ZAVAROVALNICA SAVA O Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR. MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka RAZŠIRJENA SEJA PLENUMA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA LJUBLJANA USPEHI NAS NE BI SMELI SLEPITI! DELAVSKA ENOTNOST 19. JULIJA 1969 ŠT. 29, LETO XXVH ] Ne glede na ugodna gospodarska gibanja v industrijskih podjetjih Ljubljane je nujno, da se soočimo tudi z negativnimi spremljevalci teh gibanj • Samo s povečanjem proizvodnje še zdaleč ne rešujemo celotne problematike gospodarjenja Mestni odbor sindikata delavcev industrije Ljubljane se je v obdobju po II. občnem zboru aktivno vključil v razreševanje konfliktov v nekaterih delovnih organizacijah na območju Praznovanju dneva rudarjev Idriji razdelili tudi odlikovanja preživelim predvojnim revo- uonarjem in najprizadevnejšim povojnim sindikalnim delavcem, s katerimi jih je ob petdesetletnici , ^Pdikatov, Zveze komunistov in SKOJ odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Kakor smo Poročali, sta tej slovesnosti med drugim prisostvovala tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine Stane Kavčič in predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Foto služba DE Ljubljane, so ugotavljali člani plenuma, ko so med drugim obravnavali rezultate gospodarjenja ljubljanskih industrijskih podjetij za minulo leto in za prve štiri mesece letos. Predvsem je mestni odbor sodeloval pri razreševanju problematike v Lesnem kombinatu, kjer še vedno žari nesoglasje o statusu obrata Tesarstvo II. Spor sp je razvil db takšne mere, da je pred nedavnim zahtevo po odcepitvi Tesarstva II od matičnega podjetja obravnavalo celo Ustavno sodišče SRS, ki pa je zavrnilo predlog podjetja »Tesarstvo II«. Drugo pomembno žarišče zaostrenih odnosov, ki je zahtevalo sodelovanje ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, je bila tekstilna tovarna Tono-sa. V tem podjetju so namreč v minulem letu delili izredno visoke osebne dohodke, zaradi česar je podjetje zašlo v finančne težave. Rešitev iz nastalih razmer zdaj iščejo, s-amoupravhi organi ob sodelovanju skupščine občine Bežigrad in družbeno političnih organizacij v mestu. ZADOVOLJNI, A NE PREVEČ Osrednja točka razprave na seji plenuma ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva pa je bila ocena rezultatov gospodarjenja ljubljanskih industrijskih podjetij v minulem letu in v prvih štirih mesecih letos. »Po skoraj dveletni stagnaciji, ki je nastopila v drugi polovici 1966. leta in je trajala še prve mesece minulega leta, je industrijska proizvodnja v Ljubljani lani začela naglo naraščati,« je na seji komentiral podatke predsednik komisije za ekonomska vprašanja Milan Strah. »Fizični obseg proizvodnje industrije v Ljubljani se je po podatkih zavoda za analfee in cene v minulem letu v primerjavi s predlanskim letom povečal za 13,1 %. Najbolj se je povečala proizvodnja električne energije, kemične industrije in industrije nekovin. Manj kot leto poprej je bilo izdelanega blaga le v tekstilni ter usnjarsko obutveni industriji...« Dohodek kolektivov ljubljanske industrije se je povečal od 85.3,9 na 974 milijonov novih dinarjev, na enega zaposlenega pa je dosegel 25.400 N-din. S tem dohodkom so delavci, zaposleni v ljubljanski industriji, le rahlo pod povprečjem vsega gospodarstva, ki je lani doseglo 26.809 N-din dohodka na zaposlenega, Na seji smo slišali, da ■SifŠnEs t I POHIŠTVO so bile glede ustvarjenega dohodka najuspešnejše tobačna industrija, kemična industrija, industrija gradbenega materiala j in elektro industrija. Slabše uspehe pa so pri ustvarjanju dohodka dosegli v kovinski, tekstilni in v grafični industriji. (Nadaljevanje na 2. strani) ZGODBA O RADOVLJIŠKEM PROMETNEM PODJETJU »TRANSPORT« Tiha voda bregove dere Danes ima podjetje že toliko specializiranih tovornih vozil, da znaša njihova skupna nosilnost 1600 ton # Prevažajo tovore doma, v Iraku, kmalu pa jih bodo tudi v Nemčiji in mordai še kje drugje Zgodba o radovljiškem transportnem podjetju se začenja pred približno štirimi leti. Tedaj so imeli v tem podjetju na spisku osnovnih sredstev le izposojeno pisalno mizo in prav tako izposojen stol pa menda 300.000 S-dinarjev obratnih sredstev in skromno pisarnico. Letos pa bo prometno podjetje »Transport« iz Radovljice s transportnimi uslugami pri 120 zaposlenih doseglo že za blizu 4 milijarde S-dinarjev bruto prometa. S tem pa se uvršča radovljiški »Transport« med naše največje prevoznike v tovornem prometu. Kako jim je to uspelo? Kdo so ljudje, ki so v tako kratkem času pravzaprav iz nič, razvili sodobno podjetje, ki ‘na področju tovornega prometa lahko za-(Nadaljevanje na 9. strani) ® komentatorjev stolpec © REFORMA V TEORIJI IN PRAKSI MA r} uresničevanih reforme ^ žanfemo tudi letos (dolo- d0 čene — kot imajo nava- ki) Ugotuvljati gospodarstveni-Pr^Pehe. Vse narašča: obseg h l?Vodnje, produktivnost de-enjska raven, izvoz ~r-i /-% o7/o•v> i 7"» Iri ' , •-------------■ - Ja leta skoraj mirovalo. ie0a smo priče »narav-t0f,» lntegracijskim procesom«, n. .. nia-n /n n T-t i n V (J Is’ ~ , ,V ' VA/ ^ L t, .v L i / t* [J I K* is M I J Ve'x 'llln\ hi jim ne botrujejo l?tr Politični pritiski, ampak nu Lls na ekonomskem raču-Vo’st s' m razvo del°vnih org( - ^adaij, ievanje na Levica še predaliro ve, kaj paeiie desnica Praktično vse države na neki način spodbujajo domača podjetja, da bi se bolj vključevala v mednarodno delitev dela. Carinski zakon in zunanjetrgovinski režim, kakršna veljata v posamezni državi, po navadi konkretizirata pretežni del stimulacije, ki jo družbena skupnost priznava izvoznikom. Jugoslavija pri tem načelno ne predstavlja nobene izjeme. Gledano z očmi praktika, podoba tistega dola naše ekonomske ureditve, ki govori o vključevanju v mednarodno delitev dela, ni zadovoljiva. Vemo, da z ene strani pretirano ščitimo domačo proizvodnjo, da smo z druge strani praktično izgubili vsak kriterij glede ocenjevanja smotrnosti uvoza nekaterih vrst izdelkov; slednjič, povsem nesporno je tudi, da materialno premalo spodbujamo tiste kolektive, ki vzdržujejo ali povečujejo poslovne stike z zahodnimi tržišči. Zaradi takšnih razmer je zvezna administracija pred nedavnim predložila zvezni skupščini »paket zakonskih predlogov«, čki naj bi pomagali napraviti večji red pri naši zunanjetrgovinski menjavi. Kakor je znano, je predlagatelj nekatere osnutke predlaganih zakonov umaknil z dnevnega reda. drugi spet pa so bili sprejeti v obliki, ki je za gospodarske organizacije — izvoznike zvečine ugodnejša od tiste, kot jo je prvotno predlagala zvezna administracija. »DAJ-DAM!» ALI SLON V TRGOVINI Vsaj s te strani in za zdaj je gospodarstvo torej uspelo v boju z zvezno administracijo. Toda podrobnosti o tej skup- ščinski bitki in še o nekaterih drugih poprejšnjih razpravah v različnih organizacijah, razkrivajo ozadje praktičnih prizadevanj za uresničitev reforme, kakor jo pač razumejo posamezni dejavniki v naši družbi Navedli bi samo tri primere: ® Naši pohištveni industriji, ki izvaža v ZDA in še nekatere prekomorske države, je bila s predpisi priznana 20«/0 refakci-ja (povračilo) transportnih stroškov, če svoje blago prevažajo z domačimi ladjami. Ker tujega prevoznika sploh ne smejo najeti. dokler so na razpolago domače ladje, teh pa nikoli ne zmanjka, ta ukrep — kot je bil zamišljen — ne bi samo olajšal položaja pohištvene industrije, ampak bi posredno zagotovil večji obseg dela tudi pomorskim organizacijam. Toda — zgodilo se je. da je JUGOLINI-JA, kot naš najmočnejši prevoznik, takoj podražila tovomi-no za 15 °/o! Levji delež družbene spodbude za vse večji izvoz pohištva v prekomorske dežele si je torej izboril prevoznik! Nič čudnega, če zaradi tega proizvajalci ne le protestirajo proti takemu obremenjevanju njihovega dohodka, marveč na sploh zahtevajo prosto izbiro prevoznika. Plačati bi ga sicer morali v devizah, toda to zanje ni več vprašanje zunanjetrgovinskega sistema... ® Do zadnjih sprememb zunanjetrgovinskih predpisov so bili bistveno nižje ocarinjeni tisti materiali, ki jih naša podjetja uvažajo, da bi jih v predelani obliki spet izvozila. Razlika med carinskimi stopnjami je torej v tem primeru pomenila eno izmed oblik stimulacije za izvoznika. Zdaj, po novem, so carinske stopnje praktično izenačene, podjetjem pa je priznana večja izvozna premija. Podrobni izračuni pa povedo, da povečana premija v pretežni večini primerov pomeni samo nadomestilo ža višje plačano carino. Ta del stimulacije, ki poleg retencijske kvote predstavlja praktično edino omembe vredno spodbudo za izvoznike, je torej »posrkala« državna blagajna. Morda bo kdo rekel, da gre za malenkosti, ki jih ni vredno omenjati. To povsem drži, toda takšnih malenkosti, ali kot jim tudi pravijo — družbenih obveznosti, je vedno več. Ce drugega ne, bi jih nedvomno morali biti oproščeni tisti, ki v državno blagajno prispevajo največ konvertibilnih deviz. ® Ze dolgo govorimo o prosti carinski coni v koprskem pristanišču. Znano je, da proste carinske cone pomenijo eno izmed možnosti, ki naj domačemu gospodarstvu olajša prodor na tuje trge. Računica je jasna: podjetja, ki delujejo v takih carinskih conah, predelujejo surovine, ki so jih kupila na tržiščih,^ kjer so le-ta najcenejša, izvažajo pa svoje proizvode na (Nadaljevanje na 8. strani) Komunalno podjetje Vič LJUBLJANA Uprava, tehnična služba, služba za urejanje in oddajo stavbnih zemljišč | LJUBLJANA — VRHOVNI KOVA 2 telefon h. c. 61-286 61-932 61-279 direktor 61-780 Stranski obrati: LJUBLJANA - VIŠKA CESTA 58 IN 65 \ telefon 61-424 61-328 — gradi In vzdržuje ceste — gradi manjše mostove, kanalizacijo, objekte itd. — ureja mestna zemljišča — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah — daje brezplačne tehnične informacije — transportne storitve — izdelava in prodaja betonskih izdelkov VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM * , | ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE - 22. JULIJ! | R E Z E R VI RA NI STO LP EC Ciril Rozman ( predsednik upravnega odbora tovarne | vijakov »Plamen« Kropa # Že dolga leta ste bralec pa tudi dopis- B nik našega lista. Kaj sodite o njem? H _ Res je: že precej let redno prebiram Delavsko enotnost in, včasih, vanjo tudi sam kaj napišem. Po pravici povedano pa našemu slovenskemu sindikalnemu glasilu ne bi bil tako zvest, če ne bi bil prepričan, da Delavska enotnost predstavlja edini časopis pri nas, ki se dosledno potegne za delavca, kadar se mu zgodi krivica. Kakor na sploh v življenju ne moremo uresničiti vseh načrtov, tudi vam ne uspe vselej pomagati ljudem, ki so se zavoljo osebnih vzrokov kakorkoli zamerili sodelavcem ali nadrejenim. Toda že s tem, da opozorite na take primere, da tudi spremljate razvoj dogodkov in podobno, povsem jasno opozorite, kakšno je vaše stališče ob takih zadevah; poveste, da boste razkrinkali vse poskuse šikaniranja delavcev, samo če boste izvedeli zanje. Prav zaradi tovrstne doslednosti vašega pisanja marsikod pošteno premislijo, kako bodo razrešili notranje razprtije. Nalašč sem se podrobneje zadržal ob teh človeških zadevah, kot se pravi. S tem nisem hotel reči, da tudi drugi prispevki v Delavski enotnosti ne bi zadovoljili pozornega in tudi zainteresiranega bralca. Toda, naj ponovim še enktrat: ceno in ugled vašega lista, vsaj na našem območju, ustvarjajo toplo, prizadeto napisani članki, v katerih spregovorite o navadnih delavcih, o njihovih prizadevanjih in težavah. Če bi bilo takšnih člankov še več, bi ljudje —n po mojem prepričanju — Delavsko enotnost še bolj brali. Prav to, da časopis ni dovolj bran, pa trenutno predstavlja vašo največjo slabost. Kako bi to odpravili, ne vem. Najslabše, kar lahko storite, pa bi pač bilo to, da bi prisluhnili predlogom tistih, ki bi DE zamenjali s prilogo v dnevnem časopisju ... Ivan Živič podpredsednik občinske skupščine Brežice O Kot nekdaj aktiven sindikalni delavec verjetno še zdaj spremljate Delavsko enotnost. Kaj vam je v tem listu všeč in kaj ni? Zlasti sem bil z Delavsko enotnostjo zadovoljen, ko sem še opravljal funkcijo predsednika Občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Zadovoljen sem bil zaradi objektivnega in kritičnega pisanja o številnih perečih problemih tudi v naši občini. Delavska enotnost nam je tedaj pri razreševanju teh problemov izredno pomagala, čeprav so nekateri menili, da takšno pisanje ni potrebno, da samo razburja duhove. Danes, ko sta minili že dve leti, se je pokazalo, da je bilo pisanje o problemih, kot denimo v Čateških toplicah ali v Tovarni pohištva, še kako potrebno. Če drugega ne, je spodbudilo vse zainteresirane dejavnike v občini, da so se hitro in temeljito lotili razreševanja teh problemov. Zato si želim, da bi sodelavci Delavske enotnosti še naprej gojili objektivno pisanje o vseh pozitivnih, zlasti pa negativnih pojavih v naši družbi. Delavci, ki zelo dobro poznajo probleme, o katerih vi pišeta, prav gotovo niso zadovoljni, če kakšno zadevo olepšate, ali jo skušate po krivici očrniti. Hočem, reči, da si boste vedno pridobili zveste bralce, če boste o vsaki stvari napisali tako, kot je v resnici. Zdaj, ko sem bil dve leti na študiju v Ljubljani, sem pričakoval, da boste še več pisali o problemih brežiške občine. Toda zaman sem v Delavski enotnosti iskal prispevke o problernih ali uspehih ljudi, ki živijo in delajo v moji občini. Ni prav, da ste preveč zanemarili to področje, saj, kot vemo, imate prav na našem koncu mnogo zvestih bralcev. Na koncu ne morem mimo tega, da ne bi pohvalil rubrike »Podobe našega časa«. Mnogo bridkih resnic o negativnih pojavih v naši družbi je v tem pisanju. USPEHI NAS NE BI SMELI SLEPITI! (Nadaljevanje s 1. strani) Zelo zaskrbljujoče pa narašča zadolževanje. Dolgovi kupcev so še pri 14 % večjem prometu povečali za 29 % in so konec minulega leta dosegli 840 milijonov N-din. Samo vezava dodatnih sredstev pri kupcih je dosegla blizu 190 milijonov novih dinarjev, ker pa so bila industrijska podjetja dolžna dobaviteljem le 524 milijonov novih dinarjev — se enostransko kreditiranje odjemalcev še nadaljuje. Prav to dejstvo je povzročilo, da visok porast kreditov za obratna in osnovna sredstva ni dosegel zaželenega učinka. Krediti so se namreč povečali od 838 milijonov na 1290 milijonov novih dinarjev, ali kar za 54 %. Krediti so tako v poslovnih skladih — lani so ta sredstva znašala 1973 milijonov novih din — udeleženi s 63 %, medtem ko je ta odstotek predlanskim znašal še 32 %. Razumljivo je, so ugotavljali člani plenuma ljubljanskega sindikata delavcev industrije in rudarstva, da tako visoke zadolžitve občutno vplivajo tako na gibanje stroškov kot na sklade podjetij, s čimer pa se zmanjšuje reproduktivna sposobnost delovnih organizacij. Najbolj zaskrbljujoče pa je, so še dodali člani plenuma, da se takšna ..gibanja nadaljujejo tudi letos. SPET UDAREC DOBRIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM Člani plenuma ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva so pozdravili odločitev, da mestni odbor pripravi podrobno analizo o ekonomskem položaju industrije v Ljubljani in da jo bo posredoval vsem osnovnim sindikalnim organizacijam. Tako bodo le-te podrobna seznani ene. v kakšnem položaju so njihova podjetja in kaj morajo sindikati kot politična organizacija storiti, da ne bi prišlo do najhujšega: »Ne glede na nekatera ugodna gibanja, ki smo jim priča na področju industrije v Ljublja'-ni«, je menil Franc Sladič iz ljubljanskega podjetja Zmaj, »je nujno, da se soočimo tudi z negativnimi spremljevalci teh gibanj. Samo s povečevanjem proizvodnje namreč še zdaleč ne razrešujemo celotne problematike gospodarjenja. Vprašati se namreč moramo, kakšna je ekonomičnost, likvidnost in rentabilnost proizvodnje.« Člani plenuma so nato kritično ocenili, da se še zmeraj premalo poglabljamo v pogoje gospodarjenja in da premalo povezuje- mo posamezne ekonomske kazalce. Zavoljo tega se mnogokrat dogaja, da še zmeraj dobivajo kredite nelikvidna podjetja in da se lotevamo velikih investicij, ne da bi prej razčistili, kaj in koliko nam bodo te investicije dajale. Stabilizacija gospodarstva je bil osnovni cilj reforme in če so sedaj resni signali, so meniti člani plenuma, da se odmikamo od tega in drugih reformnih V Pomurju, zlasti še v lendavski in ljutomerski občini, so ustanovila zunanja podjetja več svojih obratov, ki pa so čedalje hujši kamen spotike zaradi okrnjenih pravic teh kolektivov. Spričo dejstva, da so med devetnajstimi industrijskimi podjetji v Pomurju zastopani obrati, katerih matična podjetja so izven tega področja, skoraj z dvema tretjinama teh delovnih organizacij, je povsem razumljiva tudi zaskrbljenost sindikatov zaradi nerazrešenih problemov v teh kolektivih. Sindikati predvsem ugotavljajo, da so organizacijske oblike samoupravljanja v tako imenovanih dislociranih obratih zasnovane tako, da so ti delavci v povsem podrejeni vlogi. Tudi delitev ustvarjenega dohodka v večini primerov ni v pristojnosti teh kolektivov, zato ni malo primerov, da se je zaradi neupravičenega prelivanja sredstev znašlo precej obratov v težavnem ekonomskem položaju. Čeprav so sindikati v lendavski in ljutomerski občini v sodelovanju z drugimi dejavniki že večkrat nastopili proti pojavom očitnega podrejanja kolektivov v obratih, se stanje do danes ni bistveno popravilo. načel, je nujno, da ugotovimo žarišča teh gibanj in da jih čimprej tudi odpravimo. Če, denimo, povečujemo proizvodnjo na osnovi inflacije, so menili člani plenuma, je to neposreden udarec delovnim organizacijam, ki dobro gospodarijo. Zaradi tega je treba inflacijo čimprej zaustaviti in odstraniti njena žarišča, je bil eden izmed zaključkov plenuma. M. 2. Zlasti je znan nezavidljiv položaj lendavskega obrata EMO, kjer se kolektiv že dobra tri leta brezupno bori za osnovne samoupravne pravice. Do teh in podobnih ugotovitev je prišel pred dnevi tudi medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva za Pomurje. Člani tega odbora so opozorili tudi na minimalen vpliv, ki ga imajo kolektivi teh obratov na dogajanje v svojih matičnih podjetjih, saj razen redkih izjem sploh nimajo svojih predstavnikov v centralnih delavskih svetih. Če pa že koga izvolijo v osrednji samoupravni organ, je to po navadi vodilni član kolektiva oziroma obrata, ki pogosto nastopa celo proti interesom proizvajalcev v. enotah. Ker so se nesoglasja zaradi zapostavljanja obratov zunanjih podjetij ponekod zaostrila že do kritične meje. je medobčinski odbor zahteval posredovanje republiškega, odbora tega strokovnega sindikata. Le-ta naj bi ob sodelovanju občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih organizacij v teh obratih pripravil temeljito analizo razmer, ki bo služila za ustrezne ukrepe sindikatov. E. B. ŠEVEDNO mačehovski odnos Medobčinski odbor sindikata delavcev industrije za Pomurje zahteva posredovanje republiških sindikatov 'B i- ■ Kako najugodneje in najceneje NA POTOVANJE -NA DOPUST? 0 Z vpisom obveznic za modernizacijo železnic, ker s ten. dobite brezplačne karte za potovanja — 6 7« obresti, razen tega — nagradno loterijsko žrebanje s 700 dobitki, med katerimi so večdnevna potovanja po inozemstvu ter letovanja na morju. 0 Z vpisom obveznice za 500 N-dlnarjev — 1 brezplačna karta, z vpisom obveznice za 1000 N-dinarjev — 3 brezplačne karte, ki pa jih lahko izkoristite v letu vpisa Ter v naslednjih dveh letih. 0 Prva anuiteta zapade v izplačilo leta 1972. Za podjetja — na vsako obveznico za 10.000 N-dln — 3 % popust pri prevozu blaga v letu vpisa in v naslednjih dveb^ letih. 0 Poslužujte se te nove ugodne oblike In pogojev varčevanja ter vpisujte obveznice za modernizacijo železnic! [n les ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT z občinskih sindikalnih !':' . SVETOV ; : ^ - -A 9 MURSKA SOBOTA Prvi redni občni zbori vseh šestih medobčinskih odborov sindikatov, za Pomurje so ko®*, čani. Zanje je značilno, da s° na njih manj govorili o opravljenem delu, več pa o bodočih nalogah medobčinskih odborov in osnovnih organizacij sindi* kata. O čem je bilo največ razprav in predlogov? V panogi industrije in rudarstva so naj' več govorili o urejanju sarnO' upravnih odnosov v dislocira* nih obratih, .saj je v teh v P°r murju zaposlenih kar 1500 delavcev. Ker pa matična podjetja kažejo kaj malo volje za ureditev nadaljnjega razvoja teh obratov, se delavci čutijo zapostavljene. Kmetijci so zadali nalogo, da. vztrajajo pri-uresničitvi sidepoVi priporočil in predlogov Skupščine SRS V zvezi z izboljšanjem pogoje'^ poslovanja v kmetijskih delov* nih organizacijah. Sindikat de* lavcev družbenih dejavnosti j0 dal na obč. zborih prednost re* ševanju problematike v šolstvu in zdravstvu. Sindikat delav* cev storitvenih dejavnosti sl prizadeva izboljšati pogoje gO" spodarjenja obrtnih podjetij« jj kar velja tudi za sindikat delavcev. v gradbeništvu. Sindi-: kat prometa in zvez postavi]3 v ospredje ureditev beneficira* nja delovne dobe za šoferje ih za druge poklice v prometu, Za vse odbore medobčinskih sindikatov pa so značilna nadaljnja prizadevanja za izbolj* sanje življenjskih in delovnih razmer članstva, prizadevanj3 za nadaljnjo vsebinsko krepi' tev samoupravljanja in za izp°' polnjevanje samoupravnih ak' tov delovnih organizacij na 0S' rovi XV ustavnega amandmaja. A. H. # HRASTNIK Na občinskem sindikalnem svetu ugotavljajo, da delovne organizacije kažejo vse prem3' lo zanimanja za sprejemanj3, pripravnikov. V nekaterih de-.' lovnih organizacijah še dela in položaja pripravnikov nis° opredelili v svojih samoupravnih aktih. Sindikati podpiraj0 predlog, ki ga je izoblikoval3 občinska skupščina, naj svet z3 gospodarstvo pripravi poročil0 o tem, kako delovne organiz3' cije izvajajo politiko zaposi°' vanja pripravnikov tudi glede na strukturo že zaposlenih, saj je znano, da v delovnih org®' nizacijah manjka strokovnja' kov. • SLOVENSKE KONJICE Na povabilo kamniških sin' dikatov je iz Slovenskih K0* njic pred kratkim odpotoval0 v Kamnik kakih 40 sindikalnih delavcev. V Kamniku so s' ogledali podjetji Stol in Titan ter s tamkajšnjimi sindikalni* mi delavci razpravljali o sam0, upravljanju, proizvodnji in 0 delovanju sindikalne organi^3' cije. Popoldne so si sindikalni delavci iz Slovenskih Konji1-ogledali Veliko planino. Na je' sen bo kamniška delegacij3 prišla v Slovenske Konjice. POHIŠTVO »OSEBNA ODGOVORNOST DELAVCEV V SISTEMU SAMOUPRAVLJANJA« V Knjižnici Zveze sindikatov Slovenije in v založbi ČZP Delavska enotnost je izšla knjiga avtorjev Stefana Marci j a-na in Petra Toša »OSEBNA ODGOVORNOST DELAVCEV V SISTEMU SAMOUPRAV-dianja«. Delo obravnava enega osnovnih problemov samouprav-Ijanja danes— to je vprašanje, kako in »kakšnimi metodami, oblikami; sredstvi in tehniko zagotavljati optimalno osebno odgovonnosferielavcev pri spre-jemanjo, (obEfeovanju) in ure-snioevanjneanMopravnih odločitev. Zaradi Feliks možnosti prakHCneitiporabe*ittemeljemh in t praksi.-pn^Kknšemh pozi-ti vnih raaltdv Jnhprimerov glede nresnlčev^njai osebne odgo-vornostS^ jiospOdaraki organizaciji, j^pvaeSj&nal knjige izredno akittratea ša posebej zato, ker podrobno opisuje enega redkih Hčinkmdtoi realiziranih primerov- procesai združevanja teorije s samoupravno prakso v podjetju SAVA Kranj. Gradivo v knjižici je razdeljeno na dva dela: 9 v prvem delu Peter TOŠ obravnava osnovne intencije XV. amandmaja iz ustave SFRJ, možnosti ter potrebo ureditve in usklajevanja teh določil v splošnih aktih podjetja. Pri tem opozarja na kakovostne spremembe in nujno potrebno večjo aktivnost vodstva delovne organizacije pri urejanju in sprejemanju splošnih aktov; 9 v drugem delu pa Stefan MARCIJAN konkretizira samoupravni model osebne odgovornosti tako, kakor je nastajal in se uresničeval v praksi gospodarske organizacije SAVA Kranj. Po poglavjih pa v knjigi obravnava naslednja vprašanja: 1. o mestu osebne odgovornosti delavcev, v zvezi z organiziranim delom in upravljanjem v podjetju, kjer se odlo- ča o proizvodnji in delitvi, o izvrševanju samoupravnih odločitev, o nadzorovanju izvršiteljev in rezultatov dela. Zelo nazorno je prikazano, kako in kdaj oziroma ob kakšnih pogojih lahko samoupravljavci uspešno odločajo o proizvodnji in delitvi, kako se je potrebno organizirati za odgovorno in uspešno poslovanje podjetja, kakšen je položaj enot združenega dela, da sta upravljanje in vodenje poslovanja enotna funkcija v podjetju, kako zasnovati odgovornost za konkretno kadrovsko zasedbo; 2. glede odgovornosti delavcev v zvezi s samoupravnimi odločitvami navaja avtor celoten proces sprejemanja samoupravnih odločitev (kaj naj vsebuje statut in drugi splošni akti), potek sprejemanja poslovnih odločitev, analiza in ocena rezultatov samoupravnih odločitev; 3. avtor posebej opozarja na nekatere temeljne aksiome glede konkretnih nalog za izvrševanje samoupravnih odločitev, kdo so nosilci, izvrševalci samoupravnih odločitev, kdo in kako odreja, organizira in nadzira izvrševanje, mesto, dolžnosti in pravice subjektov v izvrševanju samoupravnih poslovnih odločitev itd.; -L prikazana je odgovornost organov upravljanja; avtor poljudno in razumljivo dokazuje, da je odgovornost organov upravljanja lahko uspešno zagotovljena edino v primeru, če je prej optimalno in konkretno zagotovljena osebna odgovornost. Knjiga je bogato opremljena z več kot 40 tabelami, vzorci, razpisi, grafikoni, odločbami, primeri vabil, sklepov itd. ZDRAVKO TROHA Naročila za knjižico Osebna odgovornost delavcev v sistemu samoupravljanja sprejema uprava CZ? Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjiga sjane 11 N-din. ^OSVET v pododboru za komunalo pri republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih Javnosti Slovenije,-_________________________________________ '__________________ Se bo le zvedrilo za komunalo? V začetku tedna se je sestal pododbor za komunalo. Seja pa je bila izrazito posveto-valnega značaja, kar velja za obe točki dnevnega reda. Najprej so se člani pododbora se-l,ianili z razpravo o predlogih glede urejanja nekaterih problemov v komunalnem gospodarstvu naše republike, v drugi točki pa še z nekaterimi najpomembnejšimi kazalci gospodarskega položaja te dejavnosti. In navkljub številnim nerešenim problemom — o tem i* bilo govora zlasti v prvi točki dnevnega reda — so člani pododbora vendarle ugotavljali, da se razmere v komunalnem gospodarstvu postopoma izboljšujejo, da se pozitivna gibanja minulega leta nadaljujejo tudi v letošnjem. Splošna oživitev gospodarstva je tako očitno Pategnila za seboj tudi komunalno dejavnost, svoje pa so seveda naredile tudi nekatere s'stemske rešitve. v ^ minulem mesecu sta od-za urbanizem ter stano-®nisko in komunalno gospo-OdKStVo republiškega zbora in ct>or za družbeno-ekonomske . bose gospodarskega zbora slove , -venske skupščine organizira-vseh pomembnejših sredi-j!c, republike razpravo o izva-zakona o prispevku za jPerabo mestnega zemljišča, za-s. n®_ o urejanju in oddajanju q 'mnega zemljišča ter zakona Za^ornunalnih delovnih organi-j,0Cljah, ki opravljajo komunal-dejavnost posebnega družbe-. pomena. Osnovno gradivo e Posvete — analiza komu-Puiv^g-a S^Podarstva v naši re-ter. — pa je skupaj z neka-lrm institucijami pripravil sekretariat za urbani- Osnovni namen teh posve- bil izmenjati stališča in nekaterih osnovnih v komunalnem go- E°glede o Problemih bj^arstvo in o ukrepih, ki naj prihodnje, (ja uveljavili v bg^i se razmere v komunal-rgg,. gospodarstvu hitreje nor-p^irale. Spričo take vsebine dg etov je seveda razumljivo, Se -lili Poleg predstavni-sLk kovnih organizacij, občin-krg* skupščin republiškega se-ariata za urbanizem in po- slancev udeležili tudi predstavniki sindikatov. Ko so se člani pododbora za komunalo seznanjali z osnovnimi ugotovitvami in stališči javne razprave in seveda tudi z še ne povsem izenačenimi pogledi na nekatere možne rešitve v komunalnem gospodarstvu, so najprej pozdravili pobudo republiške skupščine. Menili so sicer, da je ta pobuda prišla s preveliko zamudo, saj je prav v zadnjih nekaj letih republiški odbor vedno znova opozarjal na nerešene probleme v komunalnem gospodarstvu. Toda kljub vsemu in takšna, kot se danes razkriva, ta pobuda vendarle jasno kaže pripravljenost, da bi z izpopolnitvijo zakonskih določil slednjič le pregnali oblake nad to sila deficitarno dejavnostjo. Deficitarnost komunale v naši republiki strokovnjaki ocenjujejo s približno devetdesetimi milijardami S-dinarjev. Pri tem pa velja povedati, da je zlasti deficitarna tako imenovana kolektivna komunalna potrošnja, medtem ko se na področju individualne komunala ne potrošnje razmere postopoma in zlasti v urbaniziranih središčih vendarle urejajo. Vzrok za to je očiten: če se individualna komunalna potrošnja financira predvsem iz sredstev uporabnikov, če se torej cene tovrstnih komunalnih dobrin le približujejo ekonomskim, pa je kolektivna komunalna potrošnja še vedno v celoti odvisna od proračunskih sredstev, ki pa iz leta v leto daleč zaostajajo za potrebami. Take razmere seveda pogojujejo, da se komunalno gospodarstvo še vedno razvija počasneje kot druge dejavnosti, da delovne organizacije le s težavo opravljajo enostavno reprodukcijo, medtem ko o razširjeni reprodukciji praktično ne moremo govoriti. Tudi ni, naključje, da si delovne organizacije pomagajo, kot vedo in znajo, da razvijajo tako imenovano dopolnilno dejavnost, katere dohodek pa nato prelivajo v razreševanje perečih komunalnih problemov. Za ponazoritev teh prizadevanj naj povemo primer z Jesenic: tamkajšnje komunalno podjetje ima zaposlenih v čisti komunalni dejavnosti le še 10 % zaposlenih, ki pa ustvarjajo komaj 8 % dohodka podjetja! Spričo takih razmer sindikati ponavljajo pravzaprav svojo staro zahtevo: cene za komu- nalne usluge se morajo postopoma približati ekonomskim cenam, poleg- enostavne reprodukcije morajo zajemati tudi stroške za razširjeno reprodukcijo. Ta proces približevanja ekonomskim cenam pa bi se moral nadaljevati tako na področju individualne kot tudi kolektivne komunalne potrošnje. Ukrepi in spremembe zakonov v prihodnjem obdobju naj bi zato zasledovali predvsem na cilj. Pododbor za komunalo pri republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije pa se je na tej seji odločil, da bodo sindikati izoblikovali tudi lastno stališče do razreševanja nekaterih še posebej pomembnih vprašanj, kot denimo, kaj naj poslej predstavlja prispevek za uporabo mestnega zemljišča, za kakšne namene naj bi v prihodnje ta sredstva izkoriščali, uvedba diferencialne rente glede na lokacijo lokalov, kako zasnovati sistem kreditiranja za komunalno dejavnost, ali naj bi v prihodnje oddajali samo komunalno urejena stavbna zemljišča ali tudi neurejena, kaj je z uvedbo pravične odškodnine pri prodaji zemljišč, kako izoblikovati samoupravljanje in pristojnosti v komunalnih delovnih organizacijah, ki imajo poseben družbeni pomen... Z razpravami o teh in drugih vprašanjih bodo v pododboru za komunalo začeli takoj, po potrebi bodo stališča in možne rešitve pretresli skupaj s predstavniki delovnih kolektivov in njihovih samoupravnih organov, nato pa bodo ta stališča posredovali pristojnim odborom v republiški skupščini. S. B. Pravna posvetovalnica PE * ^PRASanjE: bi oditi V inozemstvo za dva ali tri mesece, zato bi B]av0s*l svojo delovno organizacijo, da mi odobri za ta čas brez-°aohVetni dopust. Zanima me, ali imam pravico, da zahtevam ne ^ltev neplačanega dopusta od delovne organizacije in kakš-tHpU°„ Posledice glede priznavanja delovne dobe v takem pri-n,? O. P. — MARIBOR *°dgovor : s 5ta®lovna skupnost delovne organizacije v smislu čl. 77 TZDR flelav °m 311 drugim splošnim aktom določi primere, ko lahko delov c Vzame brezplačen letni dopust. Izključna pristojnost goje ae organizacije je, da ugotavlja in določa primere in po-Uleli ,a odobritev tako imenovanega neplačanega dopusta. Te-''ost^kon o delovnih razmerjih ni izrecno prepovedal mož-V in Odobritve takega dopusta delavcu zaradi začasnega odhoda ha varstvo, zato vam lahko, če je to določeno s splošnimi akti, dopu^° Prošnjo delovna organizacija odobri tak brezplačni letni odobr Seveda morate v takem primeru, če vam bo ta dopust ta d0pu’^koristiti dopust le v namen, kot vam je bil odobren še ngiaYec v času odsotnosti z dela, ko ne prejema nadomestila, ^ižno v ostane član delovne skupnosti in njegove pravice in Prizna na delu mirujejo. Cas neplačanega dopusta pa se mu slu g? V delovno dobo le do 30 lini, preostali čas pa se v smi-Štgjp ' 131 temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju ne na neni deJovno dobo in boste imeli seveda v primeru, če boste dobi ‘^acanem dopustu več kot 30 dni, prekinitev v vaši delovni Prav;. Pa boste seveda izgubili za dobo 11 mesecev tudi do koriščenja letnega dopusta. A. POLJANŠEK Utiej delam v isti delovni organizaciji, kmalu pa bom tudi a*upn0 33 let delovne dobe. Slišal sem, da bo v podjetju prišlo do reorganizacije in da bo ukinjeno več delovnih mest, med drugim tudi delovno mesto, na' katerem delam. Rad bi vedel, ali mi lahko delovno razmerje preneha, ker sem slišal, da je bil spremenjen temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki to prepoveduje. A. J. — LJUBLJANA • ODGOVOR: Pred kratkim sprejete spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih — čl. 102 — res določajo, da ne more prenehati delo tistemu delavcu, ki ima najmanj 30 let delovne dobe (ženska 25 let), in to zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja obsega poslovanja. Glgde na to vam ne more prenehati delo, če gre zares le za ukinitev delovnega mesta. Vendar pa ste po prej omenjenem zakonskem določilu dolžni nastopiti delo na kakšnem drugem delovnem mestu, ki je v skladu z vašimi strokovnimi in delovnimi sposobnostmi. Vendar pa vas moram opozoriti, da se po določilih čl. 40 zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih, še vedno uporabljajo dosedanja določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih, vse do takrat, dokler ne bodo delovne organizacije uskladile svojih splošnih aktov s tem določili. M. STUPAN ii:i!i|iiiili!iiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:w:iiiiiiii!i;iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMi!^^ vas vabi, DA OBIŠČETE NJENE PRODAJALNE V LJUBLJANI. OKREPČAJTE SE S SPLOŠNO ZNANO KAVO »DELIKATESA«! 1 VSEM POTROŠNIKOM ČESTITAMO ZA DAN VSTAJE — j ( 22. JULIJ! lillliilillllllllll!l!llll!!!!llli!!ll!!llllllllilllll!!:illlllll!l!lll!!!l!!ll!!lllll'll!lllllllllli!llll!!!!llll!lllll!!llllll!!l.lll!il!ll!ll!llllll!ll!llllllllllllllll!ll!lli!l!l!lni!illllllllllllllWI!!lllllll!!!!illilW^i!f KONGRES MORA BITI DELOVNI DOGOVOR Pred dnevi se je sestal v prostorih zvezne gospodarske zbornice 89-članski odbor za sklic in pripravo kongresa samoupravljavcev Jugoslavije. Ta odbor, ki vključuje predstavnike tako proizvodnih delovnih organizacij kot njihovih združenj, zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, družbeno-političnih skupnosti, predsedstva ZKJ, SZDLJ, jugoslovanskih sindikatov, Zveze mladine in zveze študentov Jugoslavije ter zvezne gospodarske zbornice, je na predlog predsednika jugoslovanskih sindikatov Dušana Petroviča soglasno izvolil tov. Tita za častnega predsednika odbora. Člani so sprejeli tudi predlog osnovne zasnove kongresa, imenovali so sekretariat in delovne skupine za obravnavo posameznih tematskih področij samoupravljanja, ki jih bo obravnaval kongres, za predsednika odbora pa so izvolili Dušana Petroviča-Šaneta. Dušan Petrovič-Sane je v svoji uvodni razpravi na zasedanju odbora poudaril, da ideja o sklicu kongresa samoupravljavcev Jugoslavije, ki se je rodila že pred štirimi leti, dobiva zdaj vsesplošno podporo. Kar pa zadeva samo zasnovo kongresa, je dejal predsednik jugoslovanskih sindikatov, mora le-ta tako v pripravah kot v vsebini in načinu dela odraziti doseženo stopnjo samoupravnega razvoja in mora zadobiti tudi lastno fiziognomijo. Ta kongres mora postati delovni dogovor samoupravljavcev, postati mora tak delovni zbor, na katerem bodo samoupravljavci uveljavili svoje pozitivne izkušnje ter s posredovanjem neposrednih problemov opozorili na probleme in potrebne ukrepe za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Takšna osnovna opredelitev zasnove kongresa samoupravljavcev Jugoslavije pa po mnenju Dušana Petroviča omogoča, da bo kongres uresničil dve osnovni pričakovanji. O najprej, da na osnovi analize dvajsetletnega obdobja in analize najpomembnejših problemov zdajšnjega razvoja samoupravljanja v delovnih organizacijah in v celotni samoupravni strukturi opredelimo pota nadaljnjega razvoja samoupravljanja. O in drugič, kongres bo na osnovi ocene prehojene poti in nanovo ugotovljenih smeri samoupravnega razvoja in oblikovanja samoupravne socialistične družbe pomenil pomemben prispevek razvoju socialistične misli pri oblikovanju vizije samoupravljanja v sodobnem družbenem in znanstveno tehničnem napredku. NA RAČUN DELAVCEV IN DRUŽBENE Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Hrvaške je postregel z naravnost presenetljivim podatkom: v poslednjih štirih letih so zasebni delodajalci opeharili v tej republiki proračune in sklade zdravstveno socialnega zavarovanja za nič manj kot 235,000.000 N-dinarjev! Od kod ta številka? Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Hrvaški ugotavlja, da je pri zasebnih delodajalcih zaposlenih kakih 40.000 delavcev. Toda samo 15.000 teh delavcev so zasebni delodajalci tudi registrirali! Tako ni posebno težko dokazati, da delodajalec, ki ni prijavil delavca, zanj tudi ni plačal prispevkov v proračune, socialnemu zavarovanju in skladom za zaposlovanje. In ne samo, da je bila s tem opeharjena družbena skupnost za znatna sredstva, opeharjeni so bili tudi delavci. Za svoje pravice bodisi iz naslova zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja itd. Sindikati na Hrvaškem pa opozarjajo tudi na pomanjkljivosti v tako imenovanih kolektivnih pogodbah. Po teh pogodbah se minimalni osebni dohodki delavcev pri zasebnih delodajalcih gibljejo od 300 do 600 N-dinarjev; na tej osnovi veliko število delodajalcev tudi poravnava svoje obveznosti do proračunov, socialnega zavarovanja. Resnični dohodki delavcev pa so bistveno višji: od 800 do 1600 N-dinarjev. Tako ni le prikrajšana samo družbena skupnosti za znatna sredstva, prikrajšani so spet tudi delavci, zlasti kadar gre za odmero pokojninskih osnov. Del krivde za take razmere sindikati pripisujejo ne'f*;nkovi-tim inšpekcijskim službam, demokratično pa priznavajo, da so odgovorni tudi sami, ker dovoljujejo, da ostajajo delavci pri zasebnih delodajalcih nezaščiteni in neorganizirani. d o s n a i. n:; H e r c e g p v 1 h a SKUPNOSTI DA BI BILI BOLJ UČINKOVITI Pred nedavnim je zasedala ustanovna konferenca sindikatov zeniške regije, ki jo predstavljajo občinski sindikalni sveti v Zenici, Zavidovičih, Zepči, Travniku, Novem Travniku, Vitezu in v Busovači. Čeprav bodo delovni program regionalnega sindikata obravnavale še vse organizacije, ki so v njem vključene, pa je že zdaj jasno, da bo postalo eno izmed osnovnih vprašanj regionalnega vodstva, kako se v sindikatih učinkoviteje organizirati, da bi bili kos čedalje bolj zahtevnim nalogam. Prav tako osnutek delovnega programa regionalne organizacije sindikata predvideva široko aktivnost sindikatov na področju zaposlenosti in zaposlovanja. Druga, nič manj pomembna naloga, bo integracijsko povezovanje gospodarstva v tej regiji. Velja tudi omeniti angažiranje sindikatov pri pripravah srednjeročnih programov gospodarskega razvoja in za to, da bi ti programi tudi v resnici bili rezultat samoupravnega dogovarjanja. Iz osnutka programa regionalnega sindikalnega vodstva je slednjič razvidno, da se bo sindikat intenzivneje ukvarjal s problematiko izobraževanja. l|Biillililllllffllillilillilll« 5gjA MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI MOZIRJE entralni komite ZKS je na svoji seji v začetku julija & med drugim sprejel tudi sklepe o nalogah komunistov S / po volitvah. Sklepi vsebujejo ugotovitev, da je bila pred-volilna aktivnost razgibana in sproščena — k temu pa so bistveno prispevali VI. kongres ZKS, IX. kongres ZKJ in razprava o ustavnih spremembah. Povečalo se je zanimanje ljudi za družbena vprašanja. Volitve so pomenile opredelitev za programsko usmeritev našega nadaljnjega razvoja. Volivci so dokazali, da znajo ločevati dolgoročne naloge od kratkoročnih in da sp pripravljeni sodelovati pri izpolnjevanju teh nalog. Centralni komite tudi ugotavlja, da se je Socialistična zveza z volitvami, utrdila kot .množična politična organizacija, ki je sposobna povezovati ustvarjalne sile delovnih ljudi in samoupravnih dejavnikov. Volitve so. tudi pokazale, da zdaj ni več mogoče meriti politične vplivnosti Zveze komunistov po tem, kako so komunisti formalno zastopani v predstavniških telesih. Kjer tega niso razumeli in so poskušali zagotavljati formalno prisotnost komunistov ne glede na resnični ugled in vpliv posameznih kandida-tov-komunistov, so nemalokrat uporabljali nedemokratične metode — in doživljali neuspehe. Drugod spet so mislili, da komunisti v predvolilni aktivnosti nimajo več kaj početi. Čeprav ne prvi ne drugi pojavi niso bili pogosti, bo treba v prihodnje težiti k temu, da jih odpravimo. Volitve in priprave nanje so znova in nazorno potrdile naše spoznanje, da mora Zveza komunistov v vsakdanjem delu z ugledom,^ prepričljivimi dokazi in z rezultati akcije potrjevati svojo vodilno Idejno politično vlogo. Vpliv ZK je odvisen predvsem od družbeno političnih in moralnih vrlin komunistov ter od njihove sposobnosti in zavzetosti za urejanje družbenih problemov. Le zgled in delo dajeta veljavo Ob zadnjih volitvah se je sestava skupščin precej spremenila, vendarle z njo še ne moremo biti zadovoljni. Že dolgo ugotavljamo, da posamezne samoupravne strukture niso ustrezno zastopane v skupščinskem sistemu. Komunisti so se zato dolžni zgvzamatU da se v delu skupščin in njihovih teles zagotovi ustrezno sodelovanje delegacij delovnih ljudi z vseh tistih področij družbenega, dela, ki ob sedanjih volitvah niso dosegla ustreznega ‘zastopstva, pri vseh vprašanjih, ki se neposredno nanašajo na.njihove interese. ■Centralni komite je naložil svojemu sekretariatu, naj čim-•ptej izdela dolgoročnejši načrt kadrovske politike v ZK. Komunisti, ki delajo v republiških vodstvih družbeno političnih organizacij, v skupščini, izvršnem svetu, upravi in drugih republiških institucijah, se morajo zavzemati za sistematično, dolgoročnejšo in predvsem skladnejšo kadrovsko politiko. . Centralni kgmite, je. razen tega opozoril na posamezne nega-fiv.nc :vojavc,.ki. jim sicer ne kaže dajati prvenstvenega pomena, bi. pa.pili- vendarle nevarni, če se jih ne bi zavedali in se spoprijeli z njimi. Za minule volitve sta bila značilna tudi naslednja pojava: forumske razprave o možnih kandidatih so prihajale navzkriž z razglašeno demokratičnostjo in javnostjo; posamezniki so poskušali mimo demokratičnih oblik z demagogijo in politikantstvom, uveljaviti svoje ambicije in zastrte sebične interese. Oba pojava sta izredno nevarna, vendar ne toliko zaradi svojih sedanjih razsežnosti, kolikor kot težnja, ki bi se utegnila razrasti, če ji ne bi o pravem času spodrezali korenin. Posamezni kandidati pa so se želeli ponekod izogniti odkritemu soočenju na demokratičnih tribunah, ker so se bali, da njihovi interesi in ambicije ne bodo vzdržali kritike. Namesto, da bi se soočali na programskih, načelnih temeljih, so se poskušali uveljaviti de-magoško in politikantsko, mimo vseh demokratičnih oblik, ker so se hoteli izogniti odgovornosti za razne obljube, .osebna obtoževanja itd. Tudi člani Zveze komunistov so {ST? med njimi. V občinah, kjer je do takšnih pojavov prišlo, bodo morati temeljito, vendar brez napihovanja, analizirati njihove vzroke. Člane Zveze komunistov, ki se v demokratičnem boju mnenj niso zavzemati za enotnost gledišč v Zvezi komunistov, marveč so enotnost razbijali, je potrebno poklicati na odgovornost. Zaostriti je treba tudi odgovornost članov ZK, ki še delajo po Starem, forumskem načinu in tako ovirajo demokratizacijo družbenega življenja. Posebej je treba raziskati, zakaj je ponekod prihajalo do zapletov predvsem zaradi predsedniške funkcije. V. B. Predstavniki javnosti, da ali ne? V Velenju in v Mozirju opozarjajo na nekatere probleme v zvezi s sodelovanjem predstavnikov javnosti v samoupravnih organih zavodov posebnega družbenega pomena Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje je na zadnji seji, udeležil se je je tudi član predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Igor Ponikvar, razpravljal o vrsti vprašanj, ki zanimajo zaposlene v delovnih organizacijah s področja družbenih dejavnosti. Na dnevnem redu je bila razprava o predlaganih spremembah v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obravnavano je bilo poročilo o dosedanjem delu in o prihodnjih nalogah komisije za šolska vprašanja, govora pa je bilo tudi o reševanju problematike bolnišnice Topolščica. Zadnji seji medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje so zlasti opozorili na problem, ki je še toliko bolj aktualen zdaj, ko je v teku akcija za dopolnitve in spremembe splošnih aktov delovnih organizacij. Gre namreč za sodelovanje predstavnikov javnosti v samoupravnih organih zavodov posebnega družbenega pomena. Ugotavljati je mogoče, da posamezni predstavniki javnosti sej samoupravnih organov ne obiskujejo. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi praksa, da sklicujejo zavodi seje samoupravnih organov, ne da bi nanje vabili predstavnike javnosti. Zato bo Skušal medobčinski odbor jeseni oceniti prakso v zvezi s sodelovanjem predstavnikov javnosti v samoupravnih organih zavodov posebnega družbenega pomena in potem zavzeti tudi konkretna stališča do dosedanje prakse. To bo tudi ena od akcij medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje v pripravah na kongres jugoslovanskih samoupravljavcev, ki bo prihodnje leto. Sicer se je medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje na zadnji seji odločil, da bo sklenil srer’i septembra javno razpravo o predlaganih spremembah v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dotlej pa bodo pripravili še nekaj specializiranih razprav o predlaganih spremembah. V Mozirju se bodo sešli na takšne razprave tako zaposleni v upravi občinske skupščine, kot prosvetni delavci. V Velenju pa bodo sklicali troje sestankov, in sicer za zaposlene v zdravstvenem domu, za zaposlene v upravi občinske skupščine, v podružnici KB Celje in na občinskem sodišču v Šoštanju ter za prosvetne delavce. Živahna je bila razprava po poročilu o delu komisije za šolska vprašanja in o nalogah te komisije. Delo komisije je bilo. posebej še na velenjskem območju, dokaj obširno, saj je pri- pravila — med drugim — enoten pravilnik za delitev osebnih dohodkov. Napravljeni so bili izračuni za vse šole ter sklicani razgovori z ravnatelji šol in z izvršnim odborom TIS. Doseženi so bili zadovoljivi rezultati, saj opažajo samo v glasbeni šoli in na posebni osnovni šoli odstopanja v notranji delitvi od sprejetih načel. Komisija za šolska vprašanja si bo zdaj prizadevala, da bi prišlo do podpisa samoupravnega dogovora med predstavniki šolskih zavodov, sindikalnih organizacij in temeljne izobraževalne skupnosti o izvajanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Ena od osrednjih nalog komisije za šolska vprašanja v prihodnje bo zastaviti akcijo za reševanje materialnih problemov šolstva v letu 1970, ko naj bi v celoti uveljavili dogovor, da bi osebne dohodke prosvetnih delavcev izenačili z osebnimi dohodki zaposlenih z enako izobrazbo v gospodarstvu. Ob tem bo treba zagotoviti zadosti denarja tudi za materialne izdatke. predvsem pa doseči, da zaradi uvedbe amortizacije ne bi zmanjševali drugih materialnih stroškov. Sicer pa bi morali tudi pri šolskih zavodih formirati sklade skupne porabe. Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje je hkrati, ko je obravnaval delo komisije za šolska vprašanja, spregovoril še o predlogu osnovne organizacije sindikata prosvetnih delavcev iz Šoštanja, da bi v Velenju organizirali predavanja za tiste, ki izredno študirajo na Pedagoški akademiji v Ljubljani, in sicer na oddelku za razredni pouk. ® študij vlada precejšnje zani®*] nje, vendar več prosvetnih “J' lavcev študija ne bi zmoglo, f ne bi bil organiziran v VelenP: Medobčinski odbor je predlog šoštanjskih prosvetni delavcev, hkrati pa se je zavz*! za to, da bi na šolah izoblikovali pravilnike o izobraževanj« predvsem z namenom, da bi bi10 vsem tistim, ki bi želeli, offlO’ gočen izredni študij. Sprejeta P® je bila tudi pobuda, da bi ^ starejši učiteljski kader orga®' zirali drugačno obliko dopolni;' nega izobraževanja; morda ", prišli V poštev kot ena od obl® dajanja pomoči npr. tudi sel®' narji. , Govora je bilo še o reševanj' problemov bolnišnice Topolščin®" Člani medobčinskega odbo® sindikata delavcev družben® dejavnosti Velenje — Mozirje ® v razpravi poudarili, da je 1®°' treba dokončno rešiti problema' tiko Topolščice, sprejeta odločite’ pa mora imeti trajnejši, in ® zgolj začasen značaj. Dogovor' jeno je bilo, da bodo dali V6" lenjčani pobudo za sklic skup" nega sestanka odborov sindika® delavcev družbenih dejavno® Velenje — Mozirje in Celje, k® je v načrtu, da bi oddelek ® TBC Novo Celje, ki deluje v okviru Bolnišnice Celje, prene; sli v Topolščico. Na sestanku nai bi se dogovorili za skupno ak' cijo glede reševanja vseh p®" blemov, posebej še v zvezi z z®' poslovanjem vseh tistih delaV' cev, ki bi bili spričo reorgani®' cije v Topolščici oz. Novem Č-C' lju odveč in bi si morali iskat* zaposlitev drugje, (vš) VELEBLAGOVNICA Ki nama 9 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vaeb potrebščin, ca »ebe. za družino, ca dom In ca gospodinjstvo; 8 potrošnikom nudi blago na obročno Od* plačevanje; • ta tuje kupce Je • hiši menjalnica, LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v pnslovalnirah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a VSTAVKE SPHEMPMBJS BOMO URESNIČEVALI VEC LET. P USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEG LET « USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET • - ' - . ^ ^ r' ' ; . ...... ....... k ................................../ USTAVNE SPREMEMBE BOMO UK*® MNENJA IN STALIŠČA rn Kaj storiti za večjo učinkovitost samoupravnega prava Že pred sprejetjem ustave v letu 1963, zlasti pa potem, se je vsi bolj širila vsebina avtonomnega prava delovnih organizacij. To pomembno obdobje graditve naše samoupravne družbe je temeljilo na vse trdnejšem spoznanju, da samouprava brez avtonomne normativnosti ne more biti resnična samouprava in da bo samoupravljanje postajalo popolnejše le tako, da se bo krepilo tudi z avtonomnimi samoupravnimi akti. Denes brez pridržkov lahko trdimo, da je avtonomna normativna dejavnost delovnih organizacij bistven in nepogrešljiv v.rogoj za nadaljnji razvoj samoupravljanja, saj je ena izmed poti. po katerih se uresničuje proces deetatizacije naše družbe. Zato nikakor ni vseeno, kako se normativna dejavnost delovnih organizacij razvija, kakšna je njena učinkovitost in kako se v Prakoi preko nje uresničujejo temeljni družbeni smotri in cilji. Delovni kolektivi so v preteklosti vložili veliko naporov v oblikovanje svojega samoupravnega prava. Ti napori so bili v marsikateri delovni organizaciji bogato poplačani z notranjo urejenostjo in doslednostjo pri uveljavljanju pravic in uresničevanju dolžnosti vseh članov v delovni skupnosti. Številne pa so tudi tiste delovne organizacije, v katerih je bila v uvodu opredeljena družbena težnja sprejeta le kot nova formalno-pravna naloga s strani zakonodajalca. Seveda gre v teh primerih le za določene skupine v delovnih kolektivih, ki družbenih ciljev v uveljavljanju samoupravnega prava delovnih organizacij' niso razumeli' ali nišo hoteli razumeti. Postopki, po katerih so se v teh delovnih organizacijah oblikovali statuti in drugi splošni akti, so bili najpogosteje najbolj grobo kršenje intencij zakonodajalca glede obvezne javne razprave pred sprejetjem splošnega akta v delovnem kolektivu. Vsebina splošnega akta je bila dogovorjena v teh delovnih organizacijah le v krogu nekaj ljudi irt s formalnim sklepom delavskega sveta je postala obvezno pravilo ravnanja vseh članov delovnega kolektiva. Ker teh primerov V naši pretekli praksi ni bilo tako malo, o normativni dejavnosti delovnih organizacij pa v družbenem besednjaku govorimo vedno le kot'o njihovem samoupravnem pravu, se zastavlja vprašanje, koliko splošnih aktov delovnih organizacij je resnična samoupravnih. Saj samoupravni značaj in vsebina tega akta, njegove spremembe ali dopolnitve ni mogoče zagotoviti drugače, kot skozi ustrezno izveden postopek njegovega nastajanja in sprejemanja med vsemi, ki se bode po določilih splošne- ga akta kasneje ravnali. Kako to, da smo takšno ravnanje dopustili? Kako to, da nismo odločno nasprotovali takšnim birokratskim metodam in hotenjem? Ali je v'našem družbenem sistemu delovni kolektiv, v katerem je vpliv majhne birokratsko usmerjene skupine zelo velik, prepuščen le Samemu sebi? Ali nismo družba, ki ob zavestni in stalni družbeni akciji vseh družbenih dejavnikov takšne defekte odpravlja oziroma onemogoča? V preteklih letih, pa tudi sedaj po uveljavitvi bistvenih in vsebinsko zelo širokih sprememb v temeljni gospodarski zakonodaji, zlasti pa po uveljavitvi amandmaja XV za spremembo ustave SFRJ, se delovnim kolektivom zastavljajo številna zelo težko rešljiva, vprašan ja.pri. njihovih normativnih prizadevanjih. Delovni kolektivi so se, prepuščeni le svojemu znanju in kadrovskim sposobnostim, velikokrat nehote opredeljevali napačno, iskali pomoči pri zunanjih honorarnih »strokovnjakih« za samoupravno pravo -ali pa so se v teh primerih posluževali prepisovanja splošnih aktov drugih delovnih organizacij. Bolj kot kdajkoli poprej se kaže potreba, da so napori na področju razvijanja samoupravnega prava delovnih organizacij načrtno ter strokovno vodeni in usmerjani. To družbeno funkcijo naj bi opravljale komisije pri občinskih skupščinah za samoupravno pravo delovnih organizacij, ki pa so v pretežni Večini menile, da se njihovo delo konča z oceno zakonitosti statutov delovnih’organizacij. Številne vrzeli v samoupravnem pravu delovnih organizacij pa kažejo potrebo po večji in učinkovitejši pomoči. Pomoč, zlasti v oceni, kaj je smotrno in racionalno pri opredeljevanju organizacije upravljanja, organizacije informiranja, pomoč pri opredeljevanju najbolj stimulativnih sistemov delit-’ ve osebnega dohodka itd. Poglobljena družbena skrb postaja vse bolj očiten pogoj za večjo učinkovitost samoupravnega prava delovnih organizacij. Nimamo več delovnih organizacij, M ne bi imele vsaj enega avtonomnega splošnega akta, imamo pa še številne delovne organizacije, v katerih se določila, tega splošnega akta, stalno kršijo Ne gre vedno za Zavestne kršitve samoupravnih norm, temveč velikokrat za kršitve, ki so posledica neurejenosti avtonomnega prava v posamezni delovni organizaciji. Neurejenost je bila v večini primerov posledica hitrega spreminjanja »državne« zakonodaje. Kot smo zavestno prenesli številne zadeve v normativno pristojnost delovnih organizacij, tako moramo avtonomno nor- mativnost tudi zavestno izgrajevati. Ali se ob uveljavitvi vsak® spremembe v zakonu, ki terja ustrezne spremembe v splošn® aktih delovnih organizacij, vedno in dovolj zavedamo obsežno®1 normativnega dela, ki ga sprememba zakona nalaga delovni® kolektivom? Ali so ob avtonomnem reguliranju delovnih raž' merij dopustne tako pogostne spremembe temeljnega zakona” * Vsi ti, družbeni postopki močno zmanjšujejo voljo in zaupan® v avttmomijo Splošnih aktov! Pogoste spremembe so marsik® Povzročile neusklajenost statuta z določili drugih splošnih akt®* kajti zaradi pogostih sprememb so te bile le delno vnesene ^ notranjo zakonodajo. Ali kdo skrbi za notranjo zakonitost (sta' tutarnost) samoupravnega prava delovnih organizacij? Ali i* družbeni interes le v ugotavljanju defektov na tem področju a11 tudi v njihovem odpravljanju? Komisije za družbeni nadzor pri občinskih skupščinah, ki bt morale ta vprašanja razreševati tako v korist delovnega kolek' tiva kot tudi v korist širše družbene skupnosti, so v večini obč® ostale le v statutu opredeljeni organi. Občinske komisije za h°' tranjo zakonodajo delovnih organizacij se razen v štirih občinah s temi vprašanji niso ukvarjale. Kdo bo torej učinkoviteje pr®e, razreševati vsa ta in še mnoga druga vprašanja na tem področja• Sindikati so bili v preteklosti zelo prizadevni na obravnava' nem področju. Opravili so številne analize in dajali številne napotke v procesu izgrajevanja samoupravnega prava delovnih organizacij. Toda tudi sindikalna akcija je velikokrat ostala nekoordinirana, kar je v preteklosti povzročalo nepotrebne zaple® ob različnih stališčih o istih vprašanjih in necelovitost obraV' nave izredno širokih in strokovne proučitve potrebnih vprašanj' Zato je nujno potrebno doseči večjo koordiniranost dela občinskih komisij za notranjo zakonodajo delovnih organizacij in P*®' ko njih poenotiti njihove funkcije. Te funkcije vidimo zlasti ^ permanentni strokovno-svetovalni dejavnosti ob normativni d®' javnosti delovnih organizacij. V zakonodajni dejavnosti bi morala biti bolj kot doslej P®' šotna skrb za samoupravno pravo delovnih organizacij in to i® le v smeri širjenja vsebine tega dela našega celotnega pravneg3 sistema, temveč zlasti v primerni odločitvi glede trenutka, ki le s stališča nosilcev (delovnih organizacij) primeren in racional®1 za nove normativne naloge. Npr.: Uveljavili smo želo pomembr® ustavne spremembe, ki delovnim organizacijam nalagajo števil*® nove normativne naloge do izteka letošnjega leta. istočasno Pa teče priprava revizije zvezne in republiške zakonodaje, ki b° številne originalne normativne rešitve delovnih organizacij *®' hote (v določenih primerih) razvrednotila in jim-postavila no'® z drugačnimi zakonitimi okviri določene naloge. Ali je to dovod odgovorna družbena skrb in prizadevanje za razvoj samouprav' nega prava delovnih organizacij? Ali to ne terja takojšnjega oblikovanja telesa na republiški ravni, ki bo dovolj argumentiran0 in permanentno skrbelo za odpravljanje teh neskladij v celovitosti naših družbenih prizadevanj in koordinirano delo občinski*1 komisij za razvoj samoupravnega prava Družbena skrb je bil® doslej le tu in tam prisotna, prepričan pa sem, da ni bila dov®" organizirana. PETER TOŠ Na 10 cicero • SLOVENJ GRADEC - V SIoven^em Gradcu računajo, bo letos vseljivih 40 stanovanj p aružbenem sektorju, prav toliko 5U^ V zasebnom* Verjetno bo-. Se letos začeli z gradnjo novega bovanjskega bloka za prosvetne avce v Podgorju, v katerem bo-.. tu,H prostori za vzgojno varst-Ven« ustanovo. (vS) • RAVNE na koroškem S^PŠČina občine Ravne na Ko-0(1 kem je na zadnji seji odpravila o komunalnih'taksah. Last-v °*h bodo vrnili^ vplačane takse Jhesecu oktobru«?Ker v proraču-Ua Za leto 1969 niso predvideli de-bnrt a Za vračilo komunalnih taks, gaao najcli; 90.000 din kratkoročne-sjjl besojila iz sredstev rezervnega a °bčine|Ravne na Koroškem, ba ^J^^safeobčinskega proraču-^a, ° eemer bodo^sklepali novemb-vex.°z* decembrag pa so omejili številuLrnroračunskih po-0šiukov^porabtN%redstev. (vSl * ' B: DOPISNIKI POROČAJO • RIBNICA Novo nagrajevanje Slovenska mladina tudi letos sodeluje pri številnih delovnih akcijah lokalnega in širšega pomena. Zveznih mladinskih akcij »SAVA 69« in »Novi Beograd« se letos na primer udeležujejo štiri mladinske delovne brigade iz naše republike: dve iz Ljubljane ter po ena iz Celja in Maribora. — Na sliki: Veseli in ponosni so se pred dnevi že vrnili v Ljubljano brigadirji iz brigade »Ane Ziherlove«, ki so mesec dni pomagali pri urejanju savskega nabrežja pri Zagrebu in kjer so bili ne le trikrat udarni, ampak so si s svojim delom ponovno priborili najvišje priznanje: »Trak sedmih sekretarjev SKOJ«. Foto služba DE ^■KJBLJANSKEM gozdnem gospodarstvu so počitnice skoraj zastonj Neizrabljene možnosti so oprijeli. Nekateri so zavrnili ponudbo, češ da imajo delo doma. drugi bi priložnost izrabili, če bi se lahko odpravili na letovanje z vso družino. Vkljub takim oviram pa je lani vendarle letovalo ob morju 24 delavcev in 7 v toplicah. Za letos V teh dneh, ko se prve skupine delavcev vračajo 2 letnega oddiha, smo še posebno zvedavi, kakšne možnosti imajo za ceneno letovanje, kako jim pri tem pomagajo njihove delovne organizacije. Posebno smo Zadovoljni, če lahko predstavimo delovni kolektiv, kjer so delavcem in tudi njihovim otrokom na stežaj odprli Vrata za letovanje ob morju, planinah in termalnih kopališčih. Tak kolektiv je Gozdno gospodarstvo Ljub-. Ijana. Pred dvema letoma, ko je . ladinsko okrevališče na Debe-^ ^ rtiču preživljalo hude fi-^hčne težave zaradi nezasede--J? zmogljivsti, so na Glavnem ciooru Rdečega križa pripove-SrJa^ 0 Ijuhljajnskem Gozdnem I^Podarstvu in hvalili skrb te-j^kolefotiva za zdravstveno : in j^alno ogrožene otroke. Tega Jr"3 je DS Gozdnega gosipodar-2nn izdvojil iz dohodka ■000 N-din in dejal — to bo za »^avstveno in socialno najbolj tle' °,tirc>^e naših delavcev. Od-osrednji organ upravljanja ®hieni vsako leto nekaj sred-jj.v za otroke svojih delavcev, jleta v leto narašča število ^ijeincev in letos se dogaja, ho morala komisija za oddih rekreacijo zaprositi delavski je i 2a dodatna sredstva., Lani ^ letovalo na Debelem rtiču in ^nekaterih drugih zdraviliščih morju in v planinah preko Za letos seznam še hi jvjpolnjen, vendar bo, sodeč Ijpdosedanjih podatkih, prijav-alljCev najmanj toliko kot mi-fci^eto. Komisija se ravna po tlgPPhočilih zdravnikov in po-VjdJ, Prevzame celotno skrb za Ce k?1 Prevoz in vame počitni-sai oskrbi na svoje krir.k e ^U|di vodiče in najame jPhe avtobuse. k^i taka humana gesta 8tva • Va Gozdnega gospodar-^ le skrb za letovanje bolnih PteMCe^‘ Periodični zdravniški levf- i so pokazali, da je v ko-1q približno 40 delavcev, .iirn težke delovne razmere ^/iale zdravje. Delavski svet z velikim razumevata Bi sprejel predlog komisije' dela?, h ’n rekreacijo, da se tem dneVnCem omogoči vsako leto 14-ob j/10 brezplačno okrevanje ^ih v termalnih kopali- drj’ ‘ se je prijavilo za brezplačno letovanje nekaj nad 30 delavcev. Poleg delavcev s poklicnimi obolenji je tudi nekaj težjih invalidov dela. Tako so na primer trije delavci — invalidi preživeli v toplicah skupno 5 mesecev. Stroški zdravljenja niso majhni, vendar v Gozdnem gospodarstvu tega ne poudarjajo, ampak predvsem uspehe zdravljenja, saj se je na primer eden izmed njihovih delavcev lahko poslovil od invalidskega vozička. V gozdnem gospodarstvu si zelo prizadevajo, da bi delavci izrabili letni oddih za resnični počitek in se telesno okrepili po Zdi'=’„,s^ratka tam, kjer bo za henje j.... »- najugodneje. Nad-T06 Ponudbe pa se vsi Jlenja potrebni delavci ni- napomem delu. Takim prizadevanjem so tudi prilagodili politiko regresiranja. Imajo najete počitniške zmogljivosti v Zadru. Posluži se jih lahko vsak član kolektiva in njegovi svojci. Za oskrbni dan plačajo le 10 N-din, za otroke pa le 5 N-din. Toda kakšen je to oskrbni dan! Pripovedovali so o 4 dnevnih obrokih, kat se le spodobi za gozdnega delavca. Toda že spet težava, delavci v proizvodnji, ki so jim vse te ugodnosti predvsem namenjene, ositajajo doma pri dp-lu na svoji njivici. Skoda, resnično škoda! Kako bi znali nekateri kolektivi izrabiti take ugodnosti. I. V. V delovnem kolektivu Industrije stavbnega pohištva »Inles« Ribnica, ki ima svoje poslovne enote v Loškem potoku, Sodražici, Prigorici in Ribnici, so imeli zaposleni v zadnjem obdobju več pripomb na prejšnji način nagrajevanja. Na podlagi teh predlogov in pripomb sindikalnih podružnic so se pred časom odločili za uvedbo novega načina nagrajevanja zaposlenih. Značilno za novi sistem nagrajevanja je to, da^bodo tisti, ki so zaposleni v neposredni proizvodnji, nagrajeni za produKtlvno^t in znižanje materialnih stroškov. Prejšnji pravilnik ni v toliki meri vplival pri nagrajevanju za zniževanje materialnih stroškov. Za ostale in predvsem vodilne delavce pa bo nagrajevanje odvisno od gospCMlar-skih uspehov. Pri tem so se odločili, da je lahko razmerje med n&jniz-jim in najvišjim osebnim dohodkom v podjetju 1:4. -va • ČRNOMELJ Potreben je še sanacijski načrt Odborniki občinske skupščine Črnomelj so pri obravnavanju poročila prisilne uprave v Čevljarskem podjetju »Planina« v Črnomlju ugotovili, da so bili ukrepi, ki so biU podvzeti v nekaj mesecih letošnjega leta vplivali na to, da se je gospodarsko stanje v tem podjetju izboljšalo. Podjetje je v nekaj mesecih uspelo v sodelovanju s Podjetjem Zaščita iz Trbovelj razprodati večje količine zalog. Izboljšala se je delovna disciplina in delovna storilnost. Osebni dohodki, ki so preteklo leto znašali nekaj nad 300 din na mesec, se se povečali na okoli SCO din. Ne glede na dosežene uspehe so bili odborniki mnenja, da je potrebno v okviru prisilne uprave izdelati sanacijski načrt in pripraviti predlog, kako naj bi to podjetje v prihodnje poslovalo. • VINICA PRI ČRNOMLJU Cesta še ni vse z modernizacijo 17 kilometrske ceste od Kanižarice do Vinice se Je povezava teh krajev z ostalim svetom znatno izboljšala. Čeravno pomeni nova cesta precejšnjo pridobitev za ta predel Bele krajine, pa ugotavljajo pristojni krajevni činitelji, da bi bilo prav, ko bi v sodelovanju z ostalimi delovnimi organizacijami v občini ali izven nje ppsvetiU več skrbi za razvoj teh krajev. V Vinici bi morali predvsem razvijati gostinsko turistično dejavnost, kajti naravni pogoji dajejo vrsto možnosti za razvoj te dejavnosti. Dane so možnosti za ustanovitev kakega obrata, kajti s tem bi se lažje zaposlovala domača delovna sila v neposredni bližini in mnogim ne bi bilo potrebno odhajati v večja industrijska središča ali pa v tujino. vd • SLOVENSKE KONJICE Nezasedena učna mesta Čeprav je med mladimi, pa tudi med starejšimi mnogokrat sllžati pripombe, da za mladino ni na voljo dovolj učnih mest, pa na lesnoindustrijskem obratu v Slovenskih Konjicah ugotavljajo,, da je med mladimi fanti zelo malo zanimanja za mizarski poklic. Ze dalj časa imajo razpis za sprejem desetih fantov v uk, ki so ga preko Zavoda za zaposlovanje posredovali tudi vsem osnovnim šolam v občini, toda doslej so dobili le nekaj prijav. Podobno je tudi v obeh konjiških mizarskih podjetjih, to je pri »SKALI« in »DRAVINJI«, kjer bi radi. sprejeli-nekaj fantov v uk, vendar ni prijav. V, L» • JESENICE Proslava stoletnice Železarne V soboto in nedeljo bodo dobile železarske Jesenice prazničen videz, kajti v teh dneh bodo na Jesenicah pod pokroviteljstvom predsednika IS SRS Staneta Kavčiča osrednje prireditve v počastitev stoletnice, Železarne. P. U. O POLZELA Kolektiv se bo povečal V Tovarni nogavic v Polzeli dela sedaj 808 zaposlenih. Ker pa eo a letos povečali obseg proizvodnje, bodo v drugem polletju zaposlili blizu H 50 novih delavcev. Na priučevanju imajo sedaj 42 deklet iz Polzele in g okoliških krajev. Po končani praksi, ki jo sofinancira tudi celjski Komu-p nalni zavod za zaposlovanje, bodo dekleta razporedili na različna delov-m na mesta po obratih. il!llllll!!lllllilllll!IIIMII!lfflllllllll!ll!llllllll!l!!!lllllll!!l!llllll![lllllW SKRB ZA LETNI ODDIH V DOLENJSKIH KOLEKTIVIH DENARNA POMOČ ZA DOPUST Na Dolenjskem imajo organiziran letni oddih za zaposlene le nekatere večje delovne organizacije, v večini podjetij pa je koriščenje dopusta in letnega oddiha prepuščeno iznajdljivosti samih dopustnikov. Lastne počitniške domove imajo le tovarna zdravil »KRKA« v Vrsarju, novomeško Gozdno gospodarstvo v Novem gradu v Istri, Industrija motornih vozil v Gorjancih, metliška tovarna »BETI« v Seči pri Portorožu in rudnik Kanižarica v Umagu. Ostala večja podjetja kot so novomeška tekstilna tovarna »Novoteks«, lesni kombinat »Novoles«, tovarna »BELT« v Črnomlju in še nekatera, pa imajo v najemu po nekaj sob v raznih tujih počitniških domovih. Delovni kolektivi iz krške in brežiške občine pa imajo svoje počitniške skupnosti v Materadi pri Poreču in v Savudriji. NOVOST KROJAŠKO PODJETJE LJUBLJANA — POLJANSKA 11 SE PRIPOROČA CENJENIM STRANKAM ZA IZDELAVO DAMSKIH IN MOŠKIH OBLAČIL PO NAJNOVEJŠI MODI Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem Dan vstaje slovenskega ljudstva! Zmogljivosti tako lastnih kot najetih počitniških domov so v sezoni, se pravi od junija do septembra, domala povsod polno izkoriščene. Na splošno je letos večje zanimanje zaposlenih za organizirano letovanje v počitniških domovih kot je bilo prejšnja leta. Se posebej veliko zanimanja za letovanja v tovarniških domovih ob morju so letos pokazali zaposleni v novomeški tovarni zdravil »KRKA«, v novomeškem Gozdnem gospodarstvu, v tekstilni tovarni »Novoteks« in še ponekod, kjer nikakor ne bodo mogli ustreči vsem željam. Vzroke za tolikšno zanimanje je bržkone iskati v ugodnostih, ki jih delovne organizacije nudijo svojim. članom, ki prežive dopust v tovarniških počitniških domovih. Večina podjetij namreč daje vsakemu uporabniku počitniškega doma najmanj 5 novih dinarjev regresa za vsak oskrbni dan, ponekod pa tudi več. V tovarni zdravil »KRKA« pa je regres odvisen od višine osebnega dohodka zaposlenega, se pra\p, čim manjši osebni dohodek ima uporabnik doma, tem večji je regres. Ti regresi brez dvoma vplivajo na večje zanimanje delavcev za letovanje, saj plačajo tako le okoli 15 novih dinarjev oskrbnine na dan, za otroke pa še manj, Razen tega pa dobe vsi zaposleni v večini delovnih organizacij na Dolenjskem še od 100 do 400 N-din za vožnjo in letovanje kot nadomestilo za bivši K-15. Višina nadomestila pa je seveda odvisna od zmogljivosti posameznega podjetja. . R. S. TIKI Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti elektrostrojno podjetje LJUBLJANA, ALEŠEVČEVA ULICA ČESTITA ZA PRAZNIK VSTAJE — 22. JULIJ! Renault 16 GL komforten, funkcionalen, siguren 1470 CCM, 63 KM (SAE), diskaste zavore in ležalni sedeži Cena: 1.644,71 USA S. Ndin 18.965,- cosmos S*^A^---»WWWVWWWWWVWWWVWWVVWWVWW^i ----------------------------------- Zastopstvo tujih fii-rh Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo Same, Alpina ... Ljubljana, Celovška 32, telefon: 313-141 in 51-455 KAM BO ŠLA LETOS DOLENJSKA MLADINA, KI JE KONČALA ŠOLANJE? NA DNEVNEM REDU V KOPRU: SPLOŠNA BOLNIŠNICA Malo možnosti ToŽjlVO SC JlljejO Na območju novomeškega zavoda za zaposlovanje, ki zajema šest občin: Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, je letos končalo osnovno šolo 2874 otrok, od tega le 1474 v osmem razredu. Zavod je anketiral skoraj vse učence, ki so letos končali osnovno šolo v osmem razredu in ugotovil, da jih največ — 545 — želi v poklicne in vajenske šole, 478 jih želi v srednje šole, 162 jih bo iskalo zaposlitev, 21 pa jih kani ostati doma na kmetijah, medtem ko se ostali v času anketiranja še niso odločili za bodočnost. Takšne so torej želje, kaj pa možnosti? Srednje in poklicne gole bodo na tem območju v prihodnjem šolskem letu sprejele 920 dijakov in to gimnaziji v Novem mestu in Črnomlju 195, ekonomska srednja šola v Novem mestu 70, novomeška šola za zdravstvene delavce 36, kmetijska srednja šola na Grmu 30, tehniška srednja šola v Krškem 120 in sicer 60 v elektro in 60 v strojni oddelek, poklicna kovinarska in avtomehanikarska šola v Novem mestu 150, poklicna kovinarska šola v Krškem 90 in v Črnomlju 50 ter poklicna šola tovarne »BETI« v Metliki 60, in sicer 30 za šivilje in 30 za pletilje. Za tiste, ki nameravajo v srednje šole in v zaposlitev, ne bo težav, ker so želje vsaj približno usklajene s potrebami. Teže pa bo z vajenci in seveda s tistimi, ki nimajo osem raz- redov osnovne šole. Teh pa je kar 1400. Za vajence fantje ne bodo imeli težav, ker je celo manj želja, kot je na voljo prostih učnih mest. Drugače pa je z dekleti. V uk želi 255 deklet, prostih mest pa je le 54. Težave so še večje, ker bi vse rade bile trgovke, šivilje, frizerke itd., Čeprav bi se na marsikaterem delovnem mestu, za katero sodijo, da je samo za fante, prav tako uspešno lahko uveljavila tudi dekleta. Pa tudi fantje nočejo v vsak poklic, zato se dogaja, da je za nekatere poklice, kot je npr. avtomehaniki, izreden naval, za druge pa podjetja in zasebniki nikakor ne morejo dobiti vajencev. To velja zlasti za gradbeništvo, mizarstvo in še za nekatere poklice oziroma panoge. R. S. Problem koprske bolnišnice je mogoče odstraniti z dnevnega reda le na dva načina: ali jo ukiniti ali pa storiti za njen obstoj in nadaljnji razvoj veliko več, kot je bilo storjenega doslej. Po prepričanju družbeno političnih dejavnikov na Koprskem je bolnišnica v tem predelu Primorske potrebna. O tem je prepričana tudi arbitražna komisija, ki v svojem letošnjem poročilu med drugim pravi: »Arbitraža ugotavlja, da je stanje splošne bolnišnice Koper kritično. Kljub nesporni nujnosti obstoja bolnišnice na tem območju je zaradi svojega obsega kot majhna bolnišnica, s pretežno zastarelimi objekti ter s svojo dislociranostjo na spodnji in kritični meji rentabilnosti. Zaradi teh specifičnosti bo kritična nerentabilnost bolnišnice stalna. Ker rešitev tega temeljnega problema ni v takem ali višjem oskrbnem dnevu, ki bi ga pokrivali iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja, je osnovna dolžnost lokalnih in republiških faktorjev, da najdejo rešitev, ki bo ustrezala specifičnosti okoliščin splošne bolnišnice Koper in organizacije bolnične službe na Koprskem.« V tem odstavku poročila arbitražne komisije je povedano vse: težak gmotni položaj koprske bolnišnice, vzroki za tak položaj in načelno priporočilo, kako rešiti bolnišnično službo na Koprskem. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODKI Vse te znane ugotovitve so starejšega datuma. Niso se porodile v teh dneh, ko so k seriji posvetov pridružili še posvet: osnovna sindikalna organizacija. Obalni sindikalni svet, predstavniki občinskih skupščin, socialnega zavarovanja in Splošne bolnišnice in na njem opozorili na nerešene finančne težave, ki jih odražajo dolgovi bolnice in PO$LOVANJE KSSZ DELAVCEV RAVNE NA KOROŠKEM Lani izguba — letos presežek Bpslovanje v prvih petih mesecih letos je zaključila Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, ki zajema občine Velenje, Slovenj Gradec, Dravograd Radije ob Dravi in Ravne na Koroškem, dokaj zadovoljiva Ob koncu maja lani so izkazovali skladi te komunalne skupnosti okrog 900.000 din izgube, letos pa je skoraj 180.000 din presežka dohodkov nad izdatki, v rezervni sklad pa so v tem času vložili okrog 420.000 din. Ugotavljati je torej mogoče, da je bil dosežen določen napredek v naporih, da se tudi potrošnja na področju socialnega zavarovanja, posredno pa še v zdravstvu, uskladi z možnostmi. Ugodnejši finančni položaj Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je zlasti še omogočila oživljena gospodarska aktivnost na velenjskem območju, saj so se za občino Velenje povečali dohodki v skladu v primerjavi z razdobjem januar — maj 1968 kar za nad 32 odstotkov. Več dohodkov, in sicer za 16 %, pa je bilo zbranih tudi v občinah Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Kljub temu, da se je poraba denarja iz skladov komunalne skupnosti Ravne na Koroškem v tem letu kolikor toliko umirila in da je dosežen ob koncu maja celo presežek dohodka nad izdatki ob tem, da je v rezervnem skladu skoraj 420.000 din, pa hitro naraščanje nekaterih izdatkov vzbuja bojazen, da utegne ob koncu leta zmanjkati denarja za pokritje vseh izdatkov. Več denarja, kot je bilo predvideno, je bilo porabljeno do konca maja za ambulantno zdravljenje, za specialistične preglede, za nakup zdravil, za popravilo zob in za potne stroške. Samo na velenjskem območju so izdali nad 11 % več denarja za zdravila, koit so predvideli. Skoraj nič bolje ni v drugih občinah. Tako so se v primerjavi z razdobjem januar — maj 1968 povečali na celotnem območju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem stroški za specialistične preglede za nad 30 %, za zdravljenje v stacionarnih zdravstvenih zavodih za 10 %, za zdravila kar za 31 %, za preglede, nego in zdravljenje bolnih zob za 23 %, stroški preventive so večji za 18%, potni stroški pa za 8 %. Čeprav obeta za naslednje mesece tega leta niso najboljši, je vendarle spodbudno, da so v ravenski komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev vsaj do konca maja uspeli uskladiti dohodke z izdatki. Kljub temu, da zdrav- stvena služba letaš ni prejela toliko denarja, kot ga je zahtevala, pa za zdaj še ni mogoče ugotavljati, da bi se poslabšala kvaliteta uslug ali pa podaljšala čakalna doba oz. da bi bili zavarovanci kakor koli na slabšem, (vš) nizki osebni dohodki njenih delavcev. 2e tri poslovila leta zaključuje koprska bolnišnica svoje poslovanje z izgubo. Vsak mesec se dolgovi povečujejo za približno 60.000 N dinarjev. Minulo, leto je kolektiv sicer dobil sanacijski kredit, vendar z njim ni mogel pokriti negativnih razlik niti ga ne more vračati v sedanjem težavnem gmotnem položaju. Verjeti moramo socialnemu zavarovanju, da je v mejah svojih možnosti dalo bolnišnici, k je moglo dati. Pri lanski deli sredstev je dobila bolnišnica celo nekaj več denarja za osebne dohodke in materialne izdatke. Zaradi dolgov pa se osebni dohodki tudi za las niso premaknili, dolgovi pa so pojedli tudi vse sklade. Po prepričanju osnovne sindikalne organizacije so imeli delavci koprske bolnišnice najnižje osebne dohodke že leta 1966. Leto pozneje so bili glede osebnih dohodkov na predzadnjem mestu, Letos pa so se spet znašli na repu. Nadrobnih primerjalnih podatkov o višini osebnih dohodkov med bolnišnico in drugimi zdravstvenimi ustanovami na Koprskem, ni. Nekateri pa vendarle zgovorno dokazujejo, da kolektiv koprske bolnišnice zaostaja za drugimi. V bolnišnici dobi na primer čistilka 500 N dinarjev osebnih dohodkov, v sosedni zdravstveni ustanovi 100 dinarjev več; zdravnik-speciali-zant ima v bolnišnici 1350 N dinarjev, v osnovni zdravstveni službi 1900; rentgenski tehnik v bolnici ima 1100 N dinarjev mesečnih dohodkov, v sosednji bolnišnici 1350 dinarjev itd. Delavci koprske bolnišnice so tako upravičeno prizadeti. Iz kolektiva že odhajajo nekateri strokovni delavci. Specializanti in stažisti ne trkajo več na njihova vrata. Kolektiva se loteva malodušje, nemir in skrb za jutrišnji dan. NAJPREJ PRED LASTNIM PRAGOM Kadar zaide kolektiv družbenih dejavnosti v izgubo, kadar so na dnevnem redu nizki osebni dohodki, je že v navadi, da se najprej zvedavo gledajo in »tipajo« zunanji in notranji dejavniki, kaj je in kaj bo katera stran storila za zmanjšanje stroškov, za racionalnejše poslovanje na eni strani in za večji dotok sredstev po drugi strani. Tako je tudi v primeru koprske bolnišnice. Kot je videti, je to »ogledovanje in tipanje« za kolektiv Splošne bolnišnice malce predolgotrajno še posebno, ker je odgovor na osnovno vprašanje, zakaj je oskrbni dan koprske bolnišnice najvišji v Sloveniji, znan. Koprska bolnišnica je raztresena na štirih koncih, v Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu. Stavbe so stare in ob nastanku niso služile sedanjemu namenu. In kar je najpomembnejše, majhne zmogljivosti navržejo več stroškov, ki pa že tako na sploh naraščajo. Kje so potem v bolnici tako imenovane notranje rezerve? Samoupravni organi in strokovni kolegij bolnišnice so jih pred nedavnim prečesali. Zapičili so se znova v zdravila, v medicinske aparature, kadrovsko zasedbo tehničnega osebja in drugo. Po njihovem mnenju bi moralo eno z drugim prinesti v drugem polletju letos približno 200,000 dinarjev prihranka. Se vedno pa bi bila v drugem polletju 500.000 dinarjev na novo nastale nepokrite izgube in še 11.000 dinarjev na račun spremenjene knjigovodske evidence. Kadrovsko vprašanje bo proučila posebna komisija. Kakršenkoli bo njen izid, bistvenih prihrankov pri tem ne bo. Vsi dru- gi prihranki pa so po zatrdili strokovnih delavcev Splošne d®' nišnice v zasnovi skregani z “ brim medicinskim delom. So ifj' ; hod v sili. Lahko se primeri, | bi se lepemu načelu vj škodo bolnikov« izneverili, jim dajali cenejša, a manj u^B ; kovita zdravila, manj zdrari* ko bi črtali nakup novih apar»' tur, itd., itd. Poznamo začar^ krog, v katerem se vrtijo zdra-stveni delavci pri svojem kadar se morajo podrejati nere' šenim finančnim vprašanjem*'' Ne moremo soditi, ali so Splošni bolnišnici v Kopru s J®* mi ukrepi postrgali vse rezei^ Eni in drugi, tako zunanji K«* notranji dejavniki, si jih žeuP najti in tako enkrat vendsri* začeti računati realno, da bi l3"* ko razčistili trenutni položaj ™ pripravili osnove za finančni črt Splošne bolnišnice v prihoo* njem letu. Na daljše proge zaenkrat 8** črtovati ni mogoče. Nekatef* družbeno politične organizacij* se zato zavzemajo i2a izdelav® programa zdravstvenega varstva in rafevoj zdravstvene službe obalnem področju, pri če*n»> pravijo, bi morali upoštevati t3' di integracijo zdravstvene slo^j be na južnem Primorskem & pa izgradnjo nove bolnišnic®' Skratka, zasnovati je potrebno program, ki bo uskladil dejaV' noet s potrebami, omogočil ren' tabilno poslovanje in nemoten strokovni razvoj bolnišnice. izdelavo takega načrta bi sesta' vili komisijo strokovnjakov in njih delo zagotovili sredstva. Nedavni sestanek v arganiz®' ciji Obalnega sindikalnega svet® pa se je lotil predvsem trenutru1’ rešitev in je zato uspel izebn' kovati dvoje stališč, ki so po Z®' gotovilu najodgovornejših družbeno političnih dejavnikov n® Koprskem sprejemljivi: dogovjj' rili so se, da bi sanacijski kredi' Splošne bolnice spremenili v dotacijo občinskih skupščin h1 oskrbeli dodatna namenska sredstva za zvišanje osebnih dohodkov v drugem polletju letos približno 8 "U. Mimo tega so s* dogovoriR, da bodo strokovO* službe Splošne bolnišnice sestavile gradivo, s katerim bi utemeljili zahtevek po dodatni*1 sredstvih in ki bo hkrati služil® za osnovo pri sestavi finančne*® načrta za prihodnje leto. T® predloge bodo uresničili do srede prihodnjega meseca. Koprske družbeno politiČC® organizacije in ustanove kaž®*0 veliko volje, da bi se odprt® vprašanja njihove bolnišnice f®t šila. Vendar so mnogi obetajo® sklepi za kolektiv Splošne bolnišnice ostali doslej le pri besedah. Kljub temu verjemimo. 6® bo tokrat drugače. Odlaganj® problemov koprske bolnišnic® namreč ne zmanjšuje težav, atn' pak jih stopnjuje, Ne bi bil® pošteno pustiti kolektiv še nek®l mesecev v negotovosti, ko pa s® vendarle mnogi dosedanji P®! sveti o tem vprašanju poudari*1 —i Splošna bolnišnica v KoP®® je naš skupni problem. I. VRHOVCAK DOGOVOR - OBLIKA REŠEVANJA SKUPNIH PROBLEMOV O skupnih izhodiščih politike zaposlovanja in o ukrepih za izboljšanje nadaljnjih pogojev tega v območju komunalne skupnosti za zaposlovanje v Mariboru, je bil vsem delovnim in drugim organizacijam dostavljen predlog »dogovora«. Gre namreč za obliko medsebojnega sodelovanja, s katero bi na območju komunalne skupnosti Maribor uresničili takšno politiko zaposlovanja, ki bi zagotovila večjo zaposlitev in čim večjo solidarnost do problemov zaposlovanja. Dejstvo je, da v pogledu sklepanja družbenih dogovorov, sestavljavci niso imeli nobenih izkušenj. Želja jim je bila, da ugotovijo tiste elemente politike zaposlovanja in pogojev za ugodnejše zaposlovanje, ki bi pomenili istočasen interes vseh družbenih dejavnikov na vsem zaposlovalnem območju. Kako je prišlo do »dogovora«? Pobudo o izvajanju splošnih načel politike zaposlovanja je dala komunalna skupnost za zaposlovanje v Mariboru. Namen pa je, da bi se na območju le-te: 9 dosegla čim enotnejša stališča v politiki zaposlovanja pri vseh tistih, ki lahko k temu prispevajo svoj delež; % pričela načrtna in dolgoročna orientacija v kadrovski politiki ; • povečala odgovornost pri izvajanju vseh predpisov a področja zaposlovanja ter na ta način ustvaril neki red; 9 da bi dosegli večjo usklajenost med kadrovskimi potrebami in izobraževanjem in končno, 9 da bi vsi delovni kolektivi spoznali potrebo po solidarnem reševanju zaposlovanja vseh aktivnih prebivalcev v tem območju. Vsem nam namreč mora biti jasno, da je zaposlovanje v prvi vrsti ekonomski problem, ter je hitrejša in višja stopnja gospodarske rasti tisti prvi in najpomembnejši pogoj, ki bo vplival na hitrejše odpravljanje brezposelnosti, Analize EC v Mariboru o stanju v prihodnosti ob upoštevanju sedanje strukture gospodarstva, trenda zaposlovanja in de- mografskih gibanj, kažejo, da bo 1976. leta, na področju, ki je bilo analizirano, 23.000 ljudi nezaposlenih. Ta podatek se seveda nanaša na primer, da se današnje razmere ne bi spremenile, kar pa je skoraj malo verjetno. Prostor v severovzhodni Sloveniji v zadnjih letih postopoma zaostaja v razvojni gospodarski strukturi. Industrija bazira na tradicionalnih industrijskih panogah, gospodarski fondi so nadpovprečno iztrošeni, s tem pa upada rentabilnost; in ekspanziv-nost podjetij. Iz vsega tega sledi, da je nacionalni dohodek rasel počasneje kakor v drugih območjih, kjer se je gospodarska struktura razvijala ugodneje oz. skladheje. Za to področje pa so značilna tudi migracijska gibanja z agrarnih področij v industrijo. V znatni meri Pa so se temu pridružili še odlivi delovne sile v tujino. Iz te analize gospodarskih in zaposlitvenih tokov je razvidno, da je področje severovzhodne Slovenije kompleksen zaposlitveni prostor. Zaradi tega bo potrebno izhajati jz enakih, sporazumno doseženih načel splošne zaposlitvene politike. Dogovor naj bi sprejeli zbori delovnih skupnosti, občinski sindikalni sveti in temeljne izobraževalne skupnosti občin Maribor, Lenart, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Tu je še skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje v Mariboru in organi upravljanja v delovnih organizacijah ter končno tudi republiška izobraževalna skupnost . Predvideni »dogovor« izhaja iz vrste izhodišč: 9 zagotoviti zaposlitev sedanjim in bodočim delavcem na že omenjenem področju. Vedeti m°riUho, da zaposlitev ni samo interes posameznika, ampak tudi splošno družbeni interes. 9 Splošna politika zaposlovanja naj bi se oblikovala v okviru politike razvoja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. 9 Komunalna skupnost za zaposlovanje bo prek'svoje programske usmerjenosti združevala interes vsega zaposlitvenega področja glede na ponudba in popraševanje po delovni sili. 9 Delovne organizacije naj bi z dobro organiziranimi ka- dravskimi službami iskale lastne možnosti za večjo zaposlite'’1 za organiziranje dopolnilne proizvodnje in vključitev faktorj® delovne sile v programe za modernizacijo proizvodnega proces®' # Na probleme zaposlovanja učinkuje tudi izobraževali1® politika. Samo izobraževanje pa je povezano z interesom po*®' meznika po strokovni usposobljenosti kot tudi z interesom ek°' nomskega razvoja, 9 Pri sprejemu na delo naj bi se poleg zakonskih dolcč* ’ upoštevala prioriteta mladine, žensk, invalidnih oseh in tistiP nezaposlenih, ki že dalj časa čakajo na zaposlitev. # Večjo solidarnost zahteva tudi vprašanje izvajanja rep®* bliškoga zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov in urejanju pripravništva v delovnih organizacijah. # Posebno skupino vprašanj tvori stališče do nadaljnji® zaposlovanja v inozemstvu. Izhodišče pri usmerjanju delavce1' na delo bi naj bila le začasna rešitev. To bi bila izhodišča. V samem dogovoru pa bo še za vsak® skupino podpisnikov ob upoštevanju že navedenih osnovni® izhodišč sprejet dogovor v zanj specifični vsebini. Tu misli*110 predvsem na organe upravljanja v delovnih organizacijah, O® temeljne izobraževalne skupnosti, ObSS in zbore delovnih skupnosti v pristojnih občinah-podpisnicah. Da pa ne bi ostalo samo Pri dogovoru, bodo vsi podpisnik1 za morebitne kršitve moralno in materialno odgovorni. V i® namen bo ustanovljena posebna arbitražna komisija, ki bo r®-ševala morebitne spore, hi nastali iz tega dogovora. Kaj naj povemo ob koncu? Predvsem, da bodo le enotna in usklajena stališča do najedenih problemov prispevala ne le k direktnemu omejevanj® nezaposlenosti, ampak v celoti k boljšemu spoznavanju vse® problemov, Samo s skupno, resnično solidarnostno akcijo bo reševanje problemov učinkovitejše. Končno pa je proces samoupravljanja dogovorov sestavni d®* našega nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Predlog dogovora, o katerem je bilo govora, pa nedvom11® predstavlja specifično obliko takega samoupravnega dogovarjanja. Tu ne gre samo za interesni dogovor dveh partnerjev " ožje skupine, ampak gre za'tako družbeno področje, ki za3eIT hkrati interes večine družbenih dejavnikov v posameznem močju. Tak sporazum predstavlja širok akcijski program *® razreševanje vseh pomembnih vprašanj na področju, ki zadev® vsakega občana, zlasti aktivnega prebivalca. V takem obsegu in s tako vsebino predstavlja dogovor pose®" no družbeno politično odgovornost. FRANCI ŽELEZNI^ Izobraževanje in kultura H*? že leta 1883. Ni kaj reči, ■ "iiva starost in zdržljivost jj. stavbo iz tesanega tramovja, ali akSe zd' takole na fotografiji f0mbo‘li od daleč gledana kar ali antična v svojem zelenem j0 Zasneženem okolju. Lahko bi ^Zamenjali z lovsko kočo. oh ^romantična je seveda šola to i?.. u> znotraj. Pod streho Vji/115®, ki nosi v Pernicah šte-atan0 -ie skromno učiteljevo ^ Ivanje in ena sama učilni-osem razredov, v kateri fiolri a kombiniran pouk, do-za štiri razrede in po-atle za druge štiri. HiJn tu Sori> osemnajst kilo-%tv ocl najbližjega kraja, "e> že sedemnajst let živi, Pot>, Vztra.ia 'in po svojih močeh Pčit!?a spreminjati življenje Ivan Knez. Polnih se- spreminjati življenje i6 - *v’an Knez. Polnih se-vLna.ist let! Tu gori je vzgajal trj,-,e štiri sinove, dokler niso že jje bili godni za uk v dolini, liiclf* - ^ 50 v dolino in odšel bo tar^,etrti, ne da bi Učitelj Knez sil h 1 ^blahja lastnih otrok pro-tor' Premostitveni dekret. Tki ga 1 do]; Knez usodo hribovske-t(3i bc'telja s svojo razumno in 60] ?e vedno optimistično raz-rp^zeno ženo Matildo, ki je Isj .na v sosedni vasi Mlaka, a si^p a sotovo tudi mnoeo za-Ito za tn. da je Knez ostal ta-algo Pernicam zvest učitelj. TAKO HITRO MINE is septembra 1945. leta Vokk ^nez Prišel iz angleške užii skromen mesec po-tlicjj Se je kratek čas ukvarjal ljub z mislijo, da bi odšel v lt!ic 1JaP° in si izbral nov po-l.)ev • Primanjkovalo je učlte-ip w Pregovorili so ga. da se iavji d v Prosveto. Ko se je J« r J13- okraju v Prevaljah, mu 6rav, erentka dejala, da ie bil Pic .ar Pri njej nekdo iz Per-’ahk0 iskal učitelja. Ce hoče. ve. i..Rro tja gor. le da ona ne J,e.ie i«0- Knez je Pernice «h < 0lskal — in ostal. Resda k bjjZa krajši čas zapuščal, ko ko j na dosluženju v voiski. ^p'ovn'u 51 1^49 bil komandant v^nsi. lh brigad ori gradnii ra-flpU, gimnazije, ko ie učil na l Pt k . 'n ko ie vodil dijaški «0 v o ie vodil kadrovsko služ-Ser>teyv,i5Vefl'iki železarni. A od VP?. v,', 1 r^ 1957 Pernic nikoli * zapustil. INSKEMU t^ITEI-TU ZMANJKA DELA podružnične bici A ernicah je šola v Vuze-Pet ra7^er ta šola nima več kot v Pernireb°v' vP*suie P3^ ®°'a F..m otroke v vseh evsem razredov. Letos je imel tako učitelj Knez 33 otrok in pravi, da je vsako leto še vedno dovolj otrok s teh -hribov za vpis v prvi razred. Seveda je težko enemu samemu učitelju v dveh turnusih učiti osem razredov. Najhujše od vsega je obilica učne snovi, ki jo je treba predelati, pravi Knez. Vsako leto sicer razpišejo delovno mesto za dodatnega učitelja, a žal tudi letos niso mogli sprejeti učiteljico, ki se je javila. Morda bodo lahko preuredili podstrešje v še en stanovanjski prostor. Gotovo oa bo prostor za drugega učitelja ali učiteljico v stari šoli, ko bodo zgradili na Pernicah novo šolo. A Knez pravi, da mu tudi ni vseeno, koea bo dobil v pomoč na šolo. Predmetnega učitelja gotovo ne bo mogel dobiti, saj bi ta na taki šoli imel zelo okrnjene možnosti za predmetni pouk, pa tudli celodnevnega dela bi se gotovo branil. Tudi mlada učiteljica, ki bi bila le pet. šest dni v tednu na Pernicah, ob koncu tedna pa bi šla v dolino, mu ne bi mogla pomagati v Vsem, kar Knez tu Bori srni te. Pomagala bi pri pouku, a pouk ni vse. Zato se bo tudi sam no-zanimal na mariborski ned a soški akademiji in poskušal naiti takega človeka, ki bi se dela lotil z enakim entuziazmom kot on sam. TUDI ŽIVLJENJE V PERNICAH JE TREBA LAJŠATI IN LEPSAJI Težko je bilo včasih v Pernicah, pripoveduje Knez. Ni bilo ceste, ni bilo elektrike, ne vode. Ljudi je bilo treba pregovoriti, jih ogreti za to, da so bili pripravljeni pomagati pri napeljavi elektrike, vode, pri gradnji ceste, in kdo naj bi se pogovoril z ljudmi o tem, če he vaški učitelj. A ko jih je prepričal, je bilo treba vztrajati tudi pri delu. Ker pa so pomagali ljudje, občina in podjetja, pravi Knez. imamo zdaj že štiri leta elektriko in vodovod, tri leta pa tudi že cesto. Knez si je prizadeval in tudi uspel, da so na lepem kraju, komaj dvesto metrov od stare šole. zdaj začeli graditi tudi novo šolo. Knezova žena Mat.ild.a je debila zdai novo delo. zdaj' kuha za delavce, ki gradijo šolo. Stavba bo Zgrajena v pohorskem stilu, pravi Knez, spodaj iz pohorskega granita, zgoraj lesena. Novo šolo. ki bo stala 350.000 din. bo financirala občina. svoj phspevek v delu pa bo prispevalo tudi Gradbeno Pernice so hribovska vas na levem pobočju ob Dravi med Dravogradom in Muto. Vas leži 1100 metrov visoko, komaj poi ure hoda od državne meje. In čeprav leži tako visoko, jo je prav lepo videti, kadar se pripelješ iz Radelj v Muto. Zagledaš vaško cerkev in šolo. Pred tremi leti je bila iz Mute v Pernice zgrajena lepa gozdna cesta. Prej je vodila navzgor le strma pot, na kateri si se pošteno oznojil. »Knez s kredenco gre,« so rekli ljudje, kadar so pred leti na tej strmi poti zagledali učitelja iz Pernic, Ivana Kneza. Na hrbtu je namreč nosil tako velik nahrbtnik in tako založen, da se izza njega sploh ni videi ven. Naložil si ga je v Muti ali Vuzenici, naložil vsega, kar je potrebovala njegova šestčlanska družina in njegova šola v Pernicah, ki je poleg šole na Vojskem gotovo ena najviše ležečih šol na Slovenskem. uskladijo z željo otroka. Toda ne tako, da bi stradala družina. V-edno se najde pot, da tudi kasneje mlad človek lahko postane to, kar hoče in kar zmore. Pri nas pa je že tako, da je treba čimprej do kruha.« Na republiški izobraževalni skupnosti so Knezu obljubili, da bodo vsako leto pomagali s štipendijo, kadar bo imel odličnega učenca, za katerega bi bilo zelo koristno, da bi že v četrtem ali : petem razredu nadal jeval šolanje na popolni osemletki. Ta možnost pa seveda terja bivanje v internatu. Knez je bil tega zagotovila zelo vesel, a ob tem je pripomnil, da se kmečki starši včasih branijo take pomoči. Eni zaradi tega, -ker žele otroka obdržati ha kmetiji, drugi iz skromnosti. Letos je imel primer odličnega dijaka, ki ga je navdušil za pedagoško gimnazijo v Mariboru. Ko je staršem povedal, da bi poskrbel za štipendijo, so odklonili. Naj najprej pokaže kaj zna na ravenski gimnaziji, so mu rekli starši, in če bo dober, potem naj sprejme tudi štipendijo. Kak neverjeten občutek odgovornosti, ki ga pri mestnih starših in otrocih pogosto pogrešamo. Na Pernicah se je življenje od 1&45. leta zelo spremenilo, pripoveduje Knez. To se ne pozna le po obleki otrok, po tem. da skorajda nihče več od otrok ne bosi včasih tradicionalnih pohorskih cokel. Tudi obisk pouka,, neka j pove o drugačnem življenju v teh hribih, saj je šola imela letos 94'Vo obisk, čeprav je bila zaradi snega štiri dni zaprta. Tudi mladina iz teh krajev, ki je študirala, ki dela v tovarnah, prinaša zdai domov nove poglede na življenje. Ko Knez pripoveduje o tisti mladini, ki želi nadaljevati študij in ki se tega tudi loti. pa je ne le izredno kritičen, pač pa tudi precej ogorčen nad sprejemnimi izpiti. Sodi, da tudi odlične učence, ki prihajajo iz teh hribovskih šol na srednje šole delati sprejemne izpite, zmede že novo okolje in jih tako psihološko postavljamo v neenakopraven položaj pri testiranju znanja. Se odraslega človeka taka sprememba zmede. Sider pa meni, da testiranje ob sprejemu na srednje šole ne bi smelo bi.ti ocena znanja (tudi sreča igra pri tem veliko vlogo!), pač na orientacija za preverjanje uči-telievaga dela in za delo učitelja vnaprej. Mnogo govorimo o tem. da moramo upoštevati življenjske okoliščine otrok, v praksi na tega ne delamo, pravi Knez. To ni prav in to bi morali spremeniti. SONJA GAŠPERŠIČ' komentar podjetje Radlje. Domačini, ki so že prej mnogo prispevali za vodovod, elektriko in cesto, bodo oskrbeli le prevoz sto Rubikov gradbenega lesa. In če bo gozdna uprava dovolila, pravi Knez, bodo okrog šole posneli rušo in skupaj z otroci uredili igrišča. Nova stavba bo funkci- Koliko let že govorimo o merilih, po katerih naj bi nagrajevali kvaliteto učiteljevega dela. Medtem pa življenje daleč proč od velikih mest piše odlična spričevala za učiteljevo delo. Takega dobrega šolnika, Ivana Kneza iz Pernic in njegovo ženo, so pred dnevi povabili v Ljubljano na Republiško izobraževalno skupnost. Zahvalili so se jima za izredno vztrajnost in uspešnost učiteljevega sedemnajstletnega dela vkorist šole, otrok in Pernic. Ivanu Knezu so podelili 'tudi izredno denarno nagrado in mu zaželeli pri delu še mnogo uspehov. '‘"ll||llllllllll»IBllll!llllllllllllnililiii............................................................................................................................ililllilllllllllll..............................................im....................Hlinil............................................... onalna, v njej bosta dve večji učilnici, dva kabineta za individualni pouk. delavnica in še kar je nujno potrebno. Čeprav v pogojih kombiniranega pouka, bo Knez poizkušal vpeljati vsaj del kabinetnega pouka. Ze v sedanjih pogojih šolanja pa se Knez ukvarja z marsičem, kar ne bi pričakoval v taki šoli. 2e doslej je imel dopolnilni pouk, ob slabem zimskem vremenu z ženo organizirata varstvo šolarjev. Ob celodnevnem pouku pa še vedno tudi Utegne voditi kot mentor aktiv predmetnih učiteljev s štirih podružničnih šol. saj ima bogate izkušnje za nasvete o tem. kako naj učitelj in šola v odmaknjenih vaseh postaneta kulturno žarišče. In še ima nove načrte, nove zamisli, ki lih bo lahko uresničil, če bo dobil na šolo sodelavca. Z mladino in odraslimi bi lahko pripravili kakšno igro. Z gozdnim obratom Radlie. ki je pokrovitelj šole v Pernicah, pa se je tudi dogovoril, da hi v novi šoli začeli tudi s kmetijskim izobraževanjem. KMEČKI STA«ST PO IZREDNO SKROMNI Ne le s hribov, tudi iz doline prihajajo starši h Knezu po nasvete, kam naj bi odšel njihov otrok po obveznem šolanju. -Najprej jim rečem, naj pre. sodijo svoje finančne sposobnosti, ali zmorejo denar za internat, potem naj te možnosti ■11» O MREŽI DELAVSKIH UNIVERZ Zaključek izobraževalne sezone pomeni vsako leto za delavske univerze temeljit obračun opravljenega dela in dogovor o nalogah v naslednjem letu. Na letošnjem seminarju za direktorje in strokovne sodelavce delavskih univerz, ki je postal ie tradicionalna oblika delovnih dogovorov in izmenjave izkušenj, pa je razprava posegla tudi globlje v nadaljnjo perspektivo raz-vpja delavskih univerz. Zveza delavskih univerz Slovenije je namreč na osnovi analize stanja in problemov delavskih univerz izdelala izhodišča za načrtovanje bodoče mreže in razvoja teh ustanov v Sloveniji. O tem je bilo sicer že več razprav v okviru Zveze delavskih univerz in IO republiške izobraževalne skupnosti. Na seminarju pa smo z neposredno prizadetimi delavci skušali izoblikovati čimbolj konkretne predloge za preoblikovanje sedanje mreže delavskih univerz. Enakopravno mesto, ki ga ima izobraževanje odraslih tudi pri nas, v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema ter obsežne in zahtevne naloge, ki jih morajo prevzemati delavske univerze, terjajo tudi Ustrezno strokovno usposobljenost teh institucij. Poleg strokovnega vidika, (usposobljenosti za kvalitetno izvedbo andragoškega ciklusa) pa je pri delavskih univerzah treba tudi upoštevati drugi vidik delovanja teh ustanov. Delavske univerze namreč niso in ne morejo biti le izvajalci izobraževalnih nalog — temveč tudi pobudniki za razvijanje interesov in načrtovanja izobraževalnih akcij. Delavske univerze morajo torej tudi same preučevati in nakazovati potrebe po izobraževanju in se neposredno odzivati na pobude in želje tako delovnih in družbenih organizacij kot tudi posameznikov. Zato moramo pri načrtovanju bodoče mreže delavskih univerz enakovredno upoštevati tako strokovni kot tudi teritorialni vidik. Pri načrtovanju bodoče mreže delavskih 'univerz pa moramo razen sedanjih in perspektivnih potreb gospodarskega in družbenega razvoja in potreb po kadrih upoštevati tudi razvitost mreže drugih izobraževalnih institucij, kot so izobraževalni centri, strokovne šole in podobno. Čeprav je jasno, da k reorganizaciji mreže delavskih univerz ne moremo pristopiti improvizirano, prenagljeno in neproučeno, je vendarle res tudi to, da 'bi nekatere že dovolj analizirane^ in utemeljene premike, ob večjem razumevanju in podpori občinskih dejavnikov, lahko že storili. Nedvomno in splošno osvojeno je stališče, da moramo v večjih središčih kot so: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota kadrovsko in materialno okrepiti sedanje delavske univerze. Nesporno je tudi io, da v manjših teritorialno zaključenih ter gospodarsko in sociološko homogenih območjih ni potrebno več delavskih univerz, ampak ena sama kadrovsko in materialno močna ustanova (obalno področje, Zasavje, Ljubljana). Prav tako bi lahko prišlo- do združitve manjših delavskih univerz v neposredni bližini večjih središč (Lenart pri Mariboru; Laško, Šentjur, Žalec k Celju, Trebnje k Novemu mestu ipd.). Odprto je tudi združevanje nekaterih delavskih univerz na regionalno ožjih področjih, kot so npr. spodnje Posavje, koroški predel, Kamnik—Domžale, Kočevje—Ribnica, Bela krajina), kjer bi bila tudi smotrna le ena delavska univerza. Največ razprav in različnih mnenj pa je bilo okoli tega, kako doseči večje sodelovanje in smotrnejšo delitev dela med osrednjimi delavskimi univerzami in univerzami v manjših središčih. Sodelovanje med delavskimi univerzami (razen na Gorenjskem) doslej ni bilo dovolj razvito. Vzrokov za to je več. Eden glavnih je prav gotovo ta. da tudi delavske univerze v večjih središčih niso dovolj strokovno usposobljene Za programiranje izobraževanja odraslih, uvajanje in razvijanje novih oblik iv metod dela ter za izpopolnjevanje andragoške prakse in teorije. Zato tudi njihova pomoč manjšim delavskim univerzam marsikje ni mogla prerasti prakse le-teh. Tako zaradi razvoja osrednjih delavskih univerz kot tudi delavskih univerz v manjših središčih pa je v bodoče potrebno razviti take medsebojne odnose, ki bodo zagotovili trajnost sodelovanja ob taki delitvi dela. ki bo ustrezala strokovni in andragoški usposobljenosti posameznih delavskih univerz. V tem smislu sta se oblikovala dva predloga. Po prvem bi manjše delavske univerze delovale kot samostojne delovne enote osrednjih delavskih univerz — ali pa kot njihove podružnice. Po drugem predlogu pa naj bi se med osrednjimi in drugimi delavskimi univerzami v regijah razvilo maksimalno strokovno in poslovno sodelovanje z določeno delitvijo dela. O teh predlogih in stališčih bodo v jeseni širše .razprave po regijah z vsemi zainteresiranimi dejavniki. Prav tako se bodo morali o njih izreči tudi republiški organi. Predvsem pa bomo morali vse te predloge upoštevati tudi pri sestavi osnutka zakona o izobraževalnih centrih in delavskih univerzah, ki ga bo skupščina obravnavala že v jeseni. TILKA BLAHA Kemična tovarna Podnart trajno varuje vaše zobe oklevajte! še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — 'm^vaue! Se danes Kupne onueno znnno Krernu -.o« — povili izdelek Vsebuje med drugim HKKSAKLOROFEN in fosfate. 'a J0uoS|av|jo jxcje|u]e VEDROG - Ljubljana """"“»lili!.. """“■iiuilllllllllllll |ll»llllllllllllllllllll|||!|ll!l!!IJ||||||!!'||[|||||||||l|l|||||||l|||||||||||(|||l|||||i||i!|||||||!l|||||!l!||||!!||||||!!|||||||||||l|l|llll!lllllllll!!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii © poslužujte se naših galvanskih izdelkov © zahtevajte prospekte in ponudbe DELOVNA SKUPNOST SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA 22, JULIJ! Kako, gospodarimo Zakaj zastoj? i (Nadaljevanje s 1. strani) ogrožajo refor- stabilnosti, ki mo? nikov v povprečju gibljejo v sorazmerju s porastom proizvodnje in produktivnostjo. Problem pa je — razkorak m.ed To vprašanje so si zelo res- realnimi in nominalnimi osebno zastavili tudi v organih re- nimi dohodki. Porast življenj-publiške in zvezne uprave. So- skih stroškov ima za posledico deč po gradivu, ki ga pravkar povečevanje nominalnih oseb-moučujejo, lahko sklepamo, da dohodkov, kar negativno bodo skušali cene umiriti, oz. vVl™a,n.aJ™lžV°dnl..Str0S.fce 8 > H O m H O M O jih potisniti v okvir gibanj, ki in konkurenčno sposobnost go- Vrevladujejo v mednarodnem tTekuil gospodarstvu, kar }e eden od uk 2a uravnoveSenje g0_ pogojev za našo eksterno in spodarjenja. Zaradi naraščanja interno stabilnost. V zvezi z osebnih dohodkov v dejavno-uravnavanjem zunanjetrgo- ^ kjer so jih leto$ spef spro_ vinskega režima, o tem so raz- naj bi organ^ družbeno prave najoolj vroče, pa prevla- političnih skupnosti skUpaj z auje mnenje vsaj v razvitejših delovnimi organizacijami, nji-predelih države, da bi pri uvo^- Novimi združenji in s sindika-zu ne smeli sprejemati splos- tom analizirali ter še letos ob-nih restnkcijskih ukrepov, ce- jektivizirali način oblikovanja lo nasprotno, se bolj naj bi ga dohodkov v teh dejavnostih. sprostili ter se pravočasno pripravili izvozno'uvozne ukrepe Na področju politike cen za leto 1970. P® is treba analizirati učinko- vitost in upravičenost meha-Na področju splosne porabe nizma dogovarjanja cen ter naj bi s pomočjo dogovorov z preprečiti monopolno čRoloča-republikami (morda tudi s po- nje cen prj naraščanju cen pa sebnimi ukrepi) zagotovili, da naj bi intervenirali tudi z uvo-bi izdatki ne presegli planira- zom in s spremembami uvozne ravni za leto 1969. Presežke nega režima, bi morali ali v celoti vzeti iz obtoka ali pa naj bi jih delno . Kakor kaže, letošnje poletje uporabili za kritje izgub go- riismo sprejeli izjemnih ukre- 53 > H O a § H < 01 H O p 13 H n o H H > H O 2 .< spodarskih organizacij. Letošnje presežke bi lahko uporabili tudi za kritje proračunskih izdatkov v letu 1970 in tako znižali' obremenitev gospodarstva. Investicijsko potrošnjo naj bi zožili v optimalne meje s primerno kreditno politiko in pov za umiritev gospodarskih gibanj, marveč le ugotavljamo, zakaj prihaja do zastojev pri uresničevanju reforme, in se dngovarjo,mo, kaj ukreniti, da bi se gospodarsko življenje razvijalo po svoji logiki, brez pretresov in kampanjskih družbenih intervencij. Za razgovor o tem smo se odločili še pravi čas — pred skupščinski- tn H O a o s preprečevanjem investiranja brez predpisanega finančnega . , , , . , • rr, mi počitnicami, tako da bodo Za VSKS sredstev za kreditiranje prodaje, zlasti pa izvoza opreme. Realni osebni dohodki se po ugotovitvah gospodarstve- in zvezne skupščine lahko še pravi čas pripravili zakonodajo za prihodnje gospodarsko leto. VINKO BLATNIK S 2 H > H O a H < 01 3 r H O levica še predobro ve, kaj počne desnica (Nadaljevanje s 1, strani) tržišča, kjer jih lahko najbolje prodajo. S tem državna blagajna pridobi več deviz, kot če bi isto in na splošno poskušala celotna domača industrija, ki je tudi podrejena (strožji) domači zakonodaji. Do sem je vse v redu in se s tem strinjajo vsi naši organi. Zapleta pa se, ko naj bi zamisel praktično uresničili. Zvezna carinska uprava namreč zastopa stališče, da bi pri izvozu blaga iz proste carinske cone morali obdavčiti blago kot takšno, ne pa samo surovine, iz katerih je bilo izdelano. Skupaj vzeto pa je razlika med carinskimi stopnjami za koftčne izdelke in za surovine tolikšna, da bi predvsem državna blagajna pobrala izkupiček te vrste poslovanja. Delovnim organizacijam, ki bi se odločile za tak, nov in bolj zapleten, na- čin poslovanja, pa ne bi praktično ostalo skoraj nič. Tako se za gradnjo predelovalnih obratov v brezcarinski coni naša podjetja kajpak ne odločajo, ker bi si s tem nakopala samo nove težave. SE BI LAHKO NAŠTEVALI, AMPAK... Se precej podobnih primerov bi lahko našteli, vendar naj bo dovolj. Dovolj za to, da vnovič opozorimo na razliko med praktičnimi prizadevanji za uresničitev gospodarske reforme in med stališči ter prakso državnih organov, ki očitno in vse preveč pogosto nekaj najprej dajo, da bi hkrati, čeprav v drugi obliki, gospodarstvu spet vzeli. Kam to vodi, če bi tako nadaljevali, ni treba pripovedovati. MILAN GOVEKAR Razstava trgovinske opreme V sodelovanju s Poslovnim združenjem za trgovino Celje pripravlja ljubljanski Center za napredek trgovine in embalaže prvo specializirano jugoslovansko razstavo trgovinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje, ter transportne in skladiščne opreme. Razstava bo od 8. do 15. novembra 1969 v prostorih novozgrajene veleblagovnice Tehnomercator v Celju na površini 5800 m2. Istočasno bo v Velenju zdaj že tradicionalni zbor trgovinskih delavcev. Računajo, da bodo poleg domačih sodelovali na razstavi' tudi razstavljavci iz Avstrije, Italije, Švice in Zahodne Nemčije in po vsej verjetnosti tudi iz CSSR Zato lahko verjamemo napovedim, da bo razstava prikaz najsodobnejših dosežkov s področja prodajne, skladiščne in transportne opreme ter,strojev za pakiranje. Znano je, da so v trgovinskih organizacijah pogosto v zadregi, ko se odločajo za > potrebne investicijske naložbe v nove prodajne prostore. Gre predvsem za vprašanje, kako te prostore sodobno urediti. Zato bodo praktične demonstracije skladiščenja pakiranja, transporta in sodobn«5 prodajne tehnike na omenjeni razstavi v Celju gotovo deležne velike pozornosti. V času razstave bodo organizirali v Celju tudi vrsto strokovnih seminarjev. Obravnavali KAJ POMENI IN KAJ NAJ BI POMENIL TURIZEM ZA SLOVENSKI EKONOMSKI RAZVOJ Še vedno daleč Ste slišali£ za evropskimi narodi I ... da znaša nrei mednarodne tehnične, .m moči, ki je je bila a , deležna naša država, kot 60 milijard S-din; ...da smo med držf* mi, ki prejemajo tena pomoč OZN, po višini ^ deljenih sredstev v,se m 1967. leta zavzemali P6.. Lani z izkupičkom od turizma nismo bili posebno zadovoljni, saj je prišlo v Slovenijo le za 8 % več gostov kot leto prej, računali pa smo, da jih bo 10% več, torej toliko, kot naraste število turistov vsako leto v drugih državah, ki se ukvarjajo s turizmom. Pa letos? Turistični delavci napovedujejo, da se nam obeta ugodna turistična sezona. Slovenija se je že začela uvrščati v izrazito turistične pokrajine Evrope. Tako je letos v prvih štirih mesecih pripotovalo k nam 15 % več vseh gostov kot lani v tem času, tujih pa kar za 21 % več. Zaradi močnega povečanja tujega turizma smo odkupili tudi znatno več deviz: za 191 milijonov dinarjev ali za 20 % več kot lani. Lani smo namreč iztržili v Sloveniji od tujih turistov 64,4 milijone dolarjev, vendar pa je predstavljal ta zmesek 34, 9 % vseh deviz, ki smo jih v državi zbrali od turizma — čeprav je obiskalo Slovenijo samo 11,3% tujih turistov v naši državi. Ze teh nekaj podatkov govori, da dobiva turizem vse značilnosti samostojne gospodarske panoge v našem nacionalnem prostoru. Vzporedno z razvojem domačega turizma se je začel pri. nas zadnja leta naglo razvijati gospodarsko zelo zamrpiv tujski turizem: tujci obiskujejo Slovenijo. potujejo preko nje ali pa se odločajo za počitnice na naši obali ali v gorah. Največ turistov prihaja k nam iz Italije in Avstrije, vedno več pa jih je tudi iz bolj oddaljene Nemčije in drugih severnih in zahodnih držav. V zadnjih letih nas vse pogosteje obiskujejo tudi turisti iz vzhodnih držav, predvsem iz Čehoslovaške. Za slovenski turizem je v zadnjem času značilno, da domači turizem upada, tuji pa zelo hitro narašča. To je predvsem posledica sprememb v strukturi osebne in družbene porabe. Z uravnovešen jem in nadaljnjim razvojem gospodarstva ter z dvigom družbenega standarda bo nujno napredoval tudi domači turizem, ki predstavlja osnovo za razvoj vsakega turističnega gospodarstva. Primerjava Slovenije s celotno Jugoslavijo razkriva, da je turistična aktivnost v Sloveniji bolj razvita kot v državi, a še vedno znatno zaostaja za Avstrijo, Italijo in Švico. Vse omenjene države nas močno prekašajo predvsem po številu prenočitev tujcev. Po podatkih tujih turističnih strokovnjakov narašča indeks inozemskih prenočitev v zadnjih letih med primerjanimi državami najhitreje za Slovenijo in Jugoslavijo. Vendar — samozadovoljstvo je brez osnove: vzrok za to je predvsem nizka startna osnova jugoslovanskega turizma in pospešeni razvoj inozemskega turizma pri nas v zadnjem pa nija in Jugoslavija na 1.000 prebivalcev po 26, Ivalija 46, Švica 82, Avstrija pa kar 110. Ali primerjava v številkah: Švica ima desetkrat toliko, Avstrija pa dvajsetkrat toliko ležišč kot Slovenija, Italija pa petkrat toliko kot Jugoslavija. Nekoliko boljše rezultate za Slovenijo razkriva primerjava izkoriščenosti ležišč, ki znaša v Avstrjji 30 %, v Sloveniji in Švici 26 %, v Italiji 21 °/o, a v Jugoslaviji le 18 %. Glavni vzrok večje izkoriščenosti turističnih zmogljivosti v Sloveniji v primerjavi z Jugo-slaidjo in Italijo je treba iskati predvsem v možnostih, ki jih daje letna in zimska sezona. V Sloveniji so najmanj izkoriščene zasebne turistične sobe (13 %) in počitniški domovi (19 %), znatno bolj pa hoteli, moteli, prenočišča in penzioni (38 %)• Vse dosedanje raziskave turističnih strokovnjakov nam dajejo osnovo za ugotovitev, da predstavlja Slovenija turistično razvitejše področje Jugoslavije, na drugi , strani pa razkrivajo turistično nerazvitost Jugoslavije kot tudi Slovenije v primerjavi s sosednjimi državami. Za razmišljanje o možnostih razvoja turizma v Sloveniji je zanimiva tudi gospodarska učinkovitost turizma in gostinstva pri na.s. Udeležba turizma in gostinstva v skupnem družbenem proizvodu in narodnem dohodku znaša v Jugoslaviji od 1,6 % dn 2 °/o,v Sloveniji pa več kot 2,5%, Čeprav je delež turizma in gostinstva v narodnem dohodku in družbenem produktu še relativno majhen, sodi turizem pri nas med gospodarsko najbolj učinkovite in uspešne dejavnosti zlasti zavoljo priliva deviz. Primerjava podatkov razkriva, da je v Sloveniji devizni priliv od inozemskega turizma sicer nizek, da pa v okviru Jugoslavije Slovenija izstopa s precej višjim deviznim prilivom na prebivalca in na km2. V Sloveniji velik del deviznega priliva prispeva inozemski turizem v obmejnem prometu, ki nasploh ugodno vpliva na razvoj gospodarstva v obmejnih predelih. Neposrednih gospodarskih koristi, ki jih prinaša turizem Sloveniji, ni mogoče v celoti ovrednotiti, saj turizem ne predstavlja samostojnega gospodarskega področja, temveč posega v številne druge dejavnosti, ki posredno sodelujejo v turističnem prometu. Pri dolgoročnem načrtovanju razvoja turizma v Sloveniji je potrebno opozoriti na nekaj osnovnih vprašnj, ki bodo nedvomno vplivala na bodoče odločitve. Ta vprašanja so: katere vrste turizma in turističnih krajev imajo v Sloveniji najboljše možnosti za razvoj, kakšen naj bo torej dolgoročni razvoj obmorskih, gorskih in zdraviliških krajev in kakšen naj bi bil odnos med, poletnim in zimskim turizmom; ® ali naj se turistično gospo-dairstvo Slovenije perspektivno razvija na principu prostorsko koncentrirane ali prostorsko razsejane gradnje; 9 kakšen bo v prihodnosti količinski odnos med domačim in tujim turističnim prometom v Sloveniji; # katere prometne smeri turističnih tokov bodo v prihodnje prevladovale? 9 ah bo v bodoče prevladoval tranzitni turizem ali pa ima Slovenija poleg tega tudi možnosti za razvoj stacioniranega turizma? ,V. B. E E mesto. Več so dobivali^ s mo Indija, Iran, Indon in Pakistan; ... da se je 1962. čelo razvijati tehnično - 'lo# delovanje med Jugos*--, - ■ i tfT*1; = i I 1 I in zahodnoevropskimi^ci, vami na temelju recifm* tete. Zahodne države ser sluzu je jo v zameno za > je usluge naše tehnične K moči. Med drugim Fffjp zahteva, da se njeni s , kovnjaki specializirajo ^ nas, Nizozemska pa za , menjavo strokovnih t šenj predvideva studil^ f skupinska 'potovanja v i -goslavijo; j , golt - ■ ZDA in zahodnoevroP5* držav, ki jo je doslej ™ j jela Sloveni ja, znašale ^ milijard 700 milijonov dinarjev; da je tehnična P°Vjj( j 4 mednarodnih or ganite ■ ...daje tennično soft vanje med socialistični^ državami urejeno s zumi, zasnovanimi na s( cipročnosti. Iz Slovenije 5 ali 31.369,000.000 cigareti ciprucnusii. iz je v vzhodnih državah sr cializiralo 778 strokovna kov, sočasno pa se je p nas usposabljalo 1691 h1' strokovnjakov; i ... da je Slovenija d°s dobila iz vzhodnih držat 76 tehnict ekspertov in .» — , dokumentacij, dala pa, Lj ekspertov in 47 teknit dokumentacij; ... da smo samo v nh lnl lem letu pokadili Jugd i vani kar 30.000 ton tobe ..-. du so za pokajene ^ garete plačali kadilci b ^ 3 milijarde S-dinarjet ^ za ta denar da bi______ postavili pri nas nič ne kot 30 tisoč dvosobnih s ‘ novanj;, ^ j ... da se je lani pod#, število kadilcev, ki zt vajo cigarete s filtri. 0%, ima filter že 40 % vseh delanih cigaret. PRIPOJITEV TOVARNE »VARNOST« IZ ZAGORJA K SARAJEVSKEMU PODJETJU ENERG01NVEST ^rela odločitev kolektiva »Varnost« desetletju; na drugi strani visoka turistična razvitost in za- Kolektiv podjetja Varnost v Zagorju je te dni sprejel nadvse važno odločitev v zvezi s svojim nadaljnjim gospodarjenjem in razvojem. Tovarna Varnost se je pripojila k znanemu sarajevskemu podjetju Energoinvest. Odločitev je bila za 400-članski kolektiv Varnosti iz Zagorja toliko lažja zato, ker so imeli zaposleni pred seboj dokaj podroben predlog o tem, zakaj je potrebna integracija, kaj lahko pričakujejo od te združitve in predvsem — kakšna bo njihova perspektiva. ozrl po Sloveniji, da bi #: sorodno industrijsko panog L, katero bi se utegnil širše L,j z združenimi %% vezati in _ _________ hitreje napredovati. Vendar^ Slovenskem ni sorodnega : jetja, ker Varnost proizvaja p ko imenovane visokotočne % torie in naprave. Zato kole ni dosti pomišljal, ko je tjj bodo urbanizacijo in gradnjo trgovinskih objektov, projektiranje sodobnegET,.objekta v trgovini, tipizacijo trgovinske opreme, hladilno tehniko v trgovini, izbiro blaga v trgovinah, prodajo metrskega blaga, konfekcije, perila in pozamenterije na samo-izbimi in samopostrežni način, sodobno organizacijo pretoka blaga v trgovini in še vrsto drugih zanimivih vprašanj, ki so danes aktualna v naši notranji trgovini. —a. to sorazmerno počasnejša rast v sosednjih turističnih deželah. Turistična opremljenost Slovenije je še dokaj skromna. Turistične in gostinske zmogljivosti zahtevam sodobnega turizma ne ustrezajo niti po obsegu niti po raznovrstnosti niti po ureditvi. Relativno slabo turistično opremljenost pri nas odkriva primerjava števila ležišč z nekaterimi sosednjimi državami. Po zadnjih podatkih jih ima Slove- Kolektiv tega zagorskega podjetja se je v svojem desetletnem obstoju razvil v znanega proizvajalca tako imenovane eksplozijsko varne električne opreme za rudarstvo, kemično in drugo industrijo. Vendar niso ostali zgolj pri tem, v zadnjem času so začeli osvajati nekatere nove izdelke, tako bo med drugim te dni stekla proizvodnja električnih motorjev za gospodinjske stroje. Podjetje Varnost je namreč sklenilo z velenjsko TRGOVSKO PODJETJE MailUfaktUtB LJUBLJANA — TRUBARJEVA 27 s poslovalnicami: - CICIBAN, MIKLOŠIČEVA 22 - »PRI JOŽETU«, VODNIKOV TRG 2 - »PRI VODNJAKU«, CIRIL-METODOV TRG 21 - V ČOPOVI 3 - NA TITOVI 18 - V TRUBARJEVI 11 SE PRIPOROČA CENJENIM KUPCEM IN JIM ČESTITA ZA 22. JULIJ! U!::!l!lllll!«Ullllnillll!!llll!!llll!ll!llll!l!ll>!ll!l!!!llllllllllllllll!lllll!!ll!lillll!!m!M^ tovarno Gorenje poslovno-teh-nično pogodbo o sodelovanju, po kateri bo za potrebe tega velenjskega podjetja izdelalo za zdaj 75.000 motorjev za pralne stroje. Ne glede na osvajanje novih izdelkov pa je kolektiv ves čas čutil, da je njihov razvoj prepočasen in da sami ne bodo kos predvidenemu programu, o katerem so zadnje čase razmišljali in ga deloma že tudi začeli uresničevati. Podjetje nima možnosti razviti in uvesti sodobne razvojne službe, ker bi presegalo. njihove finančne zmožnosti. Podjetje Varnost si tudi ni moglo privoščiti široko razpredene in organizirane prodajne službe in širšega preučevanja domačega in tujih tržišč. Podjetje niti nima sredstev za razširitev sedanjih prostorov, ki so že lep čas pretesni, niti nima sredstev za nakup sodobne opremef čeprav so stroji in naprave v podjetju odpisani že za več kot 60 %. Skratka; kolektiv je ves čas ugotavljal, da nima posebno lepe perspektive, saj ni mogel razviti velikose-rijske proizvodnje, ker ni mogel obdržati ali zaposliti novih strokovnjakov, ker jih niti ni 11 s Del tako nagrajevati, kot bi 'ih sriričo zahtevnosti proizvod- ii° moral. p~.--.kno lani in letos je ^o-iekhv začel posp-šeno iskati izhod iz zagate. Najprej se je oblastil vodstvo podjetja, ijji začne razgovore s sarajevs1^ podjetjem Energoinvest, sam velik potrošnik izd^Lti ki jih proizvajajo v VaI?: in ki se je specializiral tue*a P° njihovih proizvo-A zdaj gradi nove proiz-šove6. Prostore in vzgaja tudi V**dre. V zvezi s tem je thjjip,. Stanko Mervič, direktor ''Sdoi , ETA, meci drugim po-^ tudi to-le: ^tva^V ^ar iipamo, smo si Samii zdaj, ko smo. j. F.a zasloveli na tujih trgih, ^šrii ^an^niki prišli do spo-riWp.’ vetja podpreti naše ujeti pravi vlak, kot se ^fo .Pravi- Naša želja, za ka-SL!;eYr obstajajo tudi realne V etig ^ Pa je> da bi prerasli ^ ^ izmed vodilnih evrop-t>lo§g Proizvajalcev grelnih ^ ’ Maj ^°sojilom, ki so ga dobili, gradijo nove prostore, mogoče vpeljati najso-V/o organizacijo dela in ?dnje ter v zvezi s tem do Sjp, meja zmanjšati stroške 5 fiort36”9 transporta. Zgovoren w/?tek, da zdaj, v posamez- ,r?me •• »Specializirali smo se za prevoze za gradbeno operativo in smo zato tudi primerno opremili vsa naša vozila nosilnosti od 8 pa do 40 ton. Toda potrebe za prevoz tovora v gradbeni ope-rativi so še mnogo večje, kot pa so naše zmogljivosti. Zavoljo tega še naprej razvijamo in dopolnjujemo naš vozni park, ki smo ga medtem tudi že tipizirali. V glavnem so vsa naša vozila znamke MAN, kasneje pa bomo verjetno nabavili tudi Mercedese. Odkupili smo tudi nekaj tovornjakov od zasebnih avtoprevoznikov, zlasti v zadnjem času, ko je začelo veljati zakonsko določilo, da zasebni prevozniki ne bodo smeli imeti večjih tovornih avtomobilov kot 5 ton nosilnosti.« NA GRADBIŠČIH V IRAKU IN V MUNCIINU Razen na domačem tržišču se radovljiški »Transport- zelo uspešno vključuje tudi v mednarodno delitev dela. »Ko so naša gradbena podjetja, ki gradijo v tujini, videla, s kakšnim specializiranim transportnim parkom razpolagamo, smo z njimi tudi pogodili. Tako z ljubljanskim podjetjem Slove-nijaceste sodelujemo pri gradnji cest v Iraku. In če bo podjetje Slovenijaceste še naprej gradilo v Iraku, potem je tudi nam delo v tej državi še nekaj let zagotovljeno.. ,« je nadaljeval Božo Ferk Toda v radovljiškem -Tran športu« se ne zanašajo samo na ALI BODO IZGUBO NADOMESTILI Z DOHODKOM? V Dravogradu so že sredi minulega leta krožile govorice, da je /.ašel -Monter« v težave. Temu naj bi bile krive nestrokovne odločitve in ukrepi, ki so bili sprejeti v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja. Krhati pa so se začeli tudi medsebojni odnosi. Zaključni račun za leto 1968 je izkazoval, da je -Monter« ustvaril 489.000 N-din izgube. Izguba in neurejeni odnosi so pripeljali odbornike dravograjske občinske skupščine do odločitve, da uvedejo v tem podjetju prisilno upravo. stroški notranjega Nnih a’ PO-Jcdica nepri- s &oriJ^a transporta. Zgovoren tahpcir ^ ...................... et A Prostorov,, tudi do tride- % j^totkov bremenijo lastno v najkraj-težave, ki iz ne-razrner,« je Sit 4^ eiš če bomo že 1 odpravili irugače izv delovnih _ _ Stanko Mervič, »naj ^sktiv^' -^s*:o’ ^ar o,. » oapraviis tezE drugače izvirajo ‘Čajj.1® delovnih mzm ‘Jeval ___ je za naš 0tWT ob vsem tem najbolj $ ^ n°. To pa je naslednje: °S0 f srn° tani dosegli proiz-c^ria,.Y Vrednosti 3,5 milijarde » >hili?ev’ bomo letos »pristali« '■r*Eletu?° v'®e' v tje_ b*1 računamo z re^liza- , ® (V ■ tnihjard S dinarjev, le 500-čianski kolektiv Vdelal za 2 milijardi la i?4e^v Stelnih plašč in dru-vvj. sedanjo raven pro- V začetku aprila letos je bila v podjetju »Monter« Dravograd prisilna uprava tudi uvedena. Odbor za prisilno upravo je moral kaj hitro ukrepati, predvsem pa- je žeiel ugotoviti, kakšno je dejansko stanje podjetja. Temeljiteje pregledi finančnega poslovanja so pokazali, da je »Monter« končaj lansko poslovanje kar z 1,646.000 N din izgube in ne samo z 489.000 N din, kot je to izkazoval zaključni račun podjetja Razlogov za to, da se je znašel »Monter« v težavah, je več. Nedvomno je eden izmed njih preveliko število režijskih delavcev, seveda pa ob tem ne gre prezreti tudi slabe organizacije dela, pomanjkanja strokovnega kadra, nemogočih komercialnih odločitev. Slabost je bila tudi v tem, da staro vodstvo ni namenilo dovolj pozornosti poslovno-tehničnemu sodelovanju in povezovanju s sorodnimi delovnimi organizacijami. In ne nazadnje velja zapisati, da so imeli zaposleni v »Monterju« zadnja leta za dravograjske razmere solidne osebne dohodke, hkrati pa skorajda niso imeli sredstev za rezervni sklad, zlasti pa ne za investicijska vlaganja. Odbor za prisilno upravo se je tako znašel pred številnimi problemi, ki jih je bilo treba začeti dosledno in takoj razreševati. Treba je bilo poiskati rentabilna dela, izterjati dolžnike in izboljšati organizacijo dela. Zmanjšati so morali tudi število zaposlenih, posebej še v režiji, pa bi čimprej odpravili posledice slabega gospodarjenja v zadnjem letu, je bilo treba uveljaviti tudi nekatere, sicer »nepopularne« odločitve, kot ponovno uvesti 48-urni delovni teden, odpraviti dodatke za stalnost in nadurno delo, odpraviti nadomestilo za K-15 ter zmanjšati osebne dohodke upravnim de-Javcem. Predvsem pa si je odbor za prisilno upravo z dosedanjim delom prizadeval zagotoviti obstoj, in razvoj dravograjskega »Monterja«. Posebej razveseljivo je, da je »Monterju« prvi priskočil na pomoč kolektiv ravenske Železarne, ki je sklenil pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju za obdobje petih let. S to pogodbo je ravenska železarna zagotovila delo 80 delavcem kovinske stroke v »Monterju«, hkrati pa tudi raziskavo tržišča ter organizacijo komercialne službe in prodaje. Zdaj se v »Monterju« dogovarjajo tudi z mariborskim podjetjem »Primat« o poslovno tehničnem sodelovanju, za obrat izolacij pa so že sklenili pogodbe o poslovnem sodelovanju z ljubljansko Termiko in Izolitom, in sicer za dela na domačem kot tudi na tujem tržišču. Te dni bo izdelan tudi sanacijski program podjetja, ki ga pripravlja Ekonomski center Maribor; odbor za prisilno upravo pa bo takoj, ko bo program izdelan, zaprosil republiški sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij za 2,000.000 N din sanacijskega posojila. Če bodo predvidevanja prisilnega upravitelja tudi uresničena, potem je mogoče pričakovati v prihodnje izboljšanje razmer v dravograjskem »Monterju«. Odbornike občinske skupščine Dravograd pa vendarle zanima, ali bo kdo le odgovarjal za poslovanje, ki je pripeljalo podjetje »Monter« v Izgubo in na rob propada. (vš) delo, ki ga imajo zdaj pri gradnji cest v Iraku, marveč si iščejo svoja tržišča tudi v drugih državah. zlasti v Zahodni Evropi. »prav zdaj se pripravljamo, da bomo prevzeli obširna transportna dela pri gradnji olimpijskih objektov v Munchnu, kjer bodo 1972 leta olimpijske igre. Tu bomo morali' z nEišimi vozili prepeljati ..več kot 2 milijona kubičnih metrov različnega materiala in zemlje. V ta namen smo pri podjetju MAN že kupili 30 težkih tovornjakov, od katerih lahko vsak naenkrat prepelje 40 ton gradbenega materiala. Če se bomo izkazali in pre-prepričan sem, da se bomo, potem se nam obetajo lepe perspektive, Kajti zahednonemško gradbeno podjetje, s katerim smo se dogovorili za sodelovanje, gradi po vsem svetu. Tako bodo že v bližnji prihodnosti začeli graditi eno največjih hi-drocentral v Ameriki na reki Misouri. Mi pa gojimo tihe želje, da bi se z našimi specializiranimi vozili vključili v to gradnjo.« »B.i nam morda lahko zaupali, kaj imate v načrtih na domačem trgu?« »Veliko imamo načrtov. Največji pa je vsekakor ta, da bomo sodelovali pri gradnji naše prve avtomobilske ceste. Tu bo dovolj kruha, saj bo potrebno prepeljati blizu 3 milijone kubičnih metrov razli.čnegajnateri-ala .. « Ob tem pa je Božo Ferk, direktor -Transporta«, iz Radovljice, potožil: »Uvoz takšnih tovornih vozil pa dovoljuje posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov proizvajalcev tovornih avtomobilov v Jugoslaviji in iz predstavnikov podjetij, ki se ukvarjajo s tovornim prometom. Medtem, ko člani komisije iz vrst proizvajalcev tovornih vozil ne delajo težav pri uvozu tovornih avtomobilov, kakršne potrebujemo mi, člani komisije iz vrst prevoznikov nasprotujejo naši modernizaciji in specializaciji. Res ne vem, zakaj taka nevoščljivost, zlasti pri članih komisije, ki so iz slovenskih prometnih podjetij.- Čeprav omenjena komisija deluje na principu samoupravnega dogovarjanja, se ne morem znebiti občutka, da zlasti nekaterim v slovenskih prometnih podjetjih, ki se ukvarjajo s tovornim prometom, ni všeč, da se v Radovljici tako naglo razvijamo in da žanjemo takšne uspehe ...« MILAN 2IVKOVIČ ... da se kakor povsod po svetu motorizacija šari tudi pri nas. Po svetu je vsako leto kakih 15 milijonov cestnih motornih vozil več, med njimi 10 milijonov osebnih avtomobilov, tako da računajo, da jih je bilo konec leta 1968 170 milijonov,, ali približno na 20 prebivalcev zemlje en avto. Avtomobilska industrija pa je lani napravila 28 milijonov vozil, kar je za 18 % več kot prejšnje leto; ... da ima slovenska industrija dovolj naročil; 82 odstotkov podjetij je namreč zadovoljnih z naročili za domači trg in 74 % z naročili za izvoz. Oskrba s surovinami je dobra nekako pri dveh tretjinah podjetij, s vendar se je uvoz surovin ? iz tujine poslabšal. DELAVSKA SNOTNOST Glasila republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bi! ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 In 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, šl. 501-620-7-32000-10-3204-486 - Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din - 650 S-din - polletna 13 N-din - 1300 S-din in letna 26 N-din - 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini - Tisk in klišeji CZP »ljudska pravira« Ljubljana 11J V/ 1 Cl V C1* tJ- — 'arij, L dosegamo s 50 delava Fabvrj3 .Predvideno povečanje ^ hovh36 '3omo potrebovali le 'fokoV]v delavcev, v glavnem -■ fcto iakov- eTA zdaj iz leta KMIVMO U STbOVMJSKO OOSfOOAKSrVO STAMM0 v glavnem .JetoETA zdaj iz leta ^®adii S31®6 na.imanj po 25 ao" Razpisala pa bi jih še “! bi tudi prosilcev bilo trga domačega in tu-rako naraščajo, da so 0 potrebi povečanja . le- Za nas je položaj :%6 ® ,tem, da RAZGRNJENI URBANISTIČNI NAČRTI „ » « j « 1 rop »m m vs a 1 A j-* J 1 —■ 4--»-vj- c V Gl /“»Q 4- V— . 4-4 /“\[41 r8®6 n-riri11’ Qa so naše grelne a kvaift °hile več mednarod-^Uje ^nih znakov. Zlasti to Jeth iS°Jozai tudi tistim podišV naše pl°' 116 r^elke. In še tale v°dr!onfY Jrooperacijl z neko; > Že ® sko tovarno bi naš °sečj Prihodnjem letu mo-iSi ceiot Najmanj lansko vred-a Pa s- e Proizvodnje. Naro- a>niaab® tržišča pa se tudi il?36 Plimi«■^isbm na uveljavil oz£aklh ^ oljnih štedil-iri0 ali jo1?13 na kombinirane Jj"ke- i^r lnsh0'električne šte-% hblei-J1 te spremembe je v Pripravljen in že Kot smo v naši rubriki že poročali, bo stanovanjsko gospodarstvo Standard zgradilo v Kosezah in Draveljski gmajni v Ljubljani 1000 družinskih stanovanjskih hiš. Razen tega pa bo v obeh soseskah zgrajenih tudi blizu 2500 stanovanj v blokih. Te dni z vso naglico potekajo še zadnje priprave na pričetek gradnje. lahko začelo graditi družinske hiše blizu 150, drugi pa bodo prišli na vrsto prihodnje leto. Tudi tisti, ki se še zanimajo za gradnjo lastne stanovanjske hiše v soseski v Kosezah, bodo iz že omenjenih razlogov lahko pričeli gradnjo prihodnje leto, čeprav naročilniško pogodbo lahko sklenejo s Standardom že zdaj. O natančnih cenah za vse tipe stanovanjskih družinskih hiš bi zdaj še težko govorili. Kot so nam povedali na Standardu, se gradbena podjetja pripravljajo na razpisano licitacijo in po 20. juliju bo že znano kdo bo izvajalec gradbenih dei v Kosezah in v Draveljski gmajni. Računajo, da bodo z gradnjo pričeli 20. avgusta letos. Na Stanovanjskem gospodarstvu Standard so doslej oddali zemljišče 280 kupcem, s katerimi že sklepajo pogodbe. Od teh 280 kupcev jih bo letos Znane so le projektantske cene za posamezno hišo, zgrajeno do tretje faze, torej do strehe. Toda na Standardu zatrjujejo, da bodo dokončne cene še nekoliko ugodnejše, kot so jih predvideli projektanti, kajti na vsakem koraku se trudijo, da bi gradnjo v soseski v Kosezah kar najbolj pocenili, tako da bi ceno družinskih hiš približali tudi manj petičnim občanom. Za enoinpoletažno stanovanjsko hišo, zgrajeno do. HI. faze. bo moral vsak kupec odšteti blizu 17 milijonov 300 tisoč S»din- V ceno pa je že vračunano zemljišče, komunalna ureditev ter vsa ustrezna dokumentacija. Za atrijsko hišo, zgrajeno do tretje faze in z vračunanim zemljiščem. komunalno ureditvijo in z ustrezno doku- mentacijo, bo treba odšteti nekaj več kot 20 milijonov S-din. Vrstna ali verižna hiša bo do tretje faze veljala, z vračunanimi vsemi elementi kot pri enoinpoletažni in atrijski hiši, blizu 16 milijonov S-din, pritlična hiša, zgrajena do tretje faze, pa bo veljala nekaj več kot 12,5 milijona S-din. Tudi pri tej hiši je že vračunano zemljišče, komunalna ureditev in vsa ustrezna dokumentacija. Na Stanovanjskem gospodarstvu Standard so nam še sporočili, da bodo ta teden odprli novo poslovno stavbo, v kateri pa bodo razgrnili *vse urbanistične projekte gradbenih lokacij za področje Šiške. O vsem tem vas bomo seznanili v naslednjih številkah DE. 2. Novost v svetovni kozmeflH <3 q b y 's spray n ne masti in ne lepi !as ■ se razčesuje brez težav n utrjuje in daje lep sijaj pričeski Po 1'cenci gaby’S FLVNN COSMETIC ekskluzivno y Jugoslaviji proizvaja LJUBI JAVA. (§LEK Kolektiv tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov LEK LJUBLJANA s svojo poslovno enoto v Mengšu ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK VSTAJE -22. JULIJ! Kdaj bomo v Slovfeniji dobili prvo hitro cesto? 9 Kdaj bomo v Sloveniji dobili prvo hitro cesto # Kdaj bomo v Sloveniji dobili prvo hitro cesto Kdaj ^ Če bo šlo vse po sreči, bodo delavci gradbenih podjetij začeli z gradnjo avtomobilske štiripasovne ceste Vrhnika—Razdrto že to jesen it Cesta od Vrhnike do Razdrtega bo dolga 32 kilometrov in bo predvidoma veljala blizu 45 milijard starih din @ Blizu 60 % sredstev za gradnjo omenjenega odseka bo prispeval Cestni sklad Slovenije, 40 % sredstev pa bodo znašali mednarodni krediti, ki so, kot je znano, že odobreni __.J__ _ _ „ ...... . . odsek avtomobilske ceste od Vrhnike do Razdrtega, zdaj pa pripravljajo še ostale načrte za gradnjo hitrih cest v SloveniJ*' Ljubljansko projektivno podjetje Projekt nizke zgradbe ima pri projektiranju cest že veliko izkušenj.. Mimo tega, da so p strokovnjaki izdelali projekte za znano ljubeljsko cesto, ki jo prikazuje naš posnetek, so v maju zaključili z glavnimi projek Tudi v Delavski enotnosti smo se že neštetokrat jezili nad slabimi cestami, ki jih imamo pri nas. Še posebej to občutimo sedaj, ko je na višku turistična sezona in ko milijoni tujih avtomobilov potujejo po naših ozkih, nevarnih in nepravilno speljanih cestah za takšen promet. Tudi cesta od Ljubljane do Zagreba, ki ji še danes pravimo avtomobilska cesta, ne ustreza več niti osnovnim zahtevam današnjega vse večjega prometa. Sprašujemo se, kdaj bomo začeli pri nas graditi sodobne avtomobilske hitre ceste? O tem je bilo veliko napisanega, veliko povedanega v skupščinskih organih in v drugih pristojnih forumih. Toda z gradnjo prve hitre štiripasovne avtomobilske ceste še kar odlašamo. In če ne bomo pohiteli z začetkom gradnje, se bo res zgodilo, kot napovedujejo strokovnjaki, da bo Slovenija postala pravi prometni otok. O tem in o hitrih cestah v Sloveniji sem se te dni pogovarjal s strokovnjaki v projek-iivnem podjetju Projekt — nizke zgradbe, ki ima svoje poslovne prostore v Parmovi ulici v Ljubljani. Prav strokovnjaki iz tega podjetja so tudi že izdelali vse načrte za gradnjo prve hitre štiripasovne ceste v Sloveniji, in sicer na odseku Vrhnika—Razdrto. KAJ POMENI AVTOMOBILSKA CESTA? »Tega, kaj pomeni avtomobilska cesta, se verjetno najbolj zavedajo v sosednji Avstriji, kjer z vso naglico gradijo več avtomobilskih cest,« je načel razgovor Marjan Krajnc, direktor podjetja Projekt nizke zgradbe. »Avstrijci- bodo namreč že do 1974. leta zaključili z gradnjo več pomembnih avtomobilskih cest, med njimi naj omenim cesto čez Ture iz Salzburga do Beljaka, ki je za nas najpomembnejša, Hočem reči, če ne bomo tudi mi pravočasno začeli z gradnjo predora pod Karavankami, je kaj malo verjetno, da bi Avstrijci speljali cesto tudi na našo mejo ...« Toda kot je znano, nimamo v načrtu, da bi najprej gradili predor pod Karavankami in štiripasovno cesto od Jesenic do Ljubljane, marveč je zdaj na vrsti gradnja štiripasovne ceste od Šentilja do Gorice, oziroma do Trsta. Kot že rečeno, bomo najprej začeli z gradnjo štiripasovne avtomobilske ceste na tistih odsekih, ki so za promet najbolj kritični. Strokovnjaki so ugotovili, da je treba najprej zgraditi cesto na odseku od Vrhnike do Razdrtega, potem po bo prišla na vrsto gradnja ostalih avtomobilskih štiripasovnih cest, tako. da bi bila gradnja vsaj na glavnem slovenskem cestno prometnem križu, to je od Šentilja do Gorice in od Jesenic do Bre-gane zaključena tja do 1974. leta. Kaj pomeni avtomobilska štiripasovna cesta, ne bi posebej govorili. Vsekakor pa ima takšna cesta velik vpliv na gospodarstvo tistih krajev, skozi katere je speljana. Spomnimo se, kakšno preobrazbo je samo na Dolenjskem naredila sedanja avtomobilska cesta od Ljubljane do Zagreba, ali še prej, kakšno revolucijo je z gospodarskega vidika naredila gradnja južne železnice od Dunaja preko Gradca, Maribora, Celja v Ljubljano in naprej. Skratka hočemo povedati, da neka prometna komunikacija. kot je avtomobilska cesta ali železnica, ne pomeni samo hitro potovanje, marveč kot se je doslej še zmeraj pokazalo, velik vpliv na razvijanje gospodarstva v tistih krajih, skozi katere tečejo te prometne žile. KAJ JE TO AVTOMOBILSKA CESTA? Direktor podjetja Projekt nizke zgradbe me je ob tej priložnosti opozoril, da bi bilo sploh dobro enkrat povedati, kaj je to avtomobilska cesta in kdaj je potrebno takšno cesto zgraditi? Sam je približno takole opisal avtomobilsko cesto: »Štiripashovne avtomobilske ceste ali hitre ceste kot jih tudi ponavadi imenujemo, začnemo vedno graditi tedaj, ko se za to pokažejo potrebe. Te potrebe pa izvirajo prav gotovo v prvi vrsti od gostote prometa, so pa tu še razni ekonomski vidiki, ki tudi narekujejo gradnjo hitrih cest. Med njimi bi na primer omenil hitre prevoze pokvarljivega blaga in podobno, ki ga je treba iz enega kraja v drugega prepeljati v najkrajšem možnem času. To pa je mogoče le po hitrih avtomobilskih cestah. Vsaka avtomobilska cesta ima najmanj štiri pasove, se pravi po dva za vsako smer, ki so med seboj ločeni s posebnim zelenim ali drugačnim pasom. Priključki na avtomobilsko cesto morajo biti vedno izven nivojski, se pravi, da se avtomobilska cesta ne sme križati z nobeno drugo cesto. Na avtomobilski cesti je predpisana tudi minimalna in maksimalna hitrost. Vsaka avtomobilska cesta mora biti zgrajena tako, da na vseh krajih dopušča brzino 100 kilometrov na uro, le izjemoma 80 kilometrov na uro. Največja hitrost pa je pri nas na avtomobilski cesti dovoljena 120 kilometrov na uro, v nekaterih drugih državah, ki imajo avtomobilske ceste, je tudi policijsko dovoljeno po teh cestah voziti Taksna bo videti avtomobilska cesta od Vrhnike do Ljubljane, ko bo zgrajena. Naš posnetek pa prikazuje avtomobilsko cesto pri Giessnu v Zahodni Nemčiji. 140 in še več kilometrov na uro. Se to: avtomobilsko štiripasovno cesto je neekonomično graditi za majhne razdalje, marveč je treba pri gradnji takšnih cest vedno stremeti, da le-te povezujejo med seboj najbolj oddaljene kraje...« VSE O AVTOMOBILSKI CESTI VRHNIKA—RAZDRTO »Če bo šlo vse po sreči, bomo z gradnjo prve štiripasovne avtomobilske ceste od Vrhnike do Razdrtega začeli že to jesen,« je z neprikritim zadovoljstvom na-nadaljeval inž. Marjan Krajnc, direktor Projekta nizkih zgradb. »Kot veste, imamo načrte za ta odsek ceste pripravljene. Izdelavo načrtov za gradnjo ceste nam je poveril Cestni sklad Slovenije. Mi pa smo jih v okviru poslovno tehničnega sodelovanja z Industrijskim birojem v Trbovljah tudi izdelali. Industrijski biro iz Trbovelj ima pri tej avtomobilski cesti še posebno nalogo, in sicer sprojektirati vse priključke na avtomobilsko cesto, kar seveda ni lahko. Tako bomo skupaj konstrukrijsko in arhitektonsko izoblikovali našo prvo štiripasovno avtomobilsko cesto.« Štiripasovna avtomobilska cesta od Šentilja do Gorice, oziroma do Trsta bo široka 26,40 metra, z dvema voziščema, od katerih bo vsako široko 7,5 m. Vsako vozišče bo imelo na svoji desni strani še tako imenovani odstavni pas, širok 2,5 metra. Ta pas bodo lahko uporabljala le tista vozila, ki se bodo pokvarila. In še eno prednost imata odstavna pasova: če se na cesti zgodi tako huda prometna nesreča, da bosta za promet zaprti obe vozišči, bo mogoče le-tega speljati prav po omenjenih odstavnih pasovih. »Na odseku ceste od Vrhnike do Razdrtega bodo zgradili štiri velike priključke,« pojasnjuje inž. Leon Avanzo, glavni projektant ceste, ki pa ima mimogrede povedano pri gradnji cest že velike izkušnje, »in sicer bo prvi priključek na to avtomobilsko cesto na Vrhniki, drugi v Logatcu, tretji na Uncu pri Rakeku in slednji v Postojni. Poleg omenjenih priključkov, bomo na tem odseku avtomobilske ceste zgradili še 45 najrazličnejših objektov, kajti cesto bomo »potegnili« čez tako imenovano deviško področje, kjer bomo prečkali celo vrsto majhnih cest in drugih, predvsem kraških ovir. Največji bo vsekakor viadukt pri Verdu, ki bo dolg 604 metre, potem so prav tako omembe vredni še trije večji viadukti, in sicer viadukt pri Ivanjem selu, ki bo dolg 230 metrov, viadukt na Uncu pri Rakeku dolg 204 metre In viadukt na Ravbarko-mandi dolg 432 metrov.« Kot predvidevajo, bo ta odsek štiripasovne avtomobilske ceste zgrajen do 1971. leta. Kot je še dodal glavni projektant avtomobilske ceste na odseku od Ljubljane do Razdrtega — mimogrede povedano štajerski del avtomobilske ceste projektira inž. Miro Pečar — so z izdelavo načrtov začeli 1967. leta, glavni projekt pa je bil končan maja letos. Pri izdelavi načrta je sodelovalo 20 projektantov in geologov. Cesta od Vrhnike do Razdrtega bo dolga 32 kilometrov in za vsak kilometer ceste so porabili nič manj kot 1000 ur projektantskega dela. Preden pa bo ta odsek ceste izgrajen, bodo za vsak tekoči meter izkopali kar 94 kubičnih metrov zemlje, ali za 32 kilometrov dolgo cesto nič manj kot 3 milijone kubičnih metrov zemlje. Po izračunih bo vsak kilometer ceste veljal blizu 1,4 milijarde starih dinarjev. NA VRSTI TUDI DRUGI ODSEKI IN NOVE CESTE Takoj ko bo zgrajen odsek avtomobilske ceste od Vrhnike do Razdrtega, bodo začeli z gradnjo drugega odseka ceste na trasi Šentilj—Gorica, in sicer od Hoč do Levca. Ta odsek že projektirajo pod vodstvom inž. Mira Pečarja. Trasa za ta odsek bo potekala od Hoč, vzhodno od Slovenske Bistrice, preko skih klancev, kjer bosta 2 in dva 4-odstotna vzpona ^ dalje mimo Dramelj in pri Levcu priključila na : cesto Celje—Ljubljana. Prn^j; ki na tem odseku ceste v Hočah, v Račah, v Slov*'-* — njico- Bistrici, Slovenskih Konj1 Dramljah in Celju. V projektivnem podjetju jekt nizke zgradbe pa že ^ projektirajo tudi druge hitfe ste v Sloveniji. »Do konca 1970. leta imeti končane načrte za Sor?jj sko cesto vključno s tune*j pod Karavankami,« je P0^«! inž. Marjan Krajnc, dirrijL, podjetja Projekt nizke zg*?3| »Prav tako pa moramo do k°vSe prihodnjega leta zaključiti^ načrte za gradnjo dodat1* ^ cestnega pasu od ŠkofijN®^ Kriai na bomo Z® -a Bregane. Kdaj pa bomo graditi vse omenjene cest®' vam za zdaj še ne morem P1 .ov® dati nič točnega ...« A ne glede na to, da ¥ jasno, kdaj bomo v SloveniJ* ^ čeli z gradnjo štiripasovne jj, renjske in, če lahko tako mo dolenjske ceste, ta zaPlS J bi bil popoln, če ne bi oh1 j, dveh, ki imata prav gotovo Pj več zaslug, da smo pri gr3 J hitrih cest v Sloveniji le kr®a. naprej. To sta ALOJZ predsednik upravnega O30 u i Cestnega sklada Slovenij6, je ima na skrbi tudi finansiraj gradnie vseh omenjenih cest, %j - • odsf pa predvsem gradnjo ni od Vrhnike do Razdrtega i® jjo T~> T TT~\ T Tri A T ri /T rri P TTVTT T A V* RUDOLFA CIMOLINIJA, programskega študijskega > torja za gradnjo cest v SloV® ji. Prav ta dva človeka, po nju strokovnjakov v nizkih zgradb, sta doslej največ, da bomo le kmalu ^ v Sloveniji dobili prvo hiti0 jr-sto, in sicer od Vrhnike do h j drtega. Blizu 60 odstotkov 5 štev za ta odsek bo namreč P f speva! Cestni sklad Slov®11^] 40 odstotkov pa bodo zna- ^ mednarodni krediti, ki s° odobreni. fl* milan Sivko /VN/VNA^VVVVVVVVVNA^VVS/VVVVVNA^VVN/VVVVVVVVVN/VVVN/N^N^ v j Gozdno gospodarstvo Postojna i POSTOJNA S SVOJIMI OBRATI V > čestita VSEM DET OVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK VSTAJE -22. JULIJ! WVWWW\AA'