413
Pomenki krajnskega zgodovinskega družtva
v zborih mesca novembra in decembra.
V zboru 5. novembra je začel gosp. V. Urbas razkladati, kaj je bilo doslej v zemljo- in krajopisji krajnske dežele pisanega. Kirtherjevih (1602—1680) in Valva-zorjevih del le ob kratkem omenivši je govoril gosp. Urbas obširneje o Steinbergovem popisu Cerkniškega jezera. To bo v „Mittheilungen za 1858" natisnjeno. Potem je bral tajnik draživa sostavek gosp. dr. H. C os t a o starorimskih spomenikih v Ljubljani.
Gosp. prof. Metelko je bral zanimivo zgodovinsko-krajopisno monografijo o Strugi med Ribnico in Žužemberkom. Poslal jo je gosp. fajmošter Na mre in bo v „Mitth. za mesec december" natisnjena. K sklepu je govoril gosp. dr. Klun, kteri potovaje kot c. k. profesor v Zader je zbor obiskal in povedal, kako častno je našemu zgodovinskemu družtvu, da tudi v daljni Nemčii cenijo učeni in slavni možje njegovo delavnost.
Zbor 3. decembra so počastili Nj. ekscelencija gosp. grof Chorinskv s svojo nazočastjo.
G. prof. Metelko je nadaljeval svoj govor o „SIa-vinu" Dobrovskega, in povedal v sklepu, da je ljubljanski knezo-škof Tomaž Chron v nekem koledarji, ki je shranjen v muzeumu, zapisal, da je v svoje veselje zvedil po dveh iz Poljskega v Rim potujočih duhovnih, da imajo tudi Poljaki že celo sv. pismo v svoj jezik prestavljeno. Dobili so to prestavo v letu 1561; Cehi so jo imeli že leta 1488.
Gosp. Urbas je nadaljeval, kar je začel v zboru 5. novembra, in je govoril o Gruberjevih pismih (1781), o Haquetovi „Oryctographia carnioliae" 1778, in o tega potovanji v mineralogično-botaničnih zadevah (1784).
Potem je bral družtveni arkivar, gosp. Germovnik rokopis med družtvenimi papirji najden, v kterem je kratko pa dobro popisano, kaj se je godilo 20. in 21. marca 1784, ko je bil cesar Jožef II. v Ljubljani. Ker nima ne zgodovinsko družtvo ne c. k. biblioteka ljubljanskega časnika tistega leta, so Nj. ekscelencia, gospod deželni poglavar naročili gospodu družtvenemu kustosu, zastran te zadeve kaj več poiskati v stanovskih in poglavarstvenih arkivih.
V sklepu je omenil tajnik, da mu je obljubil prof. M o ms en o svojem povratku iz Istre v Vratislavo za „Mit-theilungen" poslati spisek o naj zan i mi ti sem zgodovinskem spomeniku, namreč o kamnu, ki je v Straži poleg Kerškega, kterega pa doslej še nihče ni mogel vganiti.
Dr. E. H. Costa.