije. Kapitalizem sam obstoja poleg drugih starejših gospodarskih ostankov; in njegova žalostna usoda bo ta, da ne podleže majprvo na pdfcritiem polju svojih malOgospodar-skiih privržencev, ampak v svojih utrjenih pozicijah v veleindustriji in veleposesti in od tu zavzame proletariat vse postojanke malih producentov.
V	čem se pa odracajo elementi komunističnega gospodarstva? Mesto individualnega dela mora zavzeti socialno delo; socialno delo pa mora dobiti tudi socialno materialno ogrodje (tvor-nica, stavba, stroj, moč vode, elektrike, skladišča in dr., združena zemlja, živina, stroji, skladišča, komunikacijska sredstva: železnice, parobrodi, telegraf, telefon, autcmobilii in dr.); nadalje .odpravi socialna organizacija diela produkcijo blaga 3) in jo nadomesti s produkcijo potrebščin; z odpravo blagovne produkcije odpade tudli njegova posledica denar v k akordni si bodi obliki. «Vsaikorwno gospodarstvo1, kji proizvaja blago je tudi gospodarstvo izkoriščanja delovne moči; ampak še le kapitalistična produkcija blaga je razvila izkoriš-čevamjie v orjaškem obsegu«. Komunist, ki mašili na podlagi blagovne produkcije udejstviti komunizem, opravlja Si-sifevo delo. Kapitalistično delovno ener gijo, ki izhaja iz hrepenianja pa dobičku, mora narodmestiiti zavest delovne obveznosti.
Medsebojne odnočaje asodranih delavcev uravnava normirani delovni čas, ki je -naj,enostavnejše in naj točne j-še merilo socialnega. 4) dela bodisi v tvomicii ali na zemlji. Akordno delo. je treba kot princip kratikoimalO zavreči im je uporabljati le kat eventualno disciplinarno sredstva prati sabotažnim kategorijam, da se vzdrži normalno^ intenzivnost (srčnost) dela. Deloma nagrada se ravna po danih razmerah ustrezajoč fizičnim potrebam delavcev (seveda brez denarnega razcenjevanja). O&ivildno ba komunistična produkcija že vsled svojih produktivnih organizmov (tvornice, zdru«ena zemlja) produkcija v masah; temu bo odgovarjala vsliedi komunikacijskih organizmov (železnice, parobrodi, aufomobili) direktna aproviziaci ja v masah; spričo tega je vsa'kor»na produkcija v malem le gospodarsko kroišinjarstvo in distribucija v malem nesmiseln kontrabaud.
Socialno delo, socialna zavest delovne obveznosti, normiran delovni čas, produkcija potrebščin (brez razcenjeva-nja) tehnika, produkcija im direktna distribucija V masah, socialna hdgije-nat potom dtej.st.vene menjave industritel naga in kmefikaga dela: to so glavni obriii;,i komunističnega’ gospodarstva, ki je temeljna podlaga vsem sooiailnim odmoišajem komiunizma.
In komunisti: ((izjavljajo odkrito, da ne dosežejo drugače svojih smotrov, kakor da nasilnim potom odpravijo vse dosedanje socialne režime«. Te besede sta napisala Marx in Engels ob zaključku Komunističnega manifesta im to hrepenenje sta nosila v svojih srcih do smrti. ParPka komuna jim je vzbudila trenotno nado na udejstvitev.; ali šele preko njiiihoviih grobov se je uresničilo njiju hrepenjenije v ruski revoluciji.
Proletariat pa mora vedeti, da je vsaka politična moč staneta na gospo-diarski podlagi. Karl Veliki je bil svetoven vladar, ampak ponašal aa je tudi kot lastnik svetovne zemlje. Feudalni grof jie opiiral svoj sijaj na zasužnjene krrfetfe. Politična)- revolucija piolebariar .ta se ne vzdihi brez takojSne gospodarske 'revolucije. Minimum gospodarskega komunizma mora tvoriti proletariatu oporno in orientacijsko točko v njegovem revolucionarnem boju proti bur žaazijii. Politična revolucija bi morda linteresiiiala komunistično inteligenco, ampak produktiven proletariat se zlana-ma predvsem za gospotdarsko preosno-vo. So/vjetiii sami se izkalSejo kot navadna parlamentarna fraza, če aa ne organizirajo im nastopijo predvsem kot proletarski gospodarski organizmi. Manc je posvetil' gospodarskemu vprašanju orjaški «KlapiW>», politična vprašanja razprava v malenkostnih brošurah.
Združena&t tvornice im zemlje je nujna predpogoj uspešnega revolucionarnega boja, kajti s to zvezo ae sklepa gospodarski krog. Ni mogoče socializirati tvornice, če nismo socialiiziiral«! ob enem dovolj zemljiškega) fonda. Brezkončno rusko polije ni moglo aproviizi-rati niti z živežjem ndtii1 s surovinami maloštevilnih tvomic; rozkrojenje zem
3) Besedo blago uporabljam seveda v marxisti£nem pomenu; to se godi med posameznimi «samostojnimi« pro ducmei, ki proizvajajo za trg in niti ne iz namena zadostiti potrebi kakega dru gegn Hoveka ampak z namenom priti do lastnega dobitka. Komunizem pa proizvaja po potrebi im, nepozna dobitkov.
4) Delavec, ki deta pri orjaškem stroju, ali pri upre&cnem plugu, dobiva vse
drugo socialno zavest o sebi in svojem
delu, kot pa pravi b urhi,j, ki misli, da
se ves svet su^e okoli njegove osebe.
Ije je bila temu precejšen vzrok. Res je, da je kapitalizem, ki se opira predvsem ma moderno tehniko, razvil dosti bolj industrije, kjer prevladuje ravno konstanten kapital (stroji) kakor pa poljedelstvo, kjer prevllaiduje bolj variabilen kapital (delavci). Nikakor pa ni res ,da bi razdelitev tudi najprimi-tivnejšdh posestev pomenila tehničen napredek. To trditev pravzroka optična prevara; David, si je priboril ravno s tern zatrjevanjem svoje neštevne lavo-rika napram m&rxizmu. «ParceLirano poisestvo izključuje že po svoji naravi razvoj sociafne produktivne moči dela, socialno ogrodje dela, socialno združitev kapitaiov (tehničnih sredstev) živinorejo v velikem, progresivno uporabo znanosti; pomeni ((neskončno razdrobljen je produkcijskih sredstev, o-samelost producente samega in neizmerno potrata delovnih sil.« «Malo posestvo ustvarja na pol izven človeške dr-^be živeč razred kmetov, ki združuje vso surovost primitivne družabne oblike z mukami in topljen jem civiliziranih dežel«. «Vsa kritika malega posestva ni končna nič drugega kot kritika zasebne lastnine, ki zada^ujie im ovira razvoj poljedelstva«. To so Marxove večino resnične teze o malem posestniš-tvu." Enostaven je tudi; praktičen dokaz. Kakor vsako produktivno delo sploh, obstoji tudi kmečko delo iz dveh faktorjev: delavca in delovnih sredstev (zemija, orodje, živina, shrambe in dr.) ki jih brez zadržka Sahko naziavemo tudii tehnična sredstva. Ni je gospodarske panoge v, poljedelstvu, kjer bi se dala tehnična sredstva bolje uporabiti pni individualnem kakor pa pri socialnem obdelovanju; in saj se tudi v o-k reč ju socialnega obdielovianja lahko razvija popolnoma' nemoteno tudi individualna uporaba. Setev, žetev in vsa-korfeno drugo deto gre la*je izpod rok pri socialnem, obdelovanju; živina, ki je g]iai\1no tehnično sredstvo pri primitivnem gospodarstvu se z dosti manj&im trudlnom redu v z'aldružni obliki, kakor pa posamezno.; tudi se jo lahko dosti bolj uspešno uporabi pri dtelu. Pač, — in tu letžii optična prevlara — mi vidimo večkrat m,aio posest dosti bolje obde-»ano, kakor veleposest; ampak to nikakor ne pohaja iz tehničnih prednosti1, pač pa vsled teiga, ker zatirati miali producent za obdelovanje «svoje« zemlje, ogromnega nadčloveškega diela. A enako dlelovma intenzivniost mora dati svoj dvakratni pridielek pni socialnem obdelovanju, klakar pa pri individualnem.
Do tu simo razmotniivali mepaisreden produkcijski efekt. Mi pa vemo, da vzdržuje kapitlalisiiična gospodarstvo med produkcijo im ktomsum. ogromen, zarverižen cirkulaoiijiski aparat'. Mal producent sa inu te^ko izogne (tudi zadružna' oblikai je tu le vterr%i&fcvo); n jegovi produkti krojijo po teh zapletenih ovinkih in tudi fabrlično blago pride no njega le po isitii poti. Ta sistem nariatvmost ropa producenta in konsu-menita.
Ampak && tako primitivno obdelovalna veleposest inia dive zia komunistai#-no gogpodiarsitvo prevalEni prednosti, lah kototo normdnanje delavnega easa in njegovo kontrolo — tar kontrolo pridel kov v skupnem skladišču. To -mora vsa/k komunist dvakrat podčrtati.
Zasužnjen kmet je poto miaiioburžo-azine ideologije o «svoji« zemljici in si ne more skoro domišljati ust,rojstva svobodne zemlje; ampak revoludona-ren proletariat mora vedeti, da bo kmet, ki se z bui^oazno ideollogijo odu-fievi za nevioOucioarmo bprbo, v najtežjem tremobku, ko se bo §lo za utrd'bo zavojevanih postojank, njegov odpada nik. Ruiskii kmet, ki sii je podelil barsko zemljo, je moral priti podi kniuto kontrarevolucionarnih generalov Kol-čak’a, Judeniča, Wrangela, da je spoznal svojo zmoto din tol spoznanje je prišlo večkrat že prepozbo. Kmete je treba uveritti, da jih delitev zemlje je navidezno zadovolji, kajti trebalo bi že sfaoirio vsakoletne revizije, da hi se za-dcstliillo družiinskim spremembam. Z malo .posestjo pride kmet vi roke raznih zaivair0vialn'ikov, weri;žnikov, denarnih bOteg, davkarjev, nikoli ,se ne ra*i iz svoje mizeiri-je. Naloga industrielhega proManiaa je, da vzbudi y kmetih na velepoeesitviih pravo sociiaHino revolucionarno zavest. Tretolai mu je nazorno dokazati, dla je edino zmaga proletariata v stanu osvoboditi kmieta iz feudalne sufžnosibi. Indn&trielen proletariat mora poslati v tlo svriio na veleposestva orodje, strokovne delavce, se diejansko ude le^itii' sezonskih diel na' kmetiji. Edno tem potom premaga v kratka dobi pred sadike o razvoju ziaostailega kmeta. Treba je uvesbi vzajemno toottektivno apro-vizaoiijo mieidi tvarniaamd in zemljo. — Blago ne sme romati skozi roke mestnih verilžndkov; tvomica: im zemlja se mora kolikor mogoče osvoboditi banične cirkulacije, občinskih in mestnih aidmimiisitriaiGij, buržoazne sodnije, fdmiaimce in davkaoiije. Dedavstivo tega go spodamskega cikla ae' mora osvoboditi vsafcar&niih zvezd z občinskimi in mestnimi upravami. Izstopiti mora iz vseh zaveni^eniih »in drugih socialnih zavarovanj, bolniških blagajn, zavarovanj proti nezgodam, po*iaru, mizeriji itd.
Vseum svojim socialnim potrebam mora zadostiti na podlagi produktivnega organizma. Mesta am občine imajo pravico do obstoja le v kolikor zadoščajo tem zahtevam, to je v kolikor so obenem produktivne edinice.
((Razdaljo med mestom in diečelo je treba skrčite« ta komunjstačna teza je dobila (popolnoma jasno obliko. Že moderna kapitalistična industrija se razvija preko mest; mesta se ka/ejo vedno bolj kot gimazda verj^nikov, poliajavih buržujev, v njih je nakopičen ogromen kontrolni aparat buržoaznega, špekulativnega gospodarstva; poprečno je tem nad polovico parazitskih elemein-ta\r. Te elemente mora apravM proletariat iz mestne gnječe na ČM' zrak, če ne bodo to najpogubnejši mijazmi gospodarske in socialne dernoralizacije. Revoliuciiontarni proletariat se mora zavedati, clia je «maralnio. in etično« stokrat brj;!!j upravičen jih pognati na delovno fronto, kakor so bili oni upravičeni gnati proletarce in kmete v strelske jarke na bojno fronto. Ta nauk iz svetovne vojne si mora proletariat dobro zapomnite.
Kmete je treba prepričati, da z raz-mmaževanjiem komfinov se nazinnožu-jejo tudi konfinarski sodnikii, adVioka-ta, notiarji, davkarji, dacairji, učeni administratorji. Posiebno admlindstra.toa"jii', med katere sie štejejo kaj radi kapitalisti, povzročajo, da zidar sicer hišo zida, a sam lušte niiima; kmet pišenico seje s. bur®uj bel kruh je. Današnja aidmiini-stracija je skoro iztoljučnio špekulativnega značaja, protetariait mora razviti pnecl vaam produktivno stran gosipodar stva, potem se administracijia sama od sebe rtaizblini Na inesitla knjižne kontrole uveatii 'lahko stvarno, šablonsko kontrolo v skladiščih pri delu v tvor-nicah in na zemlji.. Delovna dioPnosti in upravičenosti se kontrolirajo izven produkcijskega orgianiizina potom delavske knjižice.
Kmeit mora vedeti, da kat mali producent mora stopiti kot prodajalec alii kujpovatec v cirkulacijski procies; s tem potraiti mnogo časa in provzroča mnogo nezadovoljnost!«. S svojo nedolžno Spekulacijo P®1 redi cela gnezda nesramnih, odteru^kih šptekulanto'1. S cirkulacijo blaga povzroča cirkulacijo denarja; vzdtpžajjia armado' bančnih ddirek-toirjev, viicadirekitorjev, Sfcribaintov, ren tiirjejr, borzii j ancev.
Vsem' svojim socialnim potrebam mora proletariat zadoščati na podlagi produktivnih organizmov, ki se morajo pretvoriti v edino upravičene, komunistične občine; občinska pristojnost se ravnia po delovni pnilsitiojnosti in se vsakokrat in niaposir:edlno 8 njo menja. Pri tvorni cah in veleposestvih si mora ustanovtiti nove delovne šoje na podlagi realnih prirodoslovnih metod; stare gospodarske, politične in duševne kralj ‘iniait jatevine miorajo brezpogojno v zgo-idovinlsM’- arhiv. Pioltetamiat sprejema tehnično dediščino kapitalističnega go-bpodiarstva; svoje gioepodarstva mora snovati na podlagi železa, elektrike, strojev; razvoj' in sestav teh elementov miora bolje! pazrraC kakor v paitrinrhail-nem ®aspodiairstvuf hi^ia gospodinja razvoj in sestav kruha. To znanje si z lahkoto osvoji, ampak zato je brezpogojno treba nove, enotne, realne defSav-jie Sole. Na mesto duševna eniergiiije po-edincev-specialiistov, mora postaviti duševno eneMjijo milijonov. Komunistično gloBpadirStvo ne more bitli odvisno od' diabne ali slabe volje mailio^tevilnih inteligentov, ampak mora sloneti na naj^irtih plasteh dieJl'Ovnega ljudstva.
Proletariat tvomic im zemlje se mora osvobodite, tudli kulturnih' vplivov buržoaznega razreda. «Ku;lturmi pojavi so odsevi materielnih gospodarskih od-nošajev; ni m.ogoče siprejeti proletariat tu buržoazne kulture za svoje. Tudi v tem oziru jie reformistična, ideja zgrešena. Proletariat mora čutite v sebi moč za samostojno kulturna dejstvov&nje. Nič ne de, če stare «ku‘ltunna vredno^ te« razpaidiajo, tragično bi biHo, ®e bi’ proletariait ne mogel novih ustvariti. Ni povoda, da bi odganjali historičen strah Hajnejiai pred komunizmom od sodobnih Hajničev. Proletariat mora sam zapeti pesem o dlelu, sestaviti njegovo zgodovino in ((filozofijo«; pnej pri de samostojno do svoje kulture, kakor če bi hotel buržoazno kulturo -proileta-riairaiti. Tuid;i v tem oziru mora indu-sfrietlni protetariat pamofii dejstveno svojemu mPajSem« bratu proletariatu na zemlji, ini sicer brez predsodkov zavojevanih inaiprednej&ih pozicij. 1¥&-ba se mu je celo nekako pokmefciti; kajitii do sedaj nosi precej odiznakov bunžoaznieiga fliiila ria sebi. Ni bilo odveč to pripomniti; z agrarnimi tezami zaključimo krog komunističnega gospo d ar stva; je bilo torej umestna dotakniti sie tudi drugih gospodarskih in socialnih momentov, ker tvorijo neraz-družiljive sestavne elemente komunizma. —
Slednji^ je to: kapitalistična' produkcija se je pojaviHa, ko se je jel razkrajati feudalni sistem; manufaktura je ba la njegova prvotna oblika. Kmet, ki m našel obstanka na zem.®, se je zatekel v mesto, tam ga je mamifaMara zasužnjila. Takrat tudi kapitalistična produkcija ni imel« tehničnega, strojne-
ga orodijla; ampak ustvarila si je pogoje za njegovi razvoj: mani fakturna delavnico. Ne stojimo tj sedaj pned podobnim pojavom v obratni črte? Kapitalističen sistem se razkraja, zapušča nebroj svojih parasitskah sltiižabnikov. — Marx ne govori le tako: o bankirjih, rentirjih, verižnifcih, juristih, direktorjih, inšpektorjih, finanoarjih ii. t d. Kakor naj se odvmie te elemente o»iro-ma njihov .novi pritok? H produktivnemu delu iz mesta na tvornkio in zem lijo. In ravno primitivna tehnika' vt po1-Ijedtelstvu daje proletariatu modnost, da jo popolnoma obvladia. To je izredne važnosti, ker se nima bati sabotaže pod-burižoaznih tehnikov in v komunističnem gioopodarst\'u je nujno potrebno, da delavstvo samo pozna ves produkcijski; proces. Socializacija indusitrije se je v Rusiiji tudi vsled tega zelo zadržala ker so je buržoazni tehniki, sabotirali'; proletariat sam- pa ji ni. bil &e tehnično dorasel dm &i ni mogel ustvarite prave depiovne doscipSime. Tndi« parola: Tehnike e treba plačati! ni ziEidasitovala ker so tehnikli zaihtevalii tudi .drugih' buržoaznih privilegijev, kar je spravilo dtostlii prejšnjih kapitalističnih običajev na dan.
Iz kapitalistične prodlnklciije se učimo tudi to, da .razvit kapitalizem' organizira produkcijo na novem polju, Bredi zaostalega gospodarstva direktno na podlagi majnovejsih tehničnih sredstev, ne da bi prehod® prej dobo kake rruani-fakiturne produkcije. Zakaj hi ne bilo mogoče proletariatu zemljo tiafco direktno organizirati? Res, to hi bilo skoro dvtojbemo, ker revolucionaren1 pokret privede vsled sabto,ta*e kapitalistično mislečih sloijev nigizoigibno dia zastaja 'gospodiarsikega življenja. Proletariait radi tega »e nič ne izgubi; komunizem bo sicer sffiomel na ogrodju' dosedanjih tehničnih pridobitev, ampak on1 reši predvsem svajia bistveno nalogo s tem, da ((Ustvari jasne ojdnioflaje med ljudmi kot delavci in sicer kot socialnimi delavci medi sabelj«; to pai lahko doseče na safootirami tvoirnici, kakor na združeni zemlji, pa naj le pravijo Otto Bauerji, da bi bilo to ((bolj po redovnih predpisih, kakior pa po gospodarskih pninicd-pih«. če anarhist Enrico MaMeista na ■vprai&a-noe, kaj bo zmainjkai žita, odgovarja, 'dal bo treba vzeti Giopato v roke in j,e seijiati, je to zelo proletarska revo-lu&ionarna meiticda .in proletariat pred-vsem komunist se je mora oprijeti samo da Obrani revolucionarne pridobitve piroiti sabioliruijoči buržbaziji. To je pripr.osta obče razuml jiva poteza; ko-muiniiaem ne ipoznai veličih, Ce če govorimo o aveličanah)) (hurtžoazd|a rada povdlarja to im hi rada ustvarita same «veličina« in se ne zaveda, da na ta način se «vel!Mne» same od stebe nive(tiai-raijo) b,i veličina Manca stalia ravno v, tem, da analizira z nedos#no osbroum-nositjo zapleteni kapiltalistličen' mehanizem in ta s pripmosftega proletarskega staM&ča, s tem da jasno dokaže, da vsa slava im moč fcapitaliiatičnih mogotcev sloni % na delu, ki ga delavcem niso izplačali. In «velifciina» Lenina obsftoja v tem, da bodro krmili sovjetsko nepub likb med vala v jem svetovnega kapd-talizmia a se :kk>t dielaveopratetarec. ude lel^uije tudi kOjmunfetianih sobot Bur-žoiazijai je proobraziPa mišljenje v rokodelstvo; proletariat mora misel združili z delom, delo odu%viiit .in koti resnično revolucionaren razred mora dvig niti sirp im kJladiivo bat temeljno dolžnost in pravico poveg-a svobodnega občana.
RUSKI.
Stavblnskl delavci!
Pristopajta InMii Mh Mikam!
Sekcije Stavbinskega sindikata Julijske BeneHje, kakor tudi posamezni sodrugi naj dvignejo znamke rd$lih sindikatov za vsak okraj pri sledečih sodrugih:	N
GORIŠKI OKRAJ: Battig Rodolfo, Delavska zbornica v Gorici, NABREZINSK1 OKRAJ: Colja 'Alojzij, Nabrežina h*t. H9.; Vrabec AdaL-bert, Komen.
SEKCIJA OPATIJA: Po&il MUm,
Opatija — vila Polepti'.
SEKCIJA MILJE: Mercandel Giovan ni, Sv, Barbara, pn Miljah.
PULJSKI OKRAJ: Oplanich Simeone, Pulj — Stavlrinska sekcija.
T RUSKI OKRAJ: Sandra Boscaroli,
Delavska zbornica v Tr®i<tu; Pozsetto Mario, Stavbmska sekcija v Grade&u; Persich Antonio, Stavbinska sekcija t> Ronkifi.
NOBEN ZAVEDEN DELAVEC ne
sme biti brez izkaznice lastne Delavske izbornice. Ta izkaznica ffa vele v solidarnosti na delavske tovariše cele Italije. Kakor ne sme tudi manjkali v izkaznici nobene ffa zavednega delavca znmnke rdelih sindikatov, ki pokazu-je delavcev o zvestobo in udanost razredni revolucionarni borbi. — Delavec, ki nima niti izkaznice svojeffa sindikata niti one Delavske zbornice ni organiziran. On je dezerter iz delavskih vrst. S takim, delavcem se postopa kakor z izdajalcem proletarskih koristi.
kotnifcflrlo ipiojcjlielgielt m#vil	*»1atdftcij,
ViHeid! ktatitfrih ae je naloga stltlamlk® klj<ufo retvoftulailaniaroium grožnjam omejite na pamirjieivtanje to neftevamje sipomitorah gi-bamij, kaifcRiiia je poivttjinla kite. ipovzaloaflfa , medi delavskimi rn&satrrti.
Rp-vizliijfc pctcdallfedftnfilh vredmiolt, v re*'0-linciotniairtnmi amiBlIlu, dldtočemia po odislsvih ruske ireviofiiuicije, je mor.alla nlajjt. v Iltlalliji pntflstomo uigOclmioi in1 tlaiko se je ma|g>lo-OKa Siirtlto kiakar v Stratoki tako tludi med prptte^arioitloim, aerbivno v obMki mamj jar sne zaivesIHi. nlatvdm&an jc1 za rusko re volti-cdijto iinl irJjiemia. gtBsflia, kaKteniai je nlaznanSIla svetu: Oiktlaitiufra pndietbnllalla, sledem, sovjetov.
Kakoir v .dbtaa«, dteu Ja teJBiijianako soda-'l.igtiičnio gilbaiaje Tes *iaxiier.lo n^' sebi vse ozmrake gibaonj oaflal&h tlraidliicriianlajnih sitnoak, irtaim dliuižii.' dejislUvio. da ae je v n;itip(n flasu ipojaviflla v silratnkii mnčlnfci, in zeflio dleilavina ^'inuijjai, kt je nalstprtoitovlaila diJakatoalMattiftnum pffipgnlaimiu' |m komnumi-ati&niim naaltzaicdjoim' nuske revolmcDje.
Tla Htinujd ise je s vseiml eflteral ac»per-stavljallla spitajiemnu kjamumlil-itiflnega prn-g.flairo|R\ ini ipriMtoip« k, III. init|3ifnfeic.lot))a'li' pHvtegial jei ipdtMlpjrtlrainkiinlo Mdda(',Vo e svojto sklepom, v^nasecm ruaveimbfru i.
1918.,	dtaugega >pa v mieseeu aprilu L 1919. Protti tema sklepoma ni tivoilillrt opozicijo •■ke ecHtaftlnlai irefloiranl#si'A'čna sstlnujia-. mar\7eč tiuldi dimnica sitare »nespn-aviljlive rovohi-ekjnlaltnie ftrakeije», katero je ZBeHOpal v
etiramikinlalm. vodistvui siradlr*. IjaKZcti ii; la flm.kiciija se je 'dlržiata sDar?@a piogimima iz K 1892., kialtmi je pnaiželt s etenalaftoJO* tfemo-krtefliietni:anVs fcit3tietrliji, fieiratvmo ee giii. Bku&a tollimif/čifti v .sinoisflu sltlrioige mtfcpa^ijivosAl.
Iiill|3irlniaiC|Wnfif.toeim kamiulniizimiu soVnaž-T'l° nnainitfifHillaioije aa Mhe v<?dlnofooll!j pr»gio-imi otiVInie to to ise 'ieiilažlale v pa«'la-maratJaTnth gioivoritu. žfi/vaitmiiih pdlemikaho v dinisvnikih ito reforonasKi&iiiih Hisiličiih. med itom tluldd v l'utrnl,ijevi reviji ((CrHlJca Sodidle«, (Sni aipUiahi v niaiSltcupii, kfltfiiu nii odigclvta^jal > i ItanJviinlein staililSSoi, ki ga je zavrela tluld1! Dstlaivska živem, med(tem ko KiajkCka ipt'<rt.''G'mein|tiair(nie skup;mlei, mie samo dia ni vistetoovaHla mikukieigia negflašanja v revoHulciorlairinieim smafeliKi, tleuniveč tl j je
oelllo nJagiitol'18' k I>rtltiaianieoniu pttdlpiranju NMiliijevegia minll0WnalVbi koitieriega »a tvo-rili ineSCiainBlfli eleanemSt ki m liilli v principi* pilo'43 Kajini i.nii lnvenle.ijiL Piovitilimo se k DtUlaivski avezii, ki je jStoMfe s »ilrun-ko ziavi izinifeki dbgovoir, ria ptotdftejgtf toaite-
tiepjfli eni je prftdlfžBda vidcMlvia giasjiic*j'miiskj'h 8|tounij to pnapiislitlla stinainki wdiati\ia po-flttflirth igiibiainj. DeOlavska zvteizK*. nii orpu-rfJila mikcfjk svtiije tnaimere, diai rlellluje kat ptiaiva delaivbka. sitlraraktn. Nlai enem iamad zhomoMamij sit je iadipalla. poponintcimia politt-fion smiatoor(d|Btnoiupai?ičeni proginatm; med deKnivskiimii raai^arai jia širita, a^fliniaksi-m/aSisKličnie sraanniilcio, oznidnjia-joč 'ew>jo agjtacljo m l«nn!?l'iiilflitt\nit» in osUiafo nV'for-mia^itae zahteve.	,
DddiaM irtdrmiram. >dla. i-1dd*r. Seraialt zače-njia*v tej .dto'bi pddipiralfii paljliko D el Savsko zivieize i(n* n je^iavie pnMIržke Ih konoiumi-s4t'čic<kn iTrtoclifiam IMiko za^diajemla v raizOiičndh čliasikih, kaltema* je pteall pod ilV^vidiatraima wAivtaiDltfc!»,kja je še nailiajal v K: ipoini v Tuitiiinu, izjavljajoč se »a tieze k-1 'i >4!Hutaritle.
Klljud) KIpiomi sie. je S/atirlain poi^tta.vlill kol Madjia miiksimh|i'l:{iičtnie 'fliakclije, ko ae je tia-ae Tla komigiiici |u v BdHogni,, v oktobru
1919.,	mer®* z desrtteo.
Znan j«< izild' Icoinigiroaa. Makteitenaildstič-na fnaikcijia jo dloibil.la iKV^Iniiiadlnio M^ino pridni ijJrtogulainmu oanltinuim^eiv (Lazaairiil), m kslteritlgla- je zbrialla ieflditmisltičina. de8-rtjca ir|ai siprelemt način Bivaje gilaiaave, to pndM 'm'sijhlnli komfuinia:'lC|nii aisUmaanl^tie-rti tnlainjštai. Slinamktai pnogiiajm jo hfll spneimedjieirt, pii^oip k III. inllemraacEtomali a\teistnio patirjemi, ttddla, sitlilainitoa je obdiržaJln. poipoteilonr^a iarojo enoltlnla^ti, riaitfrjujoč., dai je idletartičanska irmainijStmia. sptietjefta. popollmo dl5stdp|liln!o g|j‘idle. izivi*SeMa!l|rts|gia komium-stiiflniagia in mvtdlailoionlfittinleige prfoigtriaima.
Visle poznejše s|.iraink3nioi d^Haviatrije je slonielto nla tej pr\w|i|Rii dlvnimlnioifllli. Stman-krt j© zBtrjfcValtei dla bo z dlscfipllinio azdirn,-vHla mezlcllnuftljttatt. medi iruasprnHtiujočimi si ipiiagirteimiatiifaiimli kaniaeipdiljaimd,, kar je v najbdlj krit)fenom tailfiitosta kakor z nnajrs i9#i6nitoi	stiranke, sla-ko tiiidi
z zriafSlmo tan. vj|li«po;mieimlbni» oblinvw pie-iletlamstoegiai giito^nja v III. in!Witnjacionaii.
KaaniejSi dtalg^dki. kfi, sto sll|e(dSl hdlogro-elceanu komigiricj /u. dlokHzujeyio, da se 'delo-vamije iSlactlaiJDstiftne stmaa>ke v itoMjanskam plililftniam živ vilijiemju nlii pidav nič epneone-nfflo. Pojfli^Dijiavanijie komnuiniiisltitoih prtoi-cfipciv in Bklenjis listlUh ipatiam ^^jpaigiande mdd malslainli se je Mršilo njai nlqjbo!lij kao» tičfn načim>. To dktto slUa oivitKiflla nepte-sf(a®ta upoatoijia to absliiakdijia atirtankine de=ai|/tc®. Kiaikor olaiv|a|dnCi, t3i je dhratoila prelltefžinlt delež v siedl^i^h. da slteniklno diei!q\iamje», kaifema so otodhižlaflla ž|e ntaidlalja svoje tuiadliicioinialllr|a anfake. StploSnz paK-HiSne vdld^va v novembriui 1919. bo zapert ptiHvedite inef.orxnisJ:' v vodBivo. iplairiiianjen-tidrinle skuptnie, če rtlulcfil rateo imeli ii niajvi-•dezno ijaim šHeviJtoie Medine. Pioldvziefflc« se nd nlikake rasne akcija dia m naforanfetiam SzVžje lilz irok krimlto Melikih eUnldikailinih or^atobiaicij. Makoma,lisitiom, med' kaKe-itel je il^nr irlailo lnnotgo kemuiffistov iz mloidie ;ln kommniistiCmiilh začeitoikov, se je preipnil/ IIto sitiminkima .Madlaltivo. Toldla kaka ravd^uioiolnciiino detavtelnije je aaiiniaigilo iUz vijdD) sllednj«, ko mu, 'vmdalr nii billa diana maSnia^t.'. da Haanto naidEOiruje delilo sinldi-kialMHh or^anliziaicij to ifavdijivih preUtsmav nižtfefv?
. Komun|.fsitlom je OsrJad vefilik dea alaan-'kinega fnsoptejlat; Itoidia kak uspeh Je za-mogilj ime tii <itato, ko ga je nnlillairiska spo-Diflj stlMn tfe«wnio požiialtl] miniimaJi^tifene rieunaina?^ v isttmamikio \ipisamliih polidikan-(ov ta etaJdikailmiih vadlltjdljev?
Pri vseh dogiodMli, ki so tivoiriM višek raa redne bombe, pmdl fa pa boflo»nskem k^il^trestu, ko je glctspodiair*ak»i kriza privedite id^laaBke nnai-e v obžiirtla gibanja, tfcito nieigvmiavsifeit, isto omiaittjtviaiaijie, kali eri je pioitlvediSio sfračanjje diveh naspr^tniihi in 4'aJco so sb ekclije izčrpali le in se ugasnile v laizoiitoirtunije fin nevolfjo mas.
V^led Ulegla mi bi$a diei^niifla Inska struj« Je gtolova, da obveliljaivi avoje ilgiro, marveč j» imelta tlitdi možmoat dlai izpodkopa mjaksimiajiiiaiičffi^ ‘.enKieintoii ugledi okoriš-čuijoč s& z naspapoitijem, ki je vladia/lo medi n.jen'im/1 načellli im irezuMiafti akcije te slednje.
•Slporainjajme se vedskih eitavk Številnih kaittegortj Mi posebno javnih usftužboncev, gibanj zai dlragtojska dokKaido to »davke z dtoe 20.—21. j,ulSijB( 1919., spominjajmo s* gibanja pfijemotoJtekih kavinarjev v apnMiu 1920 to sploinega giban ja kovini-jev v seiptiemiKiu istega Ma: v vseh teh dogodkih ao efe ofliKtno ponaivljale eno in is>te k-aAiaikiter-istike, Poeiliediica tennu je bila dat ao Silroke pnrtetartakie mase. člmboflj zgubllljaile aauiparaje v stranko; 'diel teh ma« se je pridlružiT ananifosftičfiiemu giba-iyjii to stodtikialteitičnA Sdnddkaflini sviea«, kaitieri <pat je nedositajallo atmažinosrt,;i da bi dovedla 'proMlauteke miai?e k ravokicdonar nemu pripUaivUijanju, ki ga morejo zagotovi ti le metode toilemnu csonailaiega komunist ionega gibanja, to tako je Ital. 9qa fciiamka dokazala svojo rtsvowic‘u>
ntaimtai neszmožtnloist to meš«alnslt!voi m |o potlagenna pmadiiito nijemim gtrožnjBm ter se ijožvicegano «ai nje Začeto jiei aroste ndbjnai in nnaltiartMcaa pratMensiitvo prod (omtMflteiji bcilljSeiv8zana>>.
*
S tem vsefoiniepalinim odt<?bavkom ae zakUju^uje opi del gornje raioptrava, k& nam podhya agsodlovineto »dijie uate-jmviitve Kamuniiiatii^ne strtenke Italije. Sliedteča poglavja ra®motrivajo splo*no-političnii pal(^aj v Italiji pred kongresom v Livornu, o nalogah narodnega kongre&a v Livornu, o noiranji reorganizaciji stranke in o taktičnih nalogah K. S. J. Razpravo zafcljuču-je odstavek o akcijskem prog-ramu Kamunistdčne stranke po zavojevan-,ju oblastiv	#
Ker so rnogli na«i čitateljS od blau slediti po|4wam razrednega boja v Italiji neposredno pred ustanovitvijo Ko-munisitiičhie stranke (zasedtaa, tvomic, temcDemi&nir spon v SoeiaJistilni stranki, razkol v Livonnu) to kier -je strankin programa v HetoSniih teaali (od katerih so tale v «DaBu» objavljene'*© dvojne) izražen mnogo bolj ohšiflnia in v luči maijnovejSih dwgw3k0v, cshallih gowi‘jih poglavij te raapriaty'8 ne smteteiano več prdmewn5!h zia ponMiseik. Zaključujemo »oidllst.ek z nadejo, da je alu*il utrjeni u komunistačnega naairanjlai o nafleJuh in p poslanstvu raizredne piotefeireke stran
VisMT piraobiflice prihodnji Sbevil-
Cma 5 Ur, po polti lir 5.90
Kdo Soli imeti koledar v razprodajo naj ae obrne na vod* stvo, ul. Oaltari 36, III. n. v Trstu.
miljenje famtasltene anoMostb, od «krute sadmrjažui i,n vere v »svattejto bodočnost;«
Lepo spričevalo aaimem/u sebi! Tragična s,tv ar, aLi če Kosovel odreka samemu sebr sposobnost sodbe o gradivu «Novega Roda«, potem naj bo diosle-
Duševna kriza
slovenskih mladih intelektualcev ii.
V svoijem članku "Učiteljski liist» sem hKvUed napeti .vpnateiiije esaofne delovne tale odnosno vzgoje sploh. Pri tem sem zavzel izrazito, jamo delavsko
stališče. Pokazal sem v kakii relaciji j vsako delto mora vendar mašiti tvorec
odgovornost. Jaz pa, hvala vsem bogovom, nivefn te duševno talko propadel, da bi priznaval tistim otrokom, kti či-tajcj «Ntovi Rcid'», večjo kompetenco v sodbi o njegovem ga activu kakor pa samemu sebi Iz psihologije pa varno — in tudi rm-
sten svet, nedotaknjen* od umevanja »iz' sploh njegove neljudnosti. Uljanova
mati ne misli pustiti sina samega sebi tudi za ves čas njegovih univerzitetnih študij.»
V onem «Spisu» nahajamo tudi podatke o Leninovem rodu. Njegov -oče,
_________ ^________^_________ lija Nikolajevič Uljanov izhaja iz
dan, pa naj ne pite več vanj, ker za 1 astrahanskega meščanstva; po dovr-
«>ko gia kongres sprejme. Tega leta bo
namreč drugi dan januarja v pon-d!e'ljek in koledar lahko srtopi v veljavo brez 'Vseh sitnosti. Drugi razlog, d« se stvar odloži za šest' let, je, tla imajo druge države pr bolnost sled iti Ameru-kd. —
Seveda so se oglasiti nasprotniki in pravilno je slišati njihovo stran. Na-
srtojl učiteljsko socialno vprašanje z vipraišanijem štole in. vzgoje, kaj zahtevamo od učitefekega glasila in te nekoliko drugih vprašanj, ki naravnost izrivajo polemika in šele na periferiji mojih misli je bil tudi tisti buržoazni listič, ki si stavi v nalogo, da pod geslom nicvega rodu g at i v mlada srca delavske in' kmetske deos vse liste zla-
šenju astranske gimnazije je prišel na sprotmiki brez izjeme priznavajo prak Kazansko univerzo, kjer je dokončal 1. 1854. računsko vedo z imenovanjem v kandidata.*)
Po treh letih je napravil ravno na tej univerzi z dobrim uspehom izpit
1 ličnost in enostavnost novega koledarja; priznavajo tudi ekonomsko stran prihranitve dela in denarja. Imajo pu globoke pomisleke prvič zaradi splošne uvedbe in drugič glede triadiciij, ki se drte vsega, kar je staro. Ati bo Evro-
šiin nitaddiinantetektaupewn ae bo *ko-! in fizike v gimnazijah*.
l»1/i čo ai včftdiii nrJc/V«iikrv	ka-	S
za «starejšega učitelja matematike pa z osteilim svetom vred sledila Ame-
rtjske važnosti)). Istina je, jugoslaven-
ska giospiddo špekulanti i advokati, komunisti su vikali protiv gadne prevare, što se zbila sa stnarae talij,anisfce bur-žoaziije i njeniih prištela, a. ni.su začuteli kcto vi, što ste pre izbora (lizali toiiku galamu protiv * «Talijania», a kad ste dobili srečom veganu u zastopstvu od-mah se stadoste grliti i celi vati s nji-
dok šurujete a zajedlndčki ga derete sa ((tudijimcima)).
I vaš uzvik «za politi čku borbu hoče •se zreli jiih lij udi» razumenno dobro. Potlačeni narod po vašem studu daMen nl-je zreo »a potitišku borbu?! Jest., za	vas
hi svih tidvnra bilo, kadi se narod- ne bi u borbu upmfeo i trači, svojih prava, barem biste nemetamo miogLi uživati ma kaio brača rodjenia. zabbraviivši Jia; plod njegovog truda. No narod je zreo govore i	obetanja	što	ste	ih	dali	nar-o-!	i stmr ‘ide obratno nego li vi želite,	ba&
du samo	da	glasuje za vas.	Mi smo pro-	j	obratno.
testovali i to voljo m velikog dela naroda, kiotj.i je poikazao, kakjo več ne veruje u vaše gosposke bajke, a što dopisnik veli o protestu da je irnao biti «optuž-niica histartijske (po-vesno) važnosti«, ne-
fUte, če si včasih nekuMko ogledajo	ka- \	S	temi	podatki	seznanjamo	Cigane hirtaučnie, ver ske in buržoazno-i	ko psihologijo — da čjpvek ne nosi '' : tatelje	z	našim	tovarišem	Leninom.
razredne predrasodke, vso tisto burto-j	sebi nik&ikega eveta. ki ga ni prejel	kot____________
’, k-i je prikadnu in potrebna.,!	predstave potom ut tekov- na svoja	ču-j
dano aaro,
dla npipravi ez nje uhane in penine !a-| l ila cd zunaj. To -vej© tudi pisatelji in I
*) Gotova znanstvena stopnia.
Ikalje jugoisloVanskeiga in- šteli jaraskege j izdajatelji «Novega Iiodu» in zato je kapitaliEma, postojnske in klrijt-ske bur j njegovo graidi-vio skrbno preračunano | toazne občinske svetovalce. Toda zna-J n,a. to, d a iz-savie v mladih Cjbr«?kib srcih Čilna: vt*e j-e šlo tiluo in nemo mi-mo' {iste utiske, tis!svet— ne torej lasten!
Vsrah nioijiih izvajanj, dofcim je vzbudilo: ki'd gu sni telilo, klprača/oje »Novega .Roda«, kat neznat-j Uimtnnst vr*j torej tu svojo nalogo oiega fragmente moje kiilike, vibi irano jin v koliko je «čista» ali «nečista» kritiko.	j odviai cd sialičča, od svetovnega nazo-
Kako je to mogoče?	na, s kaieitoga jto posroaitiramio.
Kaiko je nnogioče iti miimo mojega) Tako je ptLja.elji! Im sedaij k uNove-aojcr^Pcugiičinega stališča iin vseh na njem ; mu Rodu«; stonačdh izvlaijianu ter se ustaviti fe-le pri j «Novi Rod.- je najboljši buržoazni j y -a mi leš£erb zmršeni kodr; «Niovem. Rodu«? Al;i se urar moje socio-; mitadinsk: list, kir jih je do sedaj pi-i , .	,	. v ,
3urž-0 )z:j'i. G- ' :vto še no-' Potm so zlePe“ se mi na ceio.
PETER BEZRUČ:
RUDAR.
Jaz kopljem, jaz pod zemljo kopljem, jaz skale premoga, iskreče kot kačje luskine se, kopljem, po Poljsko Ostravo kopljem.
in jesih zaliva oko, s temena lobanje puhti mi, izpod nohtov mi kri,
jaz pod zemljo kopljem.
logično stališče, s katerega zrem na to- $31’» slovenska bur*
Jo ut vzgojo, odobrava kratkomalo kot: beden ni 1-Ao zv-eelo služi!! ra jenom so- j nvPednO, duhu čaisa odgovarjajoče živ-j cialni-m ciljem, kakor «Nto\‘,i Rod«. Za-lis Ijenjia zn)0>%K>» stališče? kako pa po-; veda. se korenito, da je njegova naloga1 tern mogoče puntati se pro-tii moji kri-' pristnavlijanje dutovne predispozicije za, tikiii «Nowega Rodu»?	|	osvebojenje stovuin. buržcazije' na Pn-j
O, ne, stvar stoji drugače in- o tem 1 morskem. Njevov pnogram. «V Svet;!« jej ,	.	.
raas bodo poučite sledeče Ko^oveiove! jušen. «lxragO)bard-i m Sltovenri' v naši; S kladivom v rov zamahujem širokim, vnsitice;	'	j	dejteli« je temu cilju zmmiria ponore- na Salmovcu kopljem,
»Vsako vredno, duhy. rasa pdgovar-jaijoč-o, žiadjeTfja iSh.bmo idejo cenim, pddtpihaim ira jo pomagam; kulturnim i-dejam dajem pnedirnosh pred vsem ostalimi. Vsaka vredna konstruktivna ideja namreč ptomaga »umevati kruto se-darajtost)) in budii vena v «svetlejšo bo-dioftnost)). Zavračam pa- odločno vsako dlest-ruktlivrao idejo, ki nliima v sebi ni
riki in sprejela novi koledar? Mogoče) ka on i sv,i drugii dobra upamte, kako — mogoče pa tudi ne. Zakaj ne? Naj-; je original tog protesa oataio u krvi, u več zaradi -tradicij in verskih ozirov, pesti ma nas radraika, te je on uistinu Cerkve S9 bodo najbolj branile zaradi, neizbriisiiv, prave historijSke .važnosti,
svojih prazniikov, ki jih hočejo imeti ob svojem času. čustva se najbolj upirajo tudi največjeinu razumu. Velika zapreka e tudi praznoverje. Pripro6ti Američanioi in Angleži smatrajo petek za slab dan, ravno tako trinajsti dan v mesecu — po novem koledarju pa pade trinajstega vedno na petek, torej dvojna nesreča!
Ampak vztrajnost premaga vse ovire sčasoma. Enkrat je treba, začeti. Nikjer ni zapisano, da moda ciiviBizirano človeštvo držati za. vse večne čase sedanji arhabfci koledar, katerega nam je zapustil papež Gregor v srednjem veku. Človeštvo mor«' spreminjati in izbolj-
jer se ne da rastrgnuitii i zabacit.i popu? onoga ma papiru; taj če protest jedno-ga dama planuti i ne očekujuči nikaikor va re»enije sa stnane vaše gospodo. — Njega čemo redili mi samli rodnici i se-ljaci učinlivši kraj vašemu vladanju i ti rami ji.
Mnogi komunisti matuljskog okruija.
Razne vesti
Ili
simo to 'imeli sv atome pojedinome jo® pre dahi na isprav-ak? OiTda bi tekar . lepa bdla iza«la! No kako dopisnik kaže , .	mi smo im rekli «da je jako dobro na-
ševati \>e svoje nnstitudiie, ato hoče na 1 r,,-sana j da. jma jn-eko 400 potpisa«. predevati 7_in to se -vedno godi kljub; Sve.keko nam tlog proteste) n.ij sasta.vio vsem tir>;idic3jam».	1	.nikaki adivokat rai ontorevole, a od nas
Svetovna produkcija pramoga. — - Od
vse svetovtvnto produkcije kameaitega iprteimogia je pi'.'del'aua; leta; 1913: Severna A meniha 38J) odstotkov. Anglijiai Sl.8 odstotkov, Nemčija 14.2 odstotkov, od ostmi-lih dii'aai\>- največ Franlcoskai y 3 odtsloiiki. V letin 1921 se je to. raamorje iiako-le spremenilo: Sevoma Araerikia je pride-l.alla) 45 oidstotkov, Aragileška 17.3 odstotr kov, Nemčija 10.8 odBtotkovi. Svetovna 1 produkcija jie» ztoaSala. pred vojno 13 in Dalije stoji u tam dopisu: «. . . i nisu i -P°l millijona vagonov, leta 1901 pa' 13 mti-hteli ni pokazati) tu. velevažnu ispra^ j hjonov vagonov na leto._ Produktivnost vu» Kome je ta nismo hteli pokazati? i ^,a ie portaisla. v Aimteniki od'100 od stok
jena im prikrcijcna zgoetavina. »Zgodbo :az v RjJjvaldu kopljem in v Pietvaldu kraljeviča Marka« so prepolreonu tore-;
lat k tej zgodo vira i. Muv:al>u"i je velik
kopljem.
pisatelj, ali nije-gova «Pravi iioa o j spon- n	1.	-	j	•	. t
stom toranSun vrai izborno Feren-iP« Goduh z«na od mraza m. stoka, cigiovp delo: -prolietartski otroci ne želj- deca v naročju ocL glada ji joka, t-e sii iz zatohlih »izb, zakaj vič sedanji jaz kopljem, jaz pod zemljo kopljem. pc,Waj, vate uboštva ja velik bečji dar!
In M.e^kiove jaka.ve toroHke niaidraac.io-
troto kanstruktivne sile» — takq govo , nailtetične zgcdh? niso «piamehkutejoča
ri Sterna Kosovel.
Vidite, to je revščina Matasti'— in vendar jo je napev ai staven/siki intelak-tuatec. Ker je tipična1, oglejmo si jo dieta od blizu.
Mladi Btovemskli intelektualec torej o-'dobruje (podpira im pomaga) vsako »vredno, duha časa odgovarjajočo, življenja zmožnio -ideja«. (Ju ji. pr. adobruje (prOctoira ih pooraagia) Zvezo narodov, ki amogočuje suterajstvo nepregledne vrste nartodOv, kakor; Indijcev, Egipčanov, Turkov, Arabcev, različnih afri-kariakih ifenen^ Nemcev — pa tudi Jugoslovanov (tudii Slov&racev), ka edd-irta amidtgničutjie kn'a)v:o 'jzitopiSčainje mi-IjoraoiV in.’miiljonov delaivcev in kmetov vseh dtelbv sveta; ki je povzročila, da so v Rjsiiji pomrli miljeni nedolžnih bitij radii rtjen-ih oderuški n inleaesov, ki piovzročuje rapidino rastočo prostitucija v vseh državah itd. itd. — zakaj če vipnaftumo Lloyd Georgea, gosppda POincameja, gospoda; BonnonSlja iu mu-gori te g. Pahiča, oni nam bodla evidfen-tnio dtokamalii, d'a je ideja Zveze nuiro-tlov »vredlraa in dulvu časa odgovarjajoča«, a dia je dSivflsjanjla ^posobnia.«, vi
vsebiirtam. Ostanek izpolnjujejo »cincin-pesmice«, pesniške miavrace Di Albrehta pa do Silvina Sardtraka- in to je njegova •najrzraz.itejte karakteristika.
Tako.
f Nate' dolžnost, pa je, da povemo delavcu lin kmetu, da Je to buržoazen list, buržoazna umetnost in da eluži kapita-fetičniian ciljem.
In zato jo v sled svojega delavskega svetovnega nazora, raaijodSočnaje odklanjamo!
Sfiledi.)	Ing.	D.	GUSTINČIČ..
O čisti umetnosti
Ad «NOVI ROD.» »Duševna kriza« nami postane vidnejša, afco gremo bol-nlkom’ malo nasproti.
Pravijo torej, da imajo oteoci ob či-tanju tega lista pred očmi samo lasten svet. Radiii tega sem poslal te pred meseci uredništvu' N. R. v objavo pis/ho ruskih otrok evropskim otrokom. (Ruski otrani opoziarj-ajo v tem pismu svoje zapadrao-evropske fovarite na gladu-
„ ^	_______ joče ob Volgi.) Mislil sem na ta način
Siroo sami, ker ob^alsr^rvseni gnje I ^itiateljem Norega mila prikaCTti njih vu trpinoiv vsega sveta. Tako sb tudi j resnično lasten, svet m rae da bn vlival idojia suženjstva, izkoriščanja, in prosti-; Pri l«m v inliada srca sovraštvo ali kaj tucijse tej gospodi »vTedme, duhu časa takega.	^
primerne« in kakor se prepriča vam o ■ Uredništvo N. R. rai objavilo pisma.
vaak d'ain »življenja zmožne«.
Raivinia tako pa mora biti «hrum en« btovaniski. dntelelkitualeo tudi otlločno proti vaakiii sili, ki hi hotela «Zvezo napadov« porušiti, zakaj talca sila je »destruktivna« itn v očeh zgorajnavodenih mdgo&nijakov »nima ni trohe konstruk-trvrae sile.«-Vsaka »konstruktivna« ideja namreč
Souraag® umevati »kruta sedanjost« in uidi vena v (»svetlejto bodočnost«. Cisto prava lidieija, ki je konstruirala tanke, je nodvom.no naučila marsikoga u-meV-atii »kruto sedarajost« in marsikomu zbudilte.' vero v «sveAliajto (te preveč
Morda zato me, ker imajo otroci pred očmi testen svet, ki pa ni slovenskim otrokom, razumljiv? Najbrže bo. tako! Ker ru?ke otroke vzgaja' proletarska šola im enako časopisje, nate pa. vzgaja meščanska tolh in- Niovi rod1. Ira ako 111 talko, kaj druzega — neliterarnega — je -vzrok, da pisma ruskih otrok ne sme f itiatii slovenska tonska mladina,
*
Srdha-M LADI K A. Goriška »Mladika* pni,naša v zadnji številki slifce-kar rikatura iz fašistc-vskega tista, kakor da 1 bi te slike bile njene. Lahko se ponaša »Mibtdika« s tujimi slikami in Ulj o vsi
Bvello!) bodočnost« Ideje velike Italije, j niil3(jr’Karp Napadati fašizem in, ga ob velike Jugoslavije, velake Nemče ve- j en,3m k,C(pLr;ati bi rekel kdo dla je preveč
iike Britanije im, vsli drugih velikih iinpertalifflmiov se gotovo ze?to«konstruk tivne« m tako Stanu Kosovelu in njegovemu tipu intelektualcev res ne bo kmalu nestailfo »spodbude« v svetlejšo bodočnost, r Tada revščine ni *e dtolgo konec. Na-fti mladi irif-dektualri mečejo kakor o-troci gumaste žoge okrog .sebe tudi sle
netaktično in dijaški. Mi pa pravimo: L’art paur l’ait! Prav taka
L.
Iz rova srši in srši iz oči mi, jaz v Dombrovem kopljem, jaz v Orlovem kopljem, na Porembi kopljem, pod Lazami kopljem.
Baš nad glavo od kopit mi odmeva, grof pelje skoz vas se, kontesa z ročico konje poganja in smeie se z rožnatim
licem.
Jaz kopljem, jaz dvigam motiko, žena, prepala vsa, moja gre v grad, kruha gre prosit, vsahnilo ji v nedrijih
mleko.
Dobro srce ima gospod, z žoltega kamena grad je njegov, trga pod gradom bučeča se Ostravica. Črni dve psici pred vrati na straži.
Kaj šla prosjačit si v grad in beračit? Grajsko poljč rodi žito za deco rudarjev? Jaz v Hrušovem kopljem in v Mihal-
kovicah.
Kaj iz teh sinov, teh mojih deklet bo,
če nekdaj iz rova me zvlečejo mrtvega ? Dalje moj sinko bo kopal in kopat, t na Karvini kopal,
dekleta pa — kaj iz deklet je rudarskih?
Kaj ako v rov bi nekoč to proleleto jaz leščerbo treščil, kvišku zravnal svoj upognjeni tilnik, stisnil levico in stopil na piano, kladivo s tal proti nebu v polkrogu dvignil in svoje oči te iskreče pod božjim tam solncem?
*
Kriffljii, imenovani v tej pesmi, so ved v ostoovskieora riKlinliškem revirju v š tezi ji, rca češko-paljskii-niein%ii jeizikovni moji- V času, ko je bite napisana ta pesem, sto bili. č.eik.i rudarji v teh krajih tlačeni socialno in hkrati narodno od nemško-poljske feudalrae gcispjde.
Komunifiti nimamo nobenega povoda, -cH bi se borili prot.i takemu novemu koledarju. Nasprotno. Kot revolucionarji in praktični internacionalisti podpiramo vsakio težnjo, ki gre m odpravo zastarelih in okorelih običajev in unja nove, tesu primernejše. Ako pride do uvedbe novega, pra-ktič-nejtega koledarju, smo prepričani, da bo Sov. Rusi ju, prva država, ki ga bo
sprejela..
Hodničke zadrege i uzajamnost
medju radnifcom i seijakom
j (Dopis iz Labinja.)
Prešli put sam vam opiaao, kako leži kod nas u stav^rištiirraat Ra-dničkih zadruga več skoro gedinu dana za preko 30.000 suporfosfata, koji beše poslat ovaano, da ga kupi ma® selj-ak- te oplodi s njime svoja polja. Prema) našim ko-mundstiičkim idejama pohvalno jest, da
»malo školovan!h ljudi« ne može se ni zahtevaHi da pozna mo sve te g lupe bur-žoaske paragrafe zakonlsko i pravopisne, jier nam,a, »tio smo pritisnuti svag-darajiotm bedom, nlije bito moguve steči 1 «VcPe ntaobraizbe« i «\#e inteligoncije« u skupini; škel-ama. šilo ae tiče podpisa, rai je niil-ko od mas n i nameravao poslat i «g}c?ppad:i savetnlcima« g\e sakuipljene -potpiae naših liizbonnika, koje jo» i sada drsimo preko 500 (a ne 360 ni 400) »za. uspometnu« o miiinulim ;izbor i|ma. Sloga nije irnao razlaga nitko od' te gospode »kimati glavam desrao i levo« ®to nije na protestu- mateo ctvth polipisa,.
Nešlto n-ite pita se »vrlbcen-jeni» do-' nekaj oseb.
jpadla od 100 odstotkov na 74 oidlstotkov.
Prostitucija na Dunaju, Glasom &aso-
pisnih -penličil jc bilo taraskegla lata na Duciaju okrog 60.000 pros-i iitnitk. Pred sodnijo sla je moivvlo zagovairjaiti 75.000 mladdletnih oseb. Od katerih 35 ddkstdt-kov pod 14 letom-: večrniomia dtektot, c|e-k.aterai še. ,po>lni otrocli. — Gla,\md varok nrairaisle prostitucije nia D-inaju je rev-ščitita, ubošttvio 'in tire7.jx>sie'lnisrt, v baitere je bilo ipi-vhinijenjo dluntajeko pnebivailgtivo ipo 53guWj)snh vojiri. Kaj pada ipostbešine-jo pohujšanje nazinje (predstaive. kineinntai-f,igralske TOlmi ittd.
Število brezposelnih m|a Danskem je v enem 'tednu od 3700 naira^lo na 100.000. Število brezposelnih v Švici, kariero je je koncerni pro&lega dktrembnei anašialo 89.0000, jie Sede;j naraslo na 97.000.
Herxy Bataille umrl. Dne 2. t .m. je
nerladino umu3 Hen;ry Dateille. ki je'bil polelg Bornsteiniai eden najbolj ztnnmVth fraiacBl5ikJ:5i gledialfiških p'tsh{fdljev. Ameriška policija je v PaivtudkelHu
streljafia na gtavkujoče delavce in minite
pisn.ik ili dapdsniai; »Kakvia je to organizacija, kaj a tako sliabo organizira je-dan cd- nnjvažnijih čtLnia poditičke borbe?« Ta.j il i* t.i kioji1 po&tatvljiadu tako mu-d-ro pitanje zastalno rae pozinaiju našega programa, nlašiih puteva u politič-kcij borbi ni naglih pravih Objeva. I naj-zadnji je več radraik uipoamao, kako bi stupa radnik preko svojih zadruga uj proletarijat ,i a,ko bi dlohio opvlnske u-veau sa- seljakom, da mu dobavlja nje- rede u svoje ruke nem-ajuči ničega svo-gove pof repštine, te du se na taj način | ga astao i nadalje rab onih što ima ju razvije što veča uz-aja-mncut izmedju j uebraj plodovite zemlje, tvornica, -Ho radraika i sel jak a. »M je priradno da mora dia bude fukva uzajaimnost zajgia uzaja-mnost i ne samo jedra,ostavni afa-rizaira. Ako n. pr. snabdevaju Rad-n-if-ke z-adruge »eljuka sa veštačkim gnojem, poljedelskimi s/rojevi itd. orada, čini se nama, ima i prava da tražj i on od svoje strane, da mu te zadruge odu-zmu one suvi&ne plodove njegovog rada, koje on mora da proda i koje treba radnik za svoju iishranu, a to jo® na-
limaju s\’ega i svačegia, jer nemoč li hle ba, uza sve opHne i urede moraš gln-dovati. Prem® torne nama komuraiisM-ma, me može bati zadbbiče opčim bolje reči optč.irvduh upnaMa »jedan od n-aj-važnijih fiin-a politiičke borbe«, nego jedem od sporedmih čin®, koji mnogo doprinesli- raatoij propagandi i- koji niam daje prigode du kriiitišemo i pnikažemo za-o?tal'i'j.im slojeadmu vate lupe^ine go-sFOdio, pa- da- se u-vere kako ili, podi jed-ročiiito ondi-, kad su ti. plodo-vii kod se- j rao-m (tudfjinisko-gosipodAkam) -illi dru-Ijaka jeftiniji no inogu da se nabave j gom (raailodmoi-giospodskam') uipraram na trgu.	I	rraa ba® jedraako sfcredavaju. Ta j® na?
Ali evo kaka rame d® rade gospoda| jedinAzadte-tak koid'taga, a pri tarp amo upravnici Radničkih zadruga:	’	toak prtljcip uspeli': Najvdtmn )e (in
Prošte godine seljaci s Labinjštine
LENIN - GIMNAZIST
V drugi številki «Proletarskoj Re-
 _________ _______ ____________ voljucii* so priobčeni zanimivi iz-
deče prazne fraae: «etični zak-oni«, »eli-1 spiski iz »Uradnega spisa ravnatelja -X--—«- —Simbirske gimnazije o pripuščanju h
®raa reauete«, »aist® ramo^poisji)), »čista kuMiuru«, «4tevbJiuc4iJa», »revoliuoioraa-r duha« ira podobno. Vene to so za, te ljudi aibsioilulta, ki ne dicpuščaja ni kakii h rela-
cij Urnotra«^ je	ena,, febniarja 1887»; med njimi je bil tu-
»čista«; etika jie etika — sama ena; kul-,	_ (T ' .d
tura je kultura, — tudi samo ena, čista; di Vladimir Uljanov (Lenin), j svoboda je svoboda — svoboda »na Pred nami stoji — najizvrstnejši i apMnio«, mendia tudi »Čista«; resnica 1 gimnazist, ki vzradošča srce peda \fe resraiica — samo ena- itd. _	1	goga
tolstovsko - deljanovske
. _	______ini redi Uljanova Vladir
vseh teh pojmov proč Novaka, pa bo-:same enojkei razun logike, v kateri
NOV KOLEDAR
Nov koledar pripravljajo nekateri učenjaki v Ameriki. Seveda ne bo to Komunistični koledar, kakršnega je izdala na«a Socialna, matic®. Moremo p« zrelostnemu izpitu učencev osmega j reg-k da b,i uvedba novega koledar ja razreda Simbirske gimnazije in za-1 napravite pravo revolucijo v kroraolo- 	—m (fcasošttetju), torej — revoluciona-
ren koledar.
O propagandi za. spremembo starega dn za uvedbo novega koledarja pite a-iraeriškai »Prosveta« sledeče:
«Liberty Ca.lendaa- Aseocietiom of
sebnih učencev #— pričetega 18.
šole.
^ JI JIvAv	Ou! 1IV« vi 1VUlcCt Kvio k V OlVv	w ▼ —-	|	1	.	|
Ljudje božji, vzemite z« treraotak od; |relostni redi Uljanova Vladimira -	(dpravo
ste vidiali, kaij vpin to ostamie- človek p® j • j
ti vi v družbi iai ta je razkosana pd in- '	.	, ... »r »n-
teresraih sferah v skupine iradivicluvov, | Pn izpitu je dobil V. Uljanov v ki je sestavljajo. Ta hetettviraosfc ee to-,vseh predmetih enojke m — »prizna-red prentoa, raa, te skupinie in zgdrajšnji i no mit je bilo spričevalo zrelosti ih pojmi zartabivajo v vsaki skupi rali (raz- nagrada z zlato medaljo*, redu) nove vrednosti, nove vsebine. — y »Spisu* se nahaja tudi obča ka-UmetinK*?t proletarskega razred® ima rakteristika Vladimira Uljanova, ki nvtajo iv«ebmo, svojo raatoga m evqj_cilj; •	-	oče	A<	F_	Kerenskega	—
f. sur ......................    *
frotetarska etika rai- etiifca gospodo ju ega naaareda; pnoitetaibka kultura bo
erenski, ki je bil ona leta rav-
tuu,a IjCudAl Ct.iu/,	UU-I cuviu nuiuuiu	|	.	»	•**
niekaj drugega kakor kultura kapitaliz- natelj na Simbirski gimnaziji, ma; proletarska svoboda je za kopita-1 «Zelo nadarjen, vedno marljiv in liste suženjstvo; resnica in nemesnica j točen — tako piše ta pedagog o bosta odvisna, od svojih premis itd	!	dočem preobratniku vseh osnov — je
Ne morem priznati torej rtikakega. b-j uljanov v vseh razredih prvi uče-
Bbsohita v natom življenju' in zato mo-1	.-	.	.	-	J	iž-	-	,.-n„uu	■'»pc-m	iviu n«ni hi f«"««	.‘.*ICU
'	   a	mtelektraal-	nec	l.n	kot	najvrednejši	po	uspenu,	zadtlJlrn	junijem	in	prvim	julijem.
rairto zahteMaSii od vsaJ ca, ki hoi‘i& govoriti z nami, dve stvari: prvič, da ima apiiedeljeivo filozofičnio irj drugtič svoje razredno atališto, t. j. ^0) ima avoj sVAtovivi nazor.
Vse n«i?e dutovnla beto, vsaka naša
starega koliedarja in uvedbo novega, je 7. februarja otvorite' svojo kionvenoijo v VVaahingtiOnu. Dan pred konvencijo je kongresnik Schall iz Minnesote predložil v poslanski zbornici predlogo za uvedbo novega koledarja.
Organizacij® je razvila veliko propagando v časopisih in raa govornicah z® nov koledar. Narejen bo pritisk na kon gres, da sprejme Sc h altov o predlogo. KoA je *e znano, je predložen novi koledar zelo enostaven in praktičen. Leto dima trinajst mesecev ira vsak ima 28 dni. Novo leto je dan in praznik z«se med zadnjim decembrom ira prvim januarjem; ravnat ako je 366. dara v prestopnem letu rten ira praznik zase med
po večini članovi Radničkih zadruga, ponudili su skladlištu u Lab ira ju svoje žito. Pozivalo je, da se je u ono doba kod nas'več asečata velika oakudica novaica, i seljaei micral-i su da prodaj u poišfo poto svoj.8 suv-teno žito. ®ta je bilo daklem pri rod nije, no da su se obra-itili pr\no na svoje zadruge, od ko jih su mipgli' očekivati najpaštt&niji poeeo te u kaj su se mogli najviše pouzdad, Ali direkcija je taj posao glatko odbite, ne htev ni da ispita cene ponuda. Izgleda daktem, da, tak vi posli uopšte raisu u načrtu bvre naše gospode.
Ali evo &ta fie deisito. Seljaci &u prodali svoje žito privatnim trgovcima Ovi su ga samleli te baoiii na domači trg. Po^to je bio nakup vrlo ugodan, oni ne samo da su u-čAnili sjajan posao, nego su bili i u stanju, da proetavaju do-miaAi dobru muku za 10 do 20 sloti-nafca jert.fti.nije no na&e Zadruge te na taj način' uspešna čine natom zadružnem dučanu ozbiljnu konkurenca ju.
Ovaij fakat treba da pasmat.ramo sa dva staraovteta: 1. sa trgavačkog, a 2. sa moriailraog.
Sa trgovačkog staraavteta, ovakvo postavanje kaže na potpura-o oeuetvo s.va-kog p®metnog smisla zadružne trgovine, i vnedain je d-akliem sve osud'e.
S® mornlratog stanovište takvo je postavanje sposobno, dla ubije u članstvu još ono mata smisla zia zadružništvo, &to ga radnik i seljak po sva joj prirodi i-nrteju. Mesto da se svakom prilikom na ročito seljalku praktički dokaživa, koliki je njegov interesi, da bude organiziran u ifctoj gospodarsko) organizaciji te da se na takav način prirodrao razvija njegov smdaaio za razredrau uza-jamnast, 'to se ga rad je odlbiva od tih organizacija te vodi dio togai, da ne gleda u Radničkim zadrugama nteta vito, no običajnu trgoyaiHku posUovraicu.
U astalam, mi bi trgali da se i pitamo, da-1'i ba? neizbežno treba, da pijemo mi u Istri »kijantii« i drug® ju-žnaitalijanska vina, da-li i avo služi za odlgioij uzajamnosti medju radJnikom J sel j akorn, ali ostavljaimio ovu stvar o-raiim zai-1'ružnticim®, kojih se ovo pitanje vito tiče no nas saimih.
clan.
nače poli tičke borbe sooijalna revolucija. nasilno steienje ekonomske (gospodarske) a prema tome i poHličke pre-vlasti nad vaim® (domatotmi buržoazi-jom) ,i tudjinskom buroaziijoim. O vara be očekuijemo nli od kojih v,al?ih izfbora!
Pni zavrtetku dopisnik veli, kako 6i-tajura rekuns naidje^e i na to gdje govorim« kako protestujemio prati ^dostavljanju kod upravnih tabora«, izpo-vedujuti se avaiko: «1 rakurs rtam pad-rae ita ruku« .. . Zar vam je pao od straha d utam gcsipacto? Nije li zar bita do-voljno zlnstavljanja kod! ovi h izbora? Pitamo vas. Nego vtaljtda ste več i zabo-raviii bil na to stišftuči topite glatke ruke ortih, sto su uzrokom bili svemu tome. Biče d® je taklo! Ta rašta bd im is-p&a ineče!?
I velikog li tel dia. kako li nas dapds-nik teši svojirai; z®vršrtim rečima: «Tu se ne da pomoči». Razume se, va narodu rae možete pomoči, kad ne osečate nijiegove rnevolje n® svojim ledjima
50.000 tfirancosklh uradnikov, bo odtpuš-čeniih iz službe lilz ramlogov 'vlalrftaogtS, Grožnja ttalijansklh fašistov rretd' genovski konfieranči je natotiel«; v nmtglie*-Ivem časopisju raa živahinie prete&te.
Iz uredništva in upravništva
Vrtojba, A. J.: Oglias prišel za tri dni
prepozno!
š/everjan; Ne gre!
Matul je: U ovom brajiu nije bdita mo-guče sv^egtai.	1
Pod gora. Opatija: VisMJ preobilice gradiva, tajni sklad v prihodnji številki. —
Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: „11 Lavoratore".
KMETIJSKA ZADRUGA v TRSTU reg, zaidir. z oni, por.______
Vabi n®
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v nedeljo, dime 9. aprila ob pol 10 uri v dvorani Del. ira koras. d rušiva pri Sv. Jakloibu v Trstu (Čampo S. Giariam 5) s sledečim
Dnevnimi reda m:
1. Ovenavlijenje poobliadtiil delegatov podružnic;
2. poročilo načelstva;
3. poročita nadzorstva;
4. odtabrenje bilance za 1. 1921;
5. dodatki ira sprememba pravit;
6. .izvolitev novega rbačeflstva im' n®d-
zoretiva';
7. slučajnosti.
Načelstvo.
V smislu paragrafa 28. je dbčni zbor sklepčen pri navzočnoebi tretjiraie članov, v niasprafcnem slufflaju se mana v treh tednih razpisati drugi občni zbor, ki skletpa veljavno braz ozira na Stavita najvzočih
KMETIJSKA ZADRUGA, r. z. z. o. p. v TRSTU.
r
kritika mora Staneti na nekem trdnem temelju, na opredeljenem svetovnem pemru, ako naj im« sploh kako vred-no6t. Govoriti o umetnosti, kulturi, tevo-, bodi, pravičnoetii, demnfcraiciji, etiki 1^°! itd. kot o nekakih absofutih, kot o nekem «splošnem« je smešna stvar. , fte voč — je hipokrizijia'.
Starao Kiosovej utaj ml dovoli samo te eno cvetko z njegavega duševnega polj«, po tem pa se bova takoj zmenila za vrednost »Novega Roda«
razvoju m obnašanju je dobil koncem j Tmajgtj,, mesec se imenuje Vem in pri šolske dobe za nagrado zlato me- Cgnja s spomladmnskim enakonočjem, daljo. Niti v gimnaziji, niti izven nje, Najvažnejša) stran novega koledarja se ni opazilo pri Uljanovu niti enega je ta, d« ima vsak dan v mesecu in letu slučaja, da bi on z besedo ali deja-! svoj stalni datum in se nikoli ne pranjem pri predstojnikih in predava- miče kakor po starem koledarju. Na
teljih gimnazije vzbudil o sebi slabo mnenje. Za izobrazbo in nravni raz-Uljanova so vedno marljivo skrbeli stariši in od leta 1886. dalje po očetovi smrti — je mati sama posvetila vso svojo skrb in trud za vzgojo otrok. Vzgajala jih je na podlagi religije in discipline. Dobri sadovi domače vzgoje so se vidno odražali v
.	(odličnem	obnašanju	Uljanova.	Če
pnavi: «8oclba o tern, nli tehten-.bliže razmotrivam način domačega taetteno« gtefoo, objavljene v »Noven«! živijenja in značaj Uljanova, ne mo
Rodu« aa otroke primerno ali m\ ne >rippda niitr g. inženirju, niti meni, ona •gipaida odirtote bratvcem in vzdrževnl-:em »N^vpfga Rctlu», otrokom, ki ima-'o ob čitaaruiu lista pred očmi samo f«-;
rem prezreti njegovega izrednega sa-mosvojstva in izogibanja družbe celo z znanimi ljudmi, a izven gimnazije tudi s součenci, ki so bili dika šole,
primer prvi dan vsakega meseca je vedno n® pondeljek. Teden in mesec pričenjat8 v pondeljek in končata z nedeljo. Val sedanji prazniki bi imeli stalne d«tume. Velika noč bi bila vedno 14. marca, četrii julij, praznik ameriške neodvisnost« bi j!«1 bil vedno n« nedeljo.	i
Na la način bi on sam koledar, kj se prvič natisne, veljal za vso večnost. — Ljudje bi se hitro navadili sistema in vsakdo bi lahko fiovedal teta naprej, kdaj bo ta in ta dan. Tiskanje koledarja, ki se zdaj vr*i vsako leto, potem cdpade in s tem bi bili prihranjeni milijoni dolarjev.
Gori omenjeno organizacij® predlaga, da se novi koledar upetje let« 1928.,
Matulje
«Pučk!i neprijatelj« od'9. o. m. donosi mali dopis iz Matulilja u kiame govori o utoku prottv izbora, što smo ga ulovili protiv svdh tapovšlina učinjenih kod pjosliednjih opčinskih izborai u ovoj op-čiinii, o čemu »iiko več pisali, zaliteva-jučti anuliiranje izbora- No mi smo ve* uraapred znali kako če ovaj protest biti zabačen, jer bi napokan bilo ludo i mi-
sliiii, da če ava gospoda jugoelaveneka ■i talijanska i njihove ulizioe sad® iz nje lepo izači. Ta oni su tako ugodno zaseli i kiodi prve tse več sedhice rokovali i zdravice ispijalit zaborav^jajuči *to sujedlni jerlnog® a drogi druglog® «ma-terinskoga jezika« o kome toliko trube rartnome naiodu, ramo d® se medjusob ho kolje i njih tako pusti da rta miru otimaju muku i zaradu njegdvu
A sada pred ji mo na to Mo oivaj dopisnik vredne škovneere pripoveda. Iz-medju drugoga veli: »komunisti su na saiv glas vikali protiv te sramote i gadne prevare i stali su sakupljato potpise za rekurb koji jc po njihavam kaziva-nju imao biti jedrna «Optu4nuca histo-. ...	.*	.j;/,•
Socialna Matica »LJUDSKEGA 0DRA“ v Trsta
je izdala za leto 1922 svojo prvo knjl^oi
Komunistični koledar
uredil Ing. D. Austlntl?
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri Vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
 Vsebina “	’,,Y „ ' li;,
Internacionala (delavska himna). — Koledar za navadno leto 1922.
— Mere in teže. — G.« Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongreaa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji In diktaturi proletariata.
8. Manifest na proletariat viega aveta. U- kongres Kom. internacionale: 1: Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vpraianje. 3. Kdaj in pod kfterimi pogoji ae smejo ustanavljati Soveti. III. .kongres Komun, internacionale:
Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Pertot Jože t Pota mladine. — PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N; Buharln in E. Preobra-ženskij i Šola in komunizem. — GOSPODARSTVO Ing. D* Gustinčiči I. Pojava in bistvo zadruiniitva. II. Uloga zadružništva v proletarskem gibanju. III. Oblike zadružništva. I. Denarne zadruge.
2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — Ing. D« Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakon najmanjše količine ali zakon minimo. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika.