LETO VI. / ST. 13 KRANJ, 28. MARCA 19« CENA 8.— DIN DOBRO DOVOLJ Premalo žena in mladine kandidira, še manj pa jih bo, kot izgleda, izvoljenih Po dosedanjih poročilih, s datni listi številneje zastopane, opravili izbiro kot formalnost, katerimi razpolaga uredništvo, Prav gotovo politične organi- Povsod so delavci živahno in mnenju tovarišev z Okraj- zacije niso prepričljivo delale, razpravljali o vsakem posa-nega sindikalnega sveta so le- V Inteksu so moški v manjši- mezniku. Najbolj temeljiti so tošnje priprave veliko bolj ži- ni, kar pomeni, da so na izid bili v tržiški bombažni predil-vahne in popolnejše kot doslej, volitev imele odločilni vpliv niči, kjer so razen sindikalne Skoraj vsa večja podjetja so same tovarišice. Kaj je torej sprejeli še posebno kandidatno letos razpisala anketo o delu lahko vzrok? Nič drugega kot listo na predlog skupine delav-»tarih delavskih svetov in po- to, da je politično delo med cev. Slednja prav nič ne za-samcznih članov. Tako so sin- ženami še vedno pomanjkljivo ostaja za sindikalno, kar po-dikalne organizacije zvedele in ga tudi s predvolilnimi kam- meni, da je na izbiro dovolj mnenje in razpoloženje kolek- panjami ne bomo uspešno na- sposobnih tovarišev. Kolektiv tivov ter temu primerno šesta- domestili, še manj pa s formal- je tako imel večjo možnost izvile nove kandidatne liste. Ven- nim kandidiranjem. Enako je birati. dar pa velja tudi za kranjski z mladinskimi kandidati. Naj- Druga bistvena pomanjklji-okraj, da je v pripravah preveč bolj kričeč primer je v tovar- vost vseh priprav Je v t^m da zanemarjena politična plat. Saj ni »Iskra«, kjer tvori večino ^ je yse preveč razpravljajo 0 bi sicer ne mogli ugotavljati, delavstva mladina, med kandi- tem, kako je svet ali pnnnmfiT da se še vedno ponavljajo sta- dati pa je številčno na zadnjem m član opravil svoje konkretne re napake: Premalo žena kan- mestu. naloge in koliko se je pokazal didira, še manj pa jih bo — SIcer pa moramo ugotoviti, strokovno zrel. Zanemarjena so po vsej verjetnosti! — izvolje- da so na kandidatnih listah bila načclna vprašanja, ki za-nih. To nam potrjujejo že pr- sposobni tovariši. Veliko števi- sevajo uveljavljanje organov ve volitve. V »Inteksu«, kjer lo predlaganih predstavljajo delavskega upravljanja, odno-prevladujejo meti delavstvom novi kandidati, ki doslej niso ^ z upravnim vodstvom, protrne, je od 55 izvoljenih le 9 bili na tem odgovornem polo- Dleme birokratizma itd. _ sena, čeprav so bile na kandi- žaju. Ni bilo primera, da bi skratka zanemarjena je bila politična razčlemba. Da je to potrebno, nam potrjuje več primerov. Naj jih navedemo le nekaj. V Mestni klavnici ima upravnik še vedno prvo in zadnjo besedo. V »Tekstilremon- Ub Bohinjskem jezeru PRED TURISTIČNO SEZONO Velja tistim, ki se čutijo prizadete! MONOPOLIZEM in NERAZUMEVANJE močno ovira razi o j tujskega premeta v Ecfiir ju -Tuđi vprašanje gostoič in premeimh ziez je pereče Statistika o razvoju turizma je vsekakor pomanjkanje go- do letos postavili tudi pred in- tu« in »Savi« je prišla do iz- na Gorenjskem beleži prva le- stišč, ker je bil Bohinj med formacijsko pisarno, uredili so raza birokratična samovolja ta po osvoboditvi občuten pa- vojno relativno najbolj priza- kažipote za vse izletniške toč- prav pri predsednikih delav- dec gostov po naših največjih det- Tudi pomanjkljivosti v ke in izdelali detajlen prospekt ftkega sveta, oz. sindikata. V turističnih središčih Vzroki za Prometnih zvezah so postale o gostiščih, prenočiščih in tu- podjetju »Čistoča« še najdeš to ^ razumljivi- porušeni za- P° vojni š« bolj občutne. Vozni rističnih zanimivostih v Bohi- sk!asver .n1 ^nrn^JlLr^' P^ni * oropani Objekti'ntoo ^ Vlak°V Z J«*** nJU" klh primerov * t več slasti bili ^osobni takoj sprejeti go- n<> «? v glavnem vsklajeni s Da w a^mo društvo financ_ njKT^d&ttS ' stov- Toda v 1946- letu- š* K ebTI Že;°zfne, (dovoz m< no zmoglo breme, ki si ga j« ZlnjSlh,n ^___ dnevu tja Pf je P^P^til društvu tudi vso J akumulacijo od tega podjetja. »Hvala! Bom kar bre*z štafetno palice.« (Iz >Totega lista«) V soboto, 28. marca ob 17. Uri bo v stranski dvorani Sindikalnega doma v Kranju javno Žrebanje Vabimo vse naročnike in bralce našega lista »GLAS (JOKENJSKK« prepro: v pretežni večini strokovnjaki lvrait vev; ^ ne pride v enem iz uprave podjetja. To velja v Le Bohinj po številu gostov m nazaj, prvi vrsti za manjše kolektive. še vedno zaostaja za 1938. Le- Kritično je tudi vprašanje , Pa seveda ni bilo povšecl Tu so doslej prevladovali raz- tom- Pr«i vojno med najbolj avtobusnih zvez. V letni sezoni Plam?skemu društvu Ljublja-lični upravni uslužbenci. Sled- obiskanimi kraji v Sloveniji sicer SAP pošlje avtobus, ki na' J1. Je * Ysfm\ mpgočiml nji že po službeni dolžnosti skr- mrtvi sezoni«, katere m>v . ' , ... 2f*TV/S 36j**" f^j j- je pa so zelo raztegljive, ker T?1™ *Jl10 >Turlstično dru- jih določa dobiček. Bohinici 80 štvo<< Bohinj, da jo preuredi v mnenja, da ic treba »mrtvase- ščeK1In sPet se }f vmešalo zono« skrčiti na minimum in da FD ^bljana in preko arbitra- Ena vas - dva domova? OZivljanje klerikalizma v Stru&evem se nrl tem ne bi smelo v ziačotku ne na dobiček. vsaj gledait samo že doseglo, da se tudi ta postojanka odvzame Bohinjcem. Bohinjci se spričo takih po- ^ se te pomanjkljivosti so IV "P™^™ sprašujejo, Množične organizacije proti vddeli tudi Bohinjci sami. Zato k,daJ bo konec tega monopoliziranja, ki je močna ovira po> 2e v stari Jugoslaviji je v njihc s prezirom gledali n Struževem pri Kranjoi klerikal- »spodnje« — delavce. takim in podobnim pojavom so se oklenili svojega »Turi- na poditika začrtala mejo mod Narodnoosvobodilna borba in niso ukrenile ničesar. Njihova stičnega društva«, ki je do da- speševanja tujskega prometa, kmečkim In delavskim prede- globoke povojne družbene spre- vodstva niso bila dosledna in nos doseglo že pomembne uspe- V letošnjem letu Ima »Turi-lom. Kot da bi hoteli izrabitl mvm.be .so .se odrazilo tudi v odločna in so saimo za zaprti- he. Obnovili ta preuredili so stično društvo« obsežen delovni lego vasi, so nekateri od >zgor- Struževem. Klerikalizem, opor- ml vrati obsojala posamezne brivnico pri Sv. Janezu, na načrt, ki pa ga bo uspešno iz- tunizem in nadutost so se očit- pojave. To daje slutiti, da se postaji v Bohinjski Bistrici so vedlo le, če bo naletelo pri me- OmMMtril rnCDIIIlll CTIf H 110 P081""111 P1"^ m°čjo nove do- je marsikdo bal zamere, alli ra- montirali reliefne karte Bohi- rodajnih forumih na več -^azu- POPISU PKtlll" AL JI Wtk be. Prijateljska vez med delav- je molčal na račun skromnih nja /, okolico, .slično karto bo- mevanjn kot doslej, jjj« . w cl ln kmeti jc bl]a ustvarjena, uslug (lončka mleka, vreče V knuitakem okrajai »o v te- ske popisne komisije res aktiv- Iz splošne aktivnosti in spro- krompirja itd.). Jasno je, da ^ priprave za izvedbo popisa ne, marsikje pa so naprtile delo ščenosti je vznikla skupna po- je taka kompromisna politika ^"blvalstva, kl bo trajal od tajniku, kl seveda vsega sam treba po kulturnem domu. še pospešila rast oportunlz- *0 iri!ir#vi ^ ? 5ir,Htji t 1 (>d ne bo zmogel! In sovražnik? — Staja ml- ma in klerikalnih tendenc. Po- _ . . , , . ,J„ . . . _„ „. . ... Popil^Ji KiKSl Za tako vStoOpopisno akcijo, sotaost? Previdno so molčali, samezniki so sicer odločno po- 2 golili dosedanjem DS jih je bilo 17 noKaj ani. ~ I_lzZZ ll 1 o.«_______. i_ _,__u__i_________j_ ____nove DS v mestni pekarni, tr- in pokazale so, da so sposobne obravnavati anašijo na ^ TH>pis" doiočcai' kader uspo- popisom se morajo seznanlU da bi oe marsikateri domačin bivalcev Struževega. „ „ llT^s^e i^d^' ka^didaU •MMjež in preblvalHtvo dovolj vsi prebivalci, zlasti starešine kihko spotaknil ob njihovo Eden od vzrokov pa je tudi P^dbOO živahno pa so se "^^^^o iensk ▼ D« &o«uč„no9 gospodinjstev, kl odgovarjajo zadržanje v času borbe. Mol- v tem, da so mnogi politični pri pravih za te volitve v tovar- JJ^TtaKlI 21 čl n Niuš okraj je razdeljen na za točnost odgovorov v popisni- čall so, ker jim je nova doba delavci v vasi često zastopali ni »-Pletenina«. Volišče so imeli Pa so lzvo LV cianov. 888 poplHnih okolic Za popte cah. Zato je nujno, da sleherni Bfpodnašala tla pod nogami. — odločno in pravilno stališče le lepo okrašeno in je bilo odprto Ta dogodek so v tovarni je dolocNmth 11'» aktivnih in pn-*»lra članke, kl jih prinaša l'a ni bilo dolgo tako. Krna- na ožjem sestanku, v vsak da- v*č ur. »Pletenina« proslavili na svoj ^ rezervnih popi.sovahvv ki so o popisu prebivalstva dnevno lu so se začeli oglašati, v za- njem življenju pa so se pri- 2e dalj časa se je kolektiv način. Zvečer — ob priliki raz-* v posobnlh seminarjih 'uspo- časopisje, ] * »duša poročila po četku bolj previdno, pozneje vse iagajali In stvari gledah bolj pripravljal na volitve v nov glasltve rezultatov volitev v ***M za t0 ležal n.a, .skromni odeji v snegu, skrit med nizkimi smrekami, šele zvečer nam j0 uspelo prenesti ranjenca v sta' rl jugoslovanski bunker nad Ocvirkom, kjer smo ga za JW obvezali. Tedaj smo zvedeli, da so prejšnji dam odpeljali starega, akt ivi.-! a Matevža, in ga u" bili nedaleč od doma. . Po desetih dneh, ko so Wj prepričani, da pa rt izatiov ni več, so se hlapel švabskih člncev umaknili. Bil je tU*J skrajni čas, saj smo biH lakote že popolnoma izčrpani- V spominih na tiste dni še vedno živi kurir France!j. ■ katerima sva tolikokrat »kup-U sopihaila na vezo s težki'1'1 n hrbtniki na pl< čili. Zadnji d-' hajke so ga ujeli policistl Sorlce in ga ustrelili v strrru robeh Zale. n0„ Po končani ofenzivi 8"^U^ stavili novo kurirsko l>°^kJaj Pa samo za mesec dni. v.• 10. maja moo tfoupno z v g-invi partizani odkorakali dolino, 9974 Ena vas - dva domova? „Tujega nočemo - svojega ne damol" „. OB KONFERENCI ZB NOV KRANJ "V Čakajo jih polne roke (Nadaljevanje s 1. strani) ko se je razširila po Struževem Množične organizacije na vse Vse to je privedlo razmere v čudna vest: Nekaj deset to molče. Prepuščajo, da drugi V petek je bil občni zbor Kmalu bo minilo osmo leto, nov ZB, tako moralno kot v Struževem zopet na staro pot. metrov poleg sedanjega doma uveljavljajo svoje mnenje. Tre- Zveze borcev Kranja, Predsed- odkar so člani odložili puške, dejanjih. Dejal je, da bi člani Nasproti tem razmeram stoji naJ bi zrasel nov kmečki dom, ba pa bi bilo vprašati take, kot nik Janez škofie je imel daljši zgodovinsko gradivo pa še ni morali bolj prizadevno sode- veliko, v grobem dograjeno po- oz- prostori za kmečke stroje, so Krt in drugi, ali res mislijo, referat, v katerem je pedal zbrano. In ne samo, da ni zbra- lovati v organih ljudske obla- slopje's tremi traktf_ z dvo- Posestnik Kit oholo in baha- da se svet suče zaradi njih? pregled dela z analizo dobrih in no, marveč se resno sploh ne sti in slednjim pomagati pri rano za predstave, knjižnico, vo odmerja delovnim ljudem Ah resno mislijo, da so od gjabih strani organizacije. Nje- zbira! Kje je muzej NOB? uresničevanju različnih ukre- fcluibskimi prostori, prostori za P ros tor okoli doma. Par me- skupnosti povsem neodvisni? gova osnovna ugotovitev je: or- Mnoga manjša mesta po Go- pov. Danes pa se žal dogaja, trgovino za kmečke stroje. Po- trov se J'e namenil dati ob zi- In ali so prepričani, da od ganizacija iz dneva v dan pri- renjskem ga že imajo, gorenj- da posamezniki z nerazumeva- slopju so prvotno dejali »Za- du zemlje, — toliko da bodo skupnosti in od »beračev« nič dobiva na pomenu. Vse bolj iz e'ka metropola pa še ne. Dalje, njem spremljajo ukrepe odbora družni dom«, danes pa se sliši, 1 Judje lahko stali pod kapjo, nimajo? Kdo le jim je dal stro- raZprave, ki je sledila, kot iz H^oMiklo herojev še čaka na !n v svoji nevednosti, ki izvira da bo nosil ime »Kulturni več ne. Obljubil je celo, da bo je, da grade prostore zanje" dom«. Naj bo že kakorkoli, pro- napravil ograjo, da bi mu kdo Kaj, če bi bila skupnost tudi štora v njem je dovolj za vse. ne pohodil peska. In ta dom, do njihovih otrok tako ozko-Pa je vendar prav ta dom po- ^i bo kulturno žarišče bližnje srčna, kot so oni do skupnosti ? stal kamen spotike in sredstvo kranjske okolice, ki bo imel ki- Naj vedo samo to, da ves nji-za oživljanje reakcionarne mi- nodvorano (predvidevajo celo hov prispevek skupnosti ne bi selnosti. šolo), trgovino itd. bo zaradi zadoščal za vzdrževanje niti V spodnjem delu doma so oholosti posameznika v narav- ene od šol, v katere hodijo nji-prostori za kmečke stroje do- nost smešnem položaju. hovi otroci. M. Z. volj suhi in prostorni. Kljub te- „Titan" ima nov delavski svet mu nekateri kmetje trdijo, da so neprikladni, ker so pač spodaj. Nekateri so celo menih, naj stroje postavijo v dvorano za kulturne prireditve. Stvar je še bolj zapletena zato, ker posestnik Krt ne da sveta (na njegovem je pozidan tudi dom), rn novo Na koncu Perovega v Kam- kandidatih in izbrali najboljše niku deia tovarna »Titan«, ki na kandidatno listo. Imeli so proizvaja od vseh kovinarskih tudi štiri volišča, ki so bila da bi lahko speljali pot do P°dJetij v našt državi največ lepo okrašena. Izvolili so 40 glavne ceste. Svet je peščen, izdelkov za široko potrošnjo in članski delavski svet, v kate-Kmetu so ponujali dobro zem- to predvsem kuhinjskih potreb- rem je nad polovico novih čla-Ijo v zameno, pa je Krt noče, ščin. Razen tega so zelo iskane nov, ki niso bili doslej v DS. ker pravi da' od beračev (de- ^u,dl. njihove precizne tehtnice Nekaj dni zatem je začela v lavcev) nič ne mara in ker in fitingi pri vodovodnih in novi Hvnici obratovati nova kuda se drži maršalovih besed: elektro instalacijah. Letos so fi- polna peč za sivo litino. Ta bo »Tujega nočemo, svojega ne tinge začeli tudi izvažati, prav zei0 dvignila produkcijo ku-damo!« Seveda tej Krtovi sa- tak° Pa so številnim svojim iz- hinjskih potrebščin, ki jih naš movolji nihče nič ne more, ker delkom dodali še dva nova: dve trg vse bolj zahteva. To je so naši zakoni, ki so jdh izgla- vrsti ključavnic za kolesa. Dru- ponovni uspeh delavske samo-sovah delovni ljudje, taki, da on žbeni Plan so močno presegli in uprave v Titanu, ki se kljub lahko po mili volji izigrava ostvarili 30 milijonov presežka raznim težavam vse uspešneje prav te delovne ljudi. Vsaj ta- akumulacije. Za svoje delavstvo uveljavlja, ko mu jih razlaga domačin So- so preuredili veliko dvenad-telšek, študent I. letnika prava, stropno stavbo bivšega vajeni-In kaj torej storiti s prostori, škega doma, kjer bo dobilo sta-ki nimajo odvoza? Oportuni- novanje 13 družin in 16 sam-zem je našel izhod tudi tu. »če skih stanovalcev, nam ne dajo zgornjih prosto- V soboto popoldne je bilo v rov, pa si postavimo svoj dom, Titanu zelo živo. Med prvimi svoje prostore za stroje!« je v ljubljanskem okoliškem okra Vida Šinkovčeva - Janina poročila pa se da dejavnost organizacije le preveč po polževo narašča. Ni mo- skromno oddolžitev s spomin- iz nerazgledanosti, podpirajo sko ploščo: Ivo Slavc-Jckl, Ja- zlonamerne govorice. Precej je nina, Tatjana Oderjeva, Milena negodovanja, da se na takih Korbar itd., itd. Spomenik? in takih odgovornih položajih Vsak dan prinaša s seboj nove nahajajo ljudje, ki nimajo rav-zrao pozabe. no najboljših moralnih in poli-Borci, ki so dali svoja življe- tičnih spričeval. Tu se v nja, so nas moralno obvezali, marsičem pretirava, povsem pa da prevzamemo skrb za njiho- pozablja, da so le-ti potrebni ve otroke. Ne moremo pa tr- zaradi svojega strokovnega diti, da so ti otroci povsod de- znanja. Prav strokovna neved-ležni najboljše vzgoje in skrbi, nost je bila vzrok, da je mar-Pcdobno je z materialno pre- eilkateri tovariš moral biti zaskrbljenostjo nekaterih parti- menjan na odgovornem položa-zanskih vdov. Le-te pa so žal ju s strokovnejšim človekom, včasih žrtev brezdušnih biro- Pri tem se je jezil in morda po-kratov, ki jim oskrbovalnine stal celo kritikaster, ni pa si oz. invailiclnine dele kot milošči- bil na jasnem, da je temu sam no ali pa celo odrekajo sklicu- kriv, ker se ni potrudil stro-joč se na »paragrafe«. No, tu kovno osposobiti! Končno pa je konferenca storila korak na- tu ni kaj kritizirati, saj imamo prej: sklenila je ustanoviti ko- danes ljudsko samoupravo in misijo. Vendar pa v prvem kot vrsto organov družbenega sa-v drugem primeru velja ista moupravljanja, preko katerih nerazumljiva malomarnost! lahko delovni ljudje — v prvi Povsem prav je imel predstav- vrsti pa prav člani ZB — nik Ljudske armade, ko je de- kontrolirajo vso dejavnost jal na konferenci, da skrb za vsakogar. Aktivnejše sodelova-socialno ogrožene ne pomeni, nje in kontrola bosta zagotovi-da se organizacija spreminja v la, da bodo vsi organi delovali socialno ustanovC, kot povsem v korist in procvit občine. , j nepravilno ugovarjajo posame- še in še bi se dalo pisati o raZbratl, Cla „„z-i,: _ f • hnmonn nnlUiXlui znaki — to je humano politično vprašanjih, o katerih so govo-delo. rili na konferenci in na sploh o Omembe vredna je tudi raz- delu ZB v Kranju, pa ni presto-goče zanikati uspehov, ki jih je prava tovariša Vinka Hafnerja, ra. Za zaključek naj podčrta-tmela organizacija pri razvija- Qn je gOVOril o odnosu članov mo, da bo morala organizacija nju in čuvanju tradicij NOB, Zveze borcev do ljudske obla- v prihodnje delovati z večjo krepitvi obrambne sposobnosti sti. Pred mestno občino stoje prizadevnostjo in odgovornost In papirnicam na Količevem? V torek so imeli volitve novega delavskega sveta papirni- m drugih toriščih svoje dejavno- ogromne komunalne naloge, pri jo, če naj člani odigrajo v živ- šepnila reakcija. Te »pametne« ju so imeli volitve v nov de!:av- carji na Količevem. Izvolili so sti, vendar pa ti uspehi še zda- čemer bo ljudski odbor potre- ljenju mesta vlogo, enako tisti ideje so se hitro oprijeli. Pra- ski svet. Volitve so zaključili najboljše kandidate, ki so jih leč Diso zadovoljivi vijo, da imajo denarja dovolj, v pičli uri s 100<>/o udeležbo. pred tem i2braJj z anketo po saj da bo finansirala kmečka Volili niso samo upravičeno . ... .. ,. ,., ...x zadruga. Treba je bilo samo odsotni. Da je nad 450 volilnih oddelkih. Veliko volišče v s^n->odtajati« kmeta Pleša, ki se upravičencev tako hitro opra- dikalni dvorani je bilo odprto je malce upiral. No, ker je de- cilo dolžnost, je šteti v prid ves dan. Volili so vsi volilni narjia dovolj in ker so bili plač- dobri organizaciji, saj so se upravičenci, niki širokogrudni, je baje pri- pred tem na mnogih množičnih stal in odstopil zemljo. In ta- sestankih dodobra pogovorili o Kako boval vsestransko podporo čla- iz časov oborožene revolucije, v >e Danica Skoficeva za dinar dobila 250 dinarjev © kokosi! leugi Tovarna gumijevih izdelkov dene oči so bile dovolj zgovor- bo. Eliskovito je med ponude-»Sava« v Kranju nima namsna, ne. Razložili so ji, da je pač nimi izbral najdražjo in odloč-prodajati svoje izdelke na dro- tako srečna, da plača samo to no izjavil, da nima denarja, da bno. Prodajalne, ki jih ima v simbolično ceno. pa je prvi kupec, in da mora Papirnica na Količevem je lanski zastoj zaradi pomanjkanja surovin izkoristila s tem, da je začela graditi nov moderen oddelek za izdelavo special- več;jih jugcslovanskih mestih, Kdo ve, ali je razumela, ali pač gobo dobiti zastonj. Vse ne lepenke, med Katero spada g<> ^ za£topgtva, ^ pircKjajo ne. Res pa je, da se je kmalu ugovore je izpodbijal z vzraj-Že samo ime potrjuje nevar- odpornost proti kokošji kugi, tudi prespana lepenka, ki se na (jgjjg.^ zato £e tako pogo- spet vrnila in iztegnila roči- nim molčanjem. Pravzaprav se nost te bolezni, ki tam, kjer uporabljamo ga lahko tudi v uporablja za izolacijo. V tujini gto dogaja> da mtj ne Vemo, da co z dinarjem: »še eno gobo, ni motil. Bil je res prvi kupec se pojavi, uniči domala ves ko- okuženih dvorcih in deluje že I9 po njej veliko povpraševa- tak in tak gymijaj& predmet prosim. Saj ni za mene. Je za - prvi moški kupec. To je bilo košji zarod. Pred zadnjo vojno po 3 dneh. Tako režimo vsaj nJe- Tako so ™ed ^PJjj^ ^ — že davno proizvajamo doma nekega fantka.« Res jo je pred odločilno. Gobo je kupil za di-te bolezni pri nas še njsmo po- polovico kokoši, četudi so dvor- ^JJJJU°J*» pogodbo s Turčijo za m &a ne uvažamo več. Ni redek vrati čakala gruča otrok. nar, ki si ga je »izposodil« na znali; prinesel jo je italijanski ci okuženi. Dobršen del kranj- £0 ton tega blaga in tudi z primeiri da se sprašujemo, od Tokrat so ji razložili, da ta- licu mesta, in prejel pravilna okupator z drugimi »dobrota- skih kokoši je bilo že cepljenih so pogajanja v teiu. Ta kod n&ki iz tujine prihajajo k kole ne gre zmerom. Plačati izstavljeno pobotnico. Ni še mi« vred. s tem novim cepivom. Svetuje- njihov izdelek je najboljše kva- Qam g^^ti grelci, pa ne ve- bo pač morala 250 dinarjev. To dobro zapustil trgovine, ko ga Kokošja kuga povzroči sle- mo Pa zlasti Stražišanom, ki mote 1X1 Je mnogo boljši od to- mo> ^ ^ prav tu v ji ni bilo všeč in hitro je odšla, je na pragu mimoidoča vpraša-herno leto ogromno škodo. V Jim kokošja kuga vsako leto vrstnega inozemskega blaga. Kranju. Otroci so na ulici priredili prav- la, koliko je plačal za gobo. sosedni Hrvatski in na staje r- pobere preko 200 kokoši, šen- Nameravajo nabaviti tudi nov Prodajalna, ki jo je v pone- cat bojni posvet. Komaj je mi- Brez pomišljanja je odrezavo skem, k-'er redijo precej več curjanom in bližnji okolici, da parni kotel, ki bo zelo dvignil dieljek, 23. marca, »Sava« odpr- nilo nekoliko minut, že je vsto" odgovoril: »Dve sto petdeset kokoši kakor pri nas, gre ško- daJ° cepiti svoje kokoši. 10 di- proizvodnjo. Lani so dogradili \a v Kranju, ima torej prven- pil deček istih let, gotovo tisti din!« da v stotisoče. Vendar tudi Go- narjev — in kokoš bo varna tudi 6-stanovanjski blok za gtveno namen, da seznani do- »neki fantek«. Korajžno se je To sta bila prva kupca v norcu jski nI bilo nobeno leto pri- P1"^ kugo! delavce. Pričeli so z izgradnjo mačega kupoa z vso raiznoli- približal prodajalcu in hotel go- vi poslovalnici, zaneseno, zlasti tedaj, ko smo Ce se no kje pojavila kokoš- kopalnice, ambulante in z kostjo in bogato izbiro svo-dobivali živo ali zaklano pe- Ja kuga, javite to takoj vete- adaptacijo starih tovarniških jih izdelkov, rutnino od drugod. Zaradi stal- rinarju ln perutnino zaprite, poslopij. V novi, lepo urejeni prodane nevarnosti, da se prenese dokler ni cepljena. Pa še po Dosedanji delavski ^svet je jalni so bih zbrani vsi vodilni bolezen k nam, je sedaj prepo- cepljenju mora ostati tri dni izdelal tudi desetletni perspek- ljudje iz podjetja, ko je vstopil - J____i * «• i i_______ i t r\,1 irnno r} rvlr 1 a-r* /-vrirr-ii it/%. r\ n /lr> _ f I,mh i »-v1, o -r-\/-\./J -inf ir> ■» r \r,r%4- a,*+r\ -v>» ?-j lrnrvr\/i Jkim/MJt Ia^mm T^\r»«i Kovo sredstvo za izboljšanje zemljišč Pred nedavnim je neka ame- ličin vlage in zraka ter razra- vedan dovoz kokoši in druge izolirana, dokler cepivo ne de- tivni plan podjetja, v katerem prvi kupec — devetletna Dani- riska kemična tovarna iznašla ščanja korenin. V nasprotju s perutnine. Za kokošjo kugo zbolijo samo kokoši, prenaša pa jo lahko tudi druga perutnina, čeravno sama ne oboli. Vemo n. pr., da je nekaj dni po tem, ko je vodil nek južnjak skozi Kranj in Stražišče purane, pri O IcoIIJievih cjriojilih luje. sta med drugim zajeti: razširi- ca škofičeva. Bila je malce za- novo sredstvo za izboljšanje humusom ni podvržen bakterio- _ D- M- tev obratov in mehanizacija, s čudena, da je v trgovini toliko zemlje, ki ga imenuje krilium, loškemu razpadanju, zato je nje- čimer se bo močno povečala ljudi. Pristopila je k prodajal- Krilium je kemična spoiina iz govo dejstvo tudi dolgotrajnej- lN'APAJANJE KRAV . . . zmogljivost proizvodnje. Naba- ni mizi' in povedala, da jo je skupine tako imenovanih poli- Se. Poizkusi so pokazali da se- vili bodo nov kartonski stroj, mama poslala po gumijasto go- — Strokovnjaki so ugotovili, da ki sam po sebi predstavlja ve- bo za umivanje — najnovejši je slaba navada napajati krave tikansko vrednost. Kljub lan- izdelek tovarne »Sava«. Njeno enkrat ali dvakrat dnevno. Naj- skoletnemu zastoju je papirni- začudenje je bilo še toliko ve- SkTdo pravcatega pomora n'a^ već mWKa dajejo krave, ki ca na Količevem prispevala v čje, ko je slišala ceno 1,—- din, &h kokoši. Zadostuje da do- imaJ° vedino na razpolago pi- akumulacijo 80 milijonov več en samcat dinar. Tako drobne- birno eno samo bolno kokoš od tno vodo- 111 Pijejo, kolikor ho- kot je predvideval družbeni ga drobiža niti ni imela. Ni drugod, pa. nastane več deset Plan- vprašala, čemu vse to. Začu- tisoč dinarjev škode. Tudi letos ni bilo Kranju ln °koiici priesaneSeno. Pred približno dvema tednoma je izbruhnila kokošja kuga na Klan- Ko se je v sto in sto tisoč ture. Vsebuje kalium klorid, ki vinograde, sadovnjake in po-°u ln napravila precej škode, letih osušilo morje, so ostale na se v vodi hitro topi in takoj vrtnino, skratka za vse rastli-^eprav .so .s c(>j>1 jvn jem bolezen tem mestu samo še soli, kl jih deluje kot hranilo. Ker se ta- ne, ki ne prenašajo klora. Lah-khialu omejili. Nedolgo zatem je sčasoma prekrilo kamenje, koj veže z zemljo, ni nevarno- ko ga uporabljamo na vseh 96 je kuga pojavila tudi v Šen- tako da leže sedaj štiristo do sti, da bi ga voda odplavila, zemljiščih, najbolje pa deluje OUrju. tisoč metrov globoko pod zem- Tako so btlike aH gomolji ves na onih, ki imajo dovolj apnen-To bolezen povzroča kuživo ljo. Rudarji jo sedaj kopljejo čas rasti preskrbljeni s kali- ca. Gnojimo 10 do 14 dni pred (virus) in se preseljuje, kakor ln dobavljajo tovarnam, ki jo jem. Ta sol se uporablja za vse setvijo in sicer s podorav: n ^ni že omenil, s pomočjo živih očistijo nepotrebnih primesi in posevke in nasade, najbolje pa in brananjem. Na 1 ha porabi-a'i zaklanih kokoši, zlasti če predelajo, tako da vsebuje 10 vpliva na okopavine, zlasti na mo 100 do 200 kg kalium ll-drobovjo bolne kokoši vržemo do G.v; kalija, katerega rast- krompir, peso, korenje, slad- fata. ?a !'.!ioji;uV. S tem .se okužijo line neobhodno potrebujejo, ekoši, bolezen pa prenašaj") jjdl ptiči. Kaj radi prenašajo jeva gnojila: 'Yr<> petelini z »vasovanjem« v v , m1n. __j 8^e,lnih dvori'-čih Kiijiiit fino zmleta sol, ki V;ižno zaščit no "srpstvo j,- VS,,',,U-io Kamo 10 d° 15% ka" ^Mjonje zc *^ bolne kokoši Uih zdravil korno p<\so, trt je in sadno drev- Kalijeva magnezija aH patr t Pri nas so znana tale kali- Je- Gnojimo jeseni ali spomla- kalij vsebuje 26 do 30n/0 kalija di, če je le mogoče nekaj dni in 25% magnezium sulfata. Je pred setvijo. Za žitarice pora- specialno gnojilo za. krompir, bimo 100 do 150 kg gnojila na Gomolji ostanejo zdravi in ne lha, za okopavine pa 150 do počmijo, zaradi večje količine Porodni humus (Crnico). En rašcajo, pridelek pa je tudi za '•'iravih kokoši, ker ll-ja uPorah Ja fe za gojenje 2Q0 kp fie ^ y zemlji ze,o ma_ pa ]ma ^ kpomplr tu_ kilogram kriliuma lahko nado polovico večji ikosi niniamo usne:";- peSCane zemlje in pašnikov, l-o ]o ka]iia lahiko kolieino di boljSi oklK Na lhSL porabi- mesti 200 kilogramov humusa. Na sliki vidite elektrolitov, ki so razstopljivl me hitreje vzklije, korenina, v vodi. Z njim nadomeščajo steblo in listje se močneje raz- dve rastlini, Dotlej smo Imeli navadi Knoiimo s kajnitom je- čamo tudl ^ 300 ^ zlagtl rf mQ 200 dQ 300 kg kaiijeve mar Z njim pravzaprav spreminjajo od katerih se je leva že razcve- vrstl cepiv, kl so učinko- Him[' 14 dnl m"od »c,tvijo. Ker 0kOpavinah. Gnojimo površin- gnezije. slabo zemljo (težko, neporozno, la, ker je zemlji primešan kri» ^'i le, če smo kokoši e,M,m Je prevoz zelo drag, kalija pa sRo najlbolje pa je gnojenje s Doslej smo uporabljali samo glinasto, muljasto) v visoko lmm, druga pa je posejana isto- 'V;"nat oa leto in to samo v v kaJnlbu zea° malo, ga pri nas podoravanjem ali brananjem. - 40%-no kalijevo sol, priporo- plodno. To ni umetno gnojilo, časno, le brez njegove prrmesi. JJ[*U*enih dvorcih. Preden je "^i rcđko uporabljamo. v trgovinah dobimo tudi 60'Vcr čamo pa, da naši kmetovalci ker nima hranljivih snovi, ven- .^»vo res učinkovalo, je tra- 40<»/ft-iia kalijeva sol je pri no kalijevo sol. v bodoče gnoje industrijskim Aar je njegovo dejstvo še učin- 0 ''ni. nas ln po vsem svetu najbolj Kalhnnsulfat ah žvepleno ki- rastlinam in krompirju s ka- koviitejše. Krilium drobi gruča- jalo I piv rav tR dnl pa 'sino (,obi11 C(V- znano kalijevo gnojilo. Uporab- sli kalij vsebuje 48 do 53°/(> ka- Uuim-sulfatom in kalijevo ma- sto in lepljivo zemljo ter tako °, kl zagotovi doživijensko ljamo jo za. vse kmetijske kvil- lija. Uporabljamo ga za hmelj, gnezijo. Omogoči vsesavanje velikih ko- Maksim 6orki v Prešernovem gledališču Sparno in moreče mrakobno na naših zemljevidih še ni za-nebo nad Rusijo carja Nikola- risana, toda tudi nočišč Koja U., ki ga je vpeljala v zgo- stiljova ni. cinizem, ampak skažeruosit. že patološka za. Ne samo dekorativen, ampak tudi občuten je bil Tatar Igralsko je Gorki jeva drama Lada Štiglica. Kvašnja (Klio »Vdora Rošlinka« na loškem odru dovino kot simbolični akord Satinova resnica je resnica zahtevnejša, kot katerakoli od Maverjeva) je bila izvirna re grozotne mrtvaške koračnice, tistega hipa in okolja in je v krvava nesreča ob carjevem svojih osnovah amoralna. Nje- Zdi se mi, da še nobeno leto nematografov z bučno rekla- nismo imeli v Loki toliko pred- mo ostajajo skromni gledališki stav in tako malo publike v lepaki osamljeni — pozabljeni. Sobotna Torej več reklame! — Mesto doslej v Kranju predvajanih solutna babnica, le bolj grobo iger. Okolje drame našemu barvanje glasu bi še bolj ozna- gledališču kot letos, slavnostnem ustoličenju in sto- gov človek je človek, ki noče igralcu iz lastnega izkustva in čevalo možačo. Krog bosjakov predstava >Vdove Rošimke« je je navezano na okolico, kjer tine žrtev, so le od časa do usmiljenja in ga ne izkazuje, doživetja ni poznano- vsakdo Je primerno dopolnil Metod biIa že šesta letošnja premie- uspešno delujejo domače gle-časa razsvetljevali posamezni, nobena vez ga ne veže, tudi je morai graditi svoj lik intui- Mayr kot Golševec. ra> ce prištejemo predstavo daliske družine in privabljajo nevihto oznanjajoči pobliski. moralna in etična ne, močan tivno in z veliko kreativno fan- Krog gospodarjev stanuje v gimnazijcev in ponovitev »Sne- celo meščane. Razen tega je Tak blisk v svinčeno težkem je, ne pozna odpuščanja in ho- tazijo Nismo mo°ii pričako- prvem nadstropju, toda moral- guljčice«. S to predstavo je SKUD premalo povezan z de-vzdušju pred prvo revolucijo 1. če vso svobodo, človek, o ka- vati> da bo katerikoli od i°ral- no Je (razen Nataše) niže od slavil ljubljenec loških gleda- lovnimi kolektivi in JLA. Kaj 1905, ki je močno vznemiril terem sanja Satan, je zrasel cev p0Stavil popoln psmološko bednikov v kleti. Kostiljov Pr. hsčnikov, pravi komedijant — ko bi uvedli abonma in zaklju-carjevo tajno policijo Ohrano, iz mržnje in si bo v skrajnih utemeljen in do kra% izdelan Trefalta je v zunanjem nasto- Deseti brat, Frice in ne nazad- Čeme predstave za delovne koje bila Gorki jeva drama »Na konsekvencah prilastil tudi svo- bos jaški tip. V uprizoritvi, kjer Pu preudarno izdelan, pogre- nie Balantač — Janko Trdina, lektive (Kranj!)? O teh in dru-dnu« v izvedbi Hudožestveni- bodo do zločina. Luka je star, je ^ siehe,rni nedostatek igral- sam pa v tem nečednem liku štiridesetletnico gledališkega gih stvareh bo moral podrob- kov. V tej drami, ki je pone- pravične dežele ne bo dočakal, sla Gorkijevo ime preko vsega vero vanjo in hrepenenje po sveta, razgrne pisatelj pred njej pa hoče vse jati v čimveč nami življenje bosjakov, bivših človeških src — to je njegovo ljudi, ki so jih ne lastna kriv- poslanstvo, smisel njegovega da, temveč nezdrave razmere življenja. Satin je negacija vse-carske imperatorske vladavine ga tega, po njegovem ne življe-pritisnile k tlom; sposobnih, nje. ne umiranje nima smisla, talentiranih ljudi, ki tonejo Njegova sodba ob Igralčevem brez izgledov rešitve v močva- samomoru je kratka in ctaič-rah dna. Nočišče brezdomcev, na: »Durak!« ki jih svetohlitnski gospodar u- Režija je prav ta dva najza-mazano izkorišča, simbolično nimivejša značaja osvetlila eno-predstavlja Nikolajevo Rusijo stransko. Pri Luki je bila pou-v začetku stoletja. darjena zunanja plat njegove-Gorkijevo »Dno« ima, kot ga bosjaštva: strah sibirskega Dantejev »Pekel« več krogov, ubežnika pred policijo, njego-V najnižjem sta bivši aristo- va pretkanost, lokavost in pri-krat in bivši meščan, ki jima lagodljivost. njegova hitro o-celo romar Luka skoraj ne mo- tipljiva lažnjivost. Nasprotno je re več reči: »človek«. Ta dVa Satina precej zidealizirala, zase sedaj ne moreta dojeti, kdaj brisala neprijetne strani nje-in kako sta zdrsela tako nizko gove osebnosti in ga postavila in se ničesar več ne nadejata, za propagatorja pravega hu-Tudi Satin šte-e sebe že za manizma. Ne glede na tak re-mrtvega in Igralec je do vra- žijski poseg v organsko rast ca bolj opazen, kot kdajkoli, smo pri večini lahko ugotovili, notranje prepričljivosti, žena dela. že kot desetletni kratko- no razpravljati odbor SKUD, Vasilisa (Mara černetova) je blačnik se je podil po odrskih če bo sploh hotel nadaljevati bila dobra kot oblastna gospodinja, ni pa vzdržala v naponu zločinske silovitosti pri nagovarjanju ljubčka za umor moža. Tudi je zbledela njena igra deskah in pozneje ob delu v z delom, elektrarni še vedno našel čas Naj se nekoliko zadržim še za delo na odru. Pa tudi nje- ob »Vdovi Rošlinki«, ki je ra- govo delo za odrom ni od muh. zen »Inšpektorja na obisku« le- Brez visokega odra z mosti- tošnja najboljša predstava. O- ob moževem truplu, kar gre čem in reflektorji (zmeraj mu pazil sem, da je režiser posve- .j ~ t_________-__•____■ i i . . -iiVi nrim.a-niVnio^ -io '7n ij.oAlrrnl +U -io^i.lrn t.oli V/v w^r.^wi^^.4- A T? delno na rovaš neprikladne raz postave. V Nataši (Nada Bav daževa) pogrešam resnične jih prirnonjkuje) je že večkrat til jeziku veliko pozornost. Ml-pričaral odlične svetlobne efek- slim pa, da bi bila predstava te. Hvaležna publika mu je s še bolj privlačna, če bi jo ig"a- tu v blatu, vendar se v njuni notranjosti še oglaša upor žaljene človeške duše. Ostali: ključavničar. Tatar, veseli čev- drame in različno intenziteto obeh stvaritev je uprizoritev pokazala, da drama pravzaprav le ima svojega glavnega juna- Lado štiglic kot Tatar da je dal maksimum truda tudi lepe rezultate. Bosjaški Mesija Luka je bil v zasedbi Toneta Eržena v neigrane — preprostosti srca predsednikom SKUD želela, da li v loškem narečju (saj se tubi jih še dolgo razveseljeval. di dogaja v teh krajih). S tem Ljubitelji gledališča so spet bi odpadle za uho boleče raz-Medvedjevu preveč oziral za zasedli samo pol dvorane. Praz- like med narečjem Balantačain nina, začela se je z »Marišo« zborno izreko drugih igralcev, in nadaljevala preko komedije Ali pa bi se moral Trdina od-»življenje je lepo« in celo »Pe- reči narečju, s čimer bi izgu-strega glasbenega večera«, je bil ves čar. Režiser Janežič je zajela tudi »Vdovo Rošlinko«. posrečeno podal vzdušje okrog kraja zanemarja ta bistvena Prav s spremembo repertoarja mlade vdove in odlično predpostavka poklicnega gledali- — s komedijo, so igralci na- stavil že odmaknjeno dobo mesca, meravali vzbuditi spet zanima- šetarjev. Lahko pa bi nekoliko Sveta Jovanovič je zasnoval nJe ^a njihovo delo, toda brez črtal večkrat ponavljane litani-močno ekspresionistično sceno uspeha. Prej se je marsikdo je o romarjih ipd. Na;ibolj u-kleti in dvorišča, ki izraža vso izgovarjal, češ da si želijo za- spešna lika sta bila Rošlinka brezupnost položaja teh ljudi, bave, lahkih del; s čim bodo — čarmanova — in Janez — pa sedaj opravičevali svojo ab- France Kovač. Celo Balantača in neposrednosti čustvovanja. Ruda Hlebš se je v policaju zunanjim učinkom te vloge. Ne le pravorečje, tudi izgovorjava sama je v tej predstavi slabša, kot v prejšnjih letošnjih. Ne gre, da se tako do Pri tem rednem sodelavcu gledališča opažamo, da od insce- ljarček Aljoška, tat Vaška, sto- ka (seveda ne v zunanjem de-je višje, toda vsem je že zajelo janju) in da je to romar Luka. skladu s konceptom. Manjkala £a cije do Pomaci je umetni močvirje gležnje, že jih lepljivo sesa v globino. Ta se upira besno in srdito, toda brezuspešno, drugi se je vdal mirno, z azijatsko vero v neizbežnost Režiser Dino Radojevič se je v slogovno realističnem konceptu, na gosto pretkanem s simboliko, v igri in mizansce-ni odmaknil od naturalizma usode. To pogrezanje v brezno Gorkija in Hudožestvenikov in in propad mladega, čistega de- bi tudi enega ali dvoje preosta- mu je močna sugestivnost, s katero obvlada Luka vsakogar, čim spregovori z njim dvoje ali troje besed. V situacijah, ki Erženovemu čustvenemu in razumskemu obzorju niso tuje (n. pr. tolaženje umirajoče A-ne) je prepričljiv. Satin Načeta Reša je v okviru dramaturškega premika plastično izdelan značaj z rahlo satirično noto in ga štejem med dokaj polnokrvne postave »Dna«, fina najbolj življenjskih in intenzivno doživljenih figur je ško raste in zori. stinenco ? Mogoče pa je kriv slabega obiska kateri od tehle vzro- medijo Draga Gervaisa v režiji Mirka Brejca v soboto 21. in jo ponovila v torek 24. t. m. Premiera je bila proti priča- Kovačičev Bubnov, prav tako kovanju — slaba. Ker smo doslej smatrali igralsko družino tržiške Svobode za elitno, o čemer sta nas prepričali letošnji kvalitetni predstavi »Doma Bernarde Albe« in »Ognja in pepela«, smo bili ob premieri sta skrbno in impresivno — dasi večidel z zunanjimi izraznimi sredstvi — izdelana Baron (Marijan Dolinar) in Igralec (Janez Eržen). Značaj prostitutke Nastje je bolj skon- sta nekoliko zakrila in z naravno in doživeto igro, žal, postavila Mamico v ozadje. Pokov ? Ob konkurenci treh ki- srečena sta bila tudi tov. Sav- nik in Pehar kot Tomažin in Elažon. Ubranost ansambla ja bila ena največjih kvalitet u-prizoritve. Za to gre tov. Jane-žiču vse priznanje. Čas je že, da bi Ločani razumeli prizadevanja igralcev, mu-zikantov in drugih, ki si odtr-gujejo prosti čas, da bi rojakom nudili umetniški užitek ta zabavo -— rojakov pa ni. Z. K. Tržiška Svoboda Tržiška »Svoboda« se je do- „Za stanovanje gre" v Trzicu Igralska družina tržiške— spet stara pesem: Svoboda >Svobode« je uprizorila to ko-nima denarja. Zato je bila so- ba tako borna. Celo brez oken, čeprav se o njih govori! Torkova predstava pri napol prazni dvorani je bila v vsakem pogledu boljša in je popravila prvotni porazni vtis. Igrali so doživeto in sprošče- siej uveljavljala predvsem na no, vendar ne pretirano. Tem- umetniškem polju. Dramska po je tekoč vsej bil hiter, odrski govor in poudarki logični. V igri je bila svežina. Tudi struiran kot živ. Angelca Hleb- te komedije tembolj razočarani, odrska oprema je bila bolj srni cetova je zlasti podčrtala beg Vse: od režije in neprimerne iz resničnosti v deviškost sa- skrajno pomanjkljive scene, pa njave ljubezni. Jože Pristov kot do igralcev — vse je bilo v so-tat Vaška je mestoma občute- boto vredno astre kritike. Vse-no in talentirano postavljen, skozi smo čutih, da igralci niso moral pa bo preboleti silovito sproščeni, da se jim besedilo krčevitost, ki ga na odru veže zatika, da nimajo naštudiranih — in to je samo stvar načrt- situacij in slik in da se kreta- selna. Publika je sledila doga-janj\i z zanimanjem in pozornostjo. družina, pevski zbor, godba —■ to so bile glavne oblike njenega dela. Danes je »Svoboda« razširila svoje snovanje tudi na družbeno-vzgojno področje. Sicer še ni napravila veliko, prvi korak pa je že storila. Pričela Zakaj talca razlika med prvo je s sistematičnimi predavanji, Jože Kovačič kot Bubnov v tretjem dejanju kleta v brezupnem okolju slika lih nepotrebnih (in neokusnih) zunanje dejanje drame. naturalističnih detajlov brez Drugo, notranje dogajanje se škode lahko izločil. Smiselno razvije s prihodom romarja odvijajoče se kretanje je pod- Luke, ki v negibno in breznad- redil premišljenemu, psiholo- um^acju boji vmeimirjati 1 ju nega vedenja. Značaj Klešča (Mirko Ce-gnar) je grajen statično. V prehodu od srdite upornosti in zagrizenosti v delo, ki naj ga izkoplje iz dna, do pijane vdanosti v končni sceni je premalo vmesnih odtenkov. Vera Kala-nova se je v diskretno odigrani mučeni ški Ani. ki se še ob di, znala izogniti nevarni čeri ška, toda široka natura člove- jo po odru, kakor jim pač trenutno kaže. V ničemer ni bilo čutiti režiserjeve roke, pač pa je bilo šepetalko slišati do zadnjega kotička polne dvorane. Vzrokov za slabo predstavo je vsekakor več: Prvi je pač ta, da Svoboda nima svoje dvorane. Vadijo v sobici, ki je primerna le za bralne vaje. Potem -— lahkomiselno podcenjevanje tržiške publike, češ: komedija! to je nekaj za Tržič! čim več burke in cirkusa, tem ln drugo predstavo? Menim, da so si po premieri režiser in igralci natihoma rekli: »Mea culpa!« in sklenili: — vsak zase seveda — »Talce predstave nikdar več!« Tudi mi pravimo: čeprav je bilo nešteto vzrokov, ki so negativno vplivali na premiero, V ponedeljek, 16. marca je v tem okviru tov. Tine Tomazin prvič predaval o Marxu. žal za kvalitetno predavanje v Tržiču ni bilo dovolj zanimanja, o čemer dokazuje sila pičla udeležba (33 poslušalcev). TTpat.1 je, dR bodo tržiške množične organizacije v pri- no životarjenje nočišča v kleti ško utemeljenemu dialogu in, Kostiljova zanese pomladno podprt z močno izrazno sceno ^icave sem^mentalnostlPavle prebujanje, nemirno upanje in ta sugestivno lučjo, ustvaril JeloČTlilk bil živahen Aljo- hrepenenja ali vsaj razmišlja- primerno odrsko vzdušje. Za- nja o smislu lastnega zavože- pleteni in odrsko komplicirani nega življenja. Notranje na- Gorkijev dialog, kjer valovi sprotje med dvema pojmova- vzporedno po dvoje ali troje po- njima življenjske resnice spro- govorov, kl se harmonično zli- ži v drami sicer manj hrupen, vajo v eno melodijo, je režiser toda nič manj usoden konflikt, kontrapumktično prepletel in kot zunanje dejanje ljubezen- neprisiljeno povezal. Želja, do ekega četverokota. kraja izčrpati vso simboliko i ' 1" • fx / A /l Dasi je vsa filozofija »Dna« »dna«, pa ga je zapeljala v DOCdSlUl SpOHllfl KCLTlCi mCLfXCL prepojena z gorkijevskim hu- iskanje simbolizma tudi tam, r r manizmom, niso ti bosjakl kjer v delu ni sledu o njem nedavnim so člani iese-preoblečeni Gorkiji, temveč ži- (Pepel ovo pripovedovanje sanj). nedavnim so ciaml jese vi, resnično bivajoči ljudje, kl Nasilna simbolika razbija s Sa- niške »Svobode« počastili 70 jih je pisatelj srečeval na svo- tlnovim histeričnim kričanjem letnico smrti utemeljitelja znanjih potih širom po Rusiji. Ro- ob Anini smrti prevladujoče ^vernega socializma Karla Mar- takih premier nočemo več na hodnje znale zainteresirati svo-tržiškem odru. Sicer bo trpel je člane za koristna predava-ugled te igralske družine, pa nja. Pričakujemo, da bodo čla-tudi Svobode in resne publike, ni Zveze komunistov v tent M.C. prednjačili. KULTURNO DELO V CERKLJAH ka, kl se zavrže s prešerno ge- bolj bo ugajalo. Mislim, da tašto — in v tem je tragičnost klh gledalcev ni več dosti v tega lika — ni prišla do izra- Tržiču. Kar pa zadeva sceno, Jeseniški Svobodaši so mar Luka ima za vsakega teh vzdušje in zavre vso dinamiko bednikov besedo tolažbe, usmi- h koncu tretjega dejanja ko ljeno laž, in vidi v vsem le le- se ob truplu Kostiljova odrski po, v človeku le dobro. Satin tok dvakrat docela zaustavi, — njegovo nasprotje in naj- še preden pade zastor. Podob- močnejša osebnost azila — ne- no je z zunanje efektnim in usmiljeno trga rožnate tanči- vidnim obešen jem Igralca (kl ce, ki jih Luka razvija pred oč- je po Gorki ju ob baronovem mi brezdomcev, vedno ta vsa- obvestilu že nekaj časa mr jim je šlo vse precej po sreči, tako, da so lahko ponosni nanj, vendar je še nekaj pomanjkljivosti, ki jih ho nujno čimprej odpraviti. Pritegniti bo treba xa. Godba na pihala je uvodo- voclno jeseniškega prebiva'stva ma zaigrala internacionalo, o in ji dati možnosti za udejstvo- Karlu Marxu pa je obširno referirali sekretar ZKJ v jeseniški železarni tov. Janko Bur-nlk. Tokrat je članstvo tudi poli- vanje v katerikoli izmed desetih obstoječih društvenih odsekov. Potrebno bo tudi bolj utrditi tovarištvo med članstvom različnih ods-ekov in odpraviti tisto ozkost, kl so jo nekateri sta smo pisali o živahni" kul- žovniki Tone Seliškar, Lili No- V prejšnji številki našega 11- Na sliki so slovenski knj^ mi bn/.( omeev vcuuu m voa- uijvcsjluu yaz nuna i uDomu Svobode«, knjižnice 8iave ^ Merarnega večera, ki kije Srečko Cerar ta mešani Gostovanje v Kamniku kovih lažeh globoka notranja resnica, ki temelji na veri v boljšega človeka, v moč ljubezni ta usmilienja, na prepričani u o srrdsiu trpi ten ja ta umi- V zadnjih tednih je opaziti 28. marca v Kamniku koncert »el bo moralo društvo posve-ranja množic, ponižanih ta raz- živahno dejavnost kranjskih mirodnih ta umetnih pesmi. V titi odsej več pozornosti, žaljenih. Pravične dežele Luka pevskih zborov »Prešeren«, že sredo, 1. aprila bo kamniška ni našel, toda koliko lepih laži, del j časa prirejajo gostovanja »Planika« gostovala v Kranju, ki jih je povedal pred petdese- v okoliških krajih. Taka medsebojna gostovanja titmi leti, je v tem času postala »Prešernov« ženski pevski najtopleje pozdravljamo, saj resnica. Pravična dežela tudi zbor je imel v nedeljo, 22. m. prispevajo k vzajemnemu spo- Kritični pretresi društvenega v Titovem domu, čitanju naših ^ ga Cerkljant pripravili za pevski zbor iSKUD >Davorta časopisov to revij in predvsem praznik žena. Jenko«, naročanju na Socialistično mi- Nušić v Predosljah Prizadevna igralska družina modrtjo »Narodni poslanec«, de-je dodala novo uspelo priredi- lo priljubljenega Brivskega dra-tev letošnji sezoni kulturno- matika Borlslava Nusioa. umetniškega življenja v Pre- Uprizoritev je režira! C. članski sestanek, kakršen jo bil v počastitev 70 letnice Karla Marxa, naj ne bo osamljen. nedeljo, pam; v glavnih vlogah P* uspel "'koncert v Šenčurju. Na žnavanju in razumevanju med dola rode tudi zdrave predlo- dosljah. V soboto povabilo mladinskega mešane- umetniškimi družinami, pestri- tebolUaiile hkrati pa 2V ^ f" "T^ Jf V?1"1™1"1^ stopili Franc Orehar kot £a pevskega zbora »Planika« jo naše kulturo življenje ta o- ™ Jzooijsanje, nnrau pa „fa/HMfa* sekcija Izobraževal- vrem, Rozka Kernova (I »v£ . bo priredil moški pevski zbor mogočajo, da vsakemu vemo utrjujejo tovarištvo med član- no-umetniškega društva »Go- in Francka Bogatajeva »Prešeren« iz Kranja v soboto, njegovo pravo ceno. stvom. renjec« v Predosljah znano ko- ca). ČLOVEK, Kl BO KLJUB VSEMU USPEL Pritisk in napori so v njem zbudili vse njegove lastnosti bojevnika FITZROT MACLEAN Brigadir Fitzrov Maelean, vodja britanske vojaške misije pri Vrhovnem štabu NOV, vidni publicist in sedaj konservativen poslanec v britanski spodnji zbornici, je napisal za ameriško revijo »Foreign Affairs« razpravo o tovarišu Titu. Priobčujemo nekaj odlomkov. Ko sem se leta 1943 spustil s padalom v Jugoslavijo, je bil v inozemstvu Tito še vedno neznan. Nekateri so pravili, da je ženska, drugim je bilo njegovo ime kratica za nekakšen odbor, tretji so spet trdili, da ga sploh ni. Hodil sem po divji hriboviti pokrajini, nakar sem prišel do razvalin starega mesta, v katerem so si partizani urejali svoj glavni stan visoko na pobočju nad reko. Stražar, ki je pričel iz dupline, me je ustavil in me, ko je prejel pravilen odgovor na geslo, odvedel za razrušeno zidov je na odpit prostor. Tam je pod drevesom sedel neik človek, zatoplj>eu v zemljevid. Ko sem vstopil, mi je prišel Tito nasproti. Bil je srednje velik, obrit, ožgan od sonca, imel je bolj suh obraz pravil-hih potez in jeklenesive lase. Imel je zelo energična usta in svetlomodre oči. Nosil je snažno temno obleko brez znakov čina; okusna pisana kravata je bila prijetna sprememba. Segla sva si v roke in sedla. Partizan z brzostrelko je prinesel steklenico slivovke. že kmalu sva bila v globokem pogovoru. Med pogovorom so bile Titove oči zelo žive: človek, torej, ki mu zelo mialo uide. če sem ga kaj vprašal ali če sem mu kaj predlagal, so bili njegovi odgovori jasni in končni. S Titom in njegovimi partizani sem preživel poldrugo leto. Vojna, kl so jo pričeli, je bila čudna: ogorčena in neusmiljena. Ni bilo nobene ustaljene fronte. Partizani so se stalno premikali ln napadali sovražnika tam, kjer je najmanj pričakoval. Potem so se umikali v gozdove ln gore in sovražniku onemogočili, da bi bih njegov stalni cilj. Biti so morali prav tako neusmiljeni, kakor je h'] m •.....liljcn njihov najne- Usmiljenejši sovražnik. Tito je v odpor proti Nem-cem vai"cl p?av tiste lastnosti, ki po mu obilno korist1!' dotlej: hrabrost, realizem, ne- usmiljeno odločnost in jasnost cilja, iznajdljivost, prilagodljivost in zdrav razum. Narodnoosvobodilnemu gibanju je udaril pečat iste neusmiljene discipline, ki jo je bil uvedel v Partijo, in ga obdaril z istim načelom:' z revolucionarno linijo. Nadkriljeval je svojo okolico. Ko se je bilo treba odločiti, se je odločil hladnokrvno in trezno. On sam je — in to lahko prenaša tudi na druge — povsem predan skupni stvari, ki njega in njegove vodi v preziranje smrti. Ko je povezal Srbe, Hrvate, Slovence in druge v borbi proti skupnemu sovražniku, se mu je posrečilo, da so pozabili na nekdanje smrtonosne prepire. Tako se je v vrstah gibanja porodil nov občutek narodne enotnosti. S Titom sem vodil pogajanja. Že v začetku sem opazil njegovo pripravljenost, diskutirati o vsakem vprašanju tako, kot zasluži, in sklepati žele potem. Zdel se mi je povsem siguren; bil je voditelj, ne podrejen izvrševalec. Dejstvo, da pri komunistu nahajam tako trdnost in neodvisnost, me je presenetilo. (Maelean je bil pred vojno v Moskvi več let sekretar bri- Ko je Tito po vojni utrdil svoj položaj, je ostalo nerešeno najvažnejše vprašanje: vprašanje odnosov med novo komunistično Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. »Mnogo bo odvisno od Tita — sem pisal v poročilu, ki sem ga 1943.1. poslal Churchillu iz o-kupirane Jugoslavije, — od tega, ali bo v prihodnje imel vlogo nekakšnega agenta Komin-terne ali pa potencialnega šefa neodvisne jugoslovanske države.« Do katere meje bo Tito ubogal ukaze iz Moskve? Že med vojno je bilo videti, da obstojijo nesporazumi med Titom in Kremljem. Rusi so ob prvem formalnem stiku z njim leta 1944. ugotovili, da je Tito bolj neodvisen in manj ubogljiv, kakor so pričakovali. Razburjal jih je neposredni stik, ki ga je mimo njih vzpostavil z Zahodom. So znaki, ki govorijo, da so Rusi več kot enkrat posredovali in poizkušali preprečiti tesnejše odnose. V tem so dosegli samo delen u-speh. Spričo takšnega praktičnega duha, kakršnega ima, je Tito lahko videl samo korist, ki jo je imel od materialne tehnične pomoči Zahoda. Zanj GORENJSKI PIONIR KOSOBRIN SPOROČA Statmukcva kmeuka Najprej za vsakega nekaj, potenj pa nekaj za vse! Veš, Jožica, gripa ni prav huda stvar, pa je le bolezen, ki terja skrbne nege. Dobro bo, če se bolnik poti in pije vroč čaj. Materina dušica tvoji mamici gotovo ne bo škodovala. Pa le glavo pokonci! Dosti vas je, ki mi pošiljate dopise in razne uganke. Zato naj K. Karanovič in Indiharjev Nuša malo potrpita. Tudi one-dve prideta na vrsto. Vesel sem ju pa res. In tudi drugih: Lojzkine pravljice, Milana Dolenca, Majde Pokornove in ostalih. Zdaj pa šele pride glavno: Izmed vseh tistih pionirjev, ki so mi poslali rešitve mojih križank in drugih ugank, so bili izžrebani ti-le: 1. nagrada (knjiga »Naše gobe«) — Silva Ribnikarjeva, Tržič 2. (»Beli bratec«) — Marija Kraljeva, Tržič 3. (»Reja kuncev«) — Mišo Burger, Tržič 4. (»Povesti z gora«) — Matevž Kolar, Sv. Križ 5. (»Povesti z gora«) — Ljudmila Štrukljeva, Radomlje 6. (Povesti z gora) — Majda Pokornova, Sv. Duh 7., 8., 9. in 10. nagrada: Po zavoj čokolade prejmejo Marija Valjavčeva (Mošnje), Erika Eodljajeva (Tržič), Danica Copi-čeva (Žirovnica) in Jože Kopvšar (Tržič). Kako pa bo z Bledom, beste pa še videli. Vaš Kosobrin 1 2 3 4 5 6 7 11 ■ B BH 1 ■ m ■ m - ■ B B l 8 L Lisica in volk »Razen Tigra in znanih obrazov me je le malo stvari spominjalo vojnih dni« tanskega veleposlaništva in je »komunizem« poznal le s te plati, op. ur.) Tudi na druge nepričakovane stvari sem naletel pri Titu: njegov smisel za humor, ki ga nikoli ni zapuščal; njegovo neprikrito nagnjenje k uživanju življenja, naravno nevsiljivost v njegovem občevanju z ljudmi, ki mu o-mogoča, da je prijateljski in družaben; bujni temperament, ki izbruhne v srdito jezo; pozornost in velikodušnost, ki se nenehno kaže v malenkostih; presenetljiva pripravljenost, proučiti obe strani vprašanja. Kmalu sem ugotovil, da se mu lahko hitro približam s sredstvom, ki je bilo zanj sila važno. Samo opozoriti ga je bilo treba, da ta ali ona stvar ali stališče ne ustreza poštenemu in civiliziranemu narodu. Prav tako je ostro reagiral na vse, kar bi bilo mogoče imeti za napad na nacionalno čast .in ■; , slavi je. Tito je delil ta občutek intenzivni ga nacionalnega ponosa z vsakim od svojih somišljenikov od najvišjega do najnižjega. *Tiun jr |MK| drevesom nek človek /utopljen v zemljevid« ni bilo ideološke nevarnosti v stiku z Zahodom, če se Stalin lahko druži s Churchillom, zakaj se ne bi tudi on? V preteklih letih so Rusi poizkušali vse mogoče, da si nekako spet pridobijo »grešnika«, teda brez uspeha. Sovjetski politični pritisk je samo okrepil Titov notranji položaj. Na gospodarski pritisk je odgovoril s povečanim trgovanjem z Zahodom. Tako jim preostaja samo oborožena intervencija na ta ali oni način. Toda danes morajo dobro premisliti in pretehtati vse prednosti in slabe strani takega podjetja. Osnovni činitelj v teh računih mora biti sam Tito. Ko sem leta 1943 prišel v okupirano Jugoslavijo, so se izmučeni in raztrgani partizani, med katerimi sem se znašel, borili za golo življenje proti ogromni premoči. Ko sem se na pomlad 1950 vrnil v Beograd, se spet nisem mogel otresti vtisa, da se tam vodi huda borba. V tem primeru je bila premoč znatno manjša, odločna volja, vzdržati do konca, pa je bila enako močna. Toda nobena stvar, ki sem jo sam videl, me ni tako prepričljivo spominjala na vojne dni, kakor sam Tito. Je človek, ki v krizi nastopa v polni meri. čim sem ga vi-«'••••!. mi je bilo jasno, da so prl-t (k in napori preteklih mesecev zbudili v njem vse njegove !:> t"<>;tj bojovnika: neusmiljeno odločnost in zaupanje vase in svoje sodelavce, -- lastnosti, ki so ga v preteklosti rešile Iz številnih na videz brezupnih položajev. Prizorišče se je izpremenilo. Razen volčjaka Tigra ln znanih fiziegnomij okoli Tita je bilo V udobni vili beograjskega predmestja malo stvari, ki hi me mogle spomniti na koče in dupline, v katerih smo bivali v Bosni. Prav tako tudi v okusno pripravljenem kosilu ni bilo ničesar, kar bi nas spominjata na pičlo in slabo hrano i/, vojnih dni. Toda navzli,'-njegovi elegantni obleki in pazljivo izbrani kravati je bilo na Titu nekaj, kar ni dopuščalo nobenih dvomov v to, da je pi'i'ri mano človek, ki ve, da :;loji pred težavami, ki pa se tuidl zaveda in je prepričan, da bo vendarle uspel. Nekoč je v gozdu zvitorepka srečala volka. Komaj je še hodil. »Dober dan! Zakaj si tako žalosten, stric volk?« je vprašala lisica. »Ah, lačen sem, lačen,« je dejal volk, »že ves dan mi ne pride nič pod zob.« »No, če ni hujšega kot lakota, si lahko pomagaš. Poslušaj, danes je pri gozdarju veselica. Kar hitro na noge in tja!« Volk se je razveselil te novice. Napotila sta se proti gozdar jevemu domu. že od daleč sta slišala vrisk in ples. »Stoj!« je rekla lisica, ko sta bila blizu hiše. »Pomeniti se morava. Jaz sem majhna in bom poizkusila priti v hišo. Ti pa se splazi v hlev.« »Je že prav«, je pritrdil volk in se splazil v hlev. Lisica se je zmuznila v kuhinjo in skočila na peč. Tam je premišljevala, kako bi goste spravila od mize. Nazadnje si je izmislila. Ko je stopila dekla v hišo, je zavpila lisica za pečjo: »V hlevu je tat!« Svatje so mislili, da je zaklicala dekla. Planili so ven in lisica je ostala zdaj čisto sama. Hitro je skočila s peči in se najedla do sitega. Nato je planila skozi vrata. V tem so svatje v hlevu zasačili volka in ga neusmiljeno pretepli. Naposled jim je vendar ušel in ves polomljen pri-drsal do gozda, kjer ga je čakala lisica. Z milim glasom ga je vprašala: »Kako si opravil, stric?« »Saj vidiš, da sem na smrt polomljen. Pa ti, tetka lisica? Dobro, kajne?« »Ah, slabo, stric volk. Le mojo glavo poglej!« Nekaj časa sta šla tiho dalje. Nenadoma lisica ustavi volka in pravii: »Oh, ne morem več hoditi, nesi me!« »Kaj bi te nosil, saj sam komaj hodim!« Lisica volku ni dala miru. »No, pa mi sedi na vrat, ker imam hrbet ves razbit!« Lisica je sedla volku na vrat. Čez nekaj časa lisica reče: »Bolni zdravega nosi.« »Kaj?« je zagrmel volk. »če si zdrava, pa brž dol!« »Oh, ljubi stri ček, saj vidiš, da sem v glavi vsa zmedena. Hotela sem reči: Zdravi bolnega nese!« Volk ji je verjel in jo potrpežljivo nesel dalje. Prišla sta do mlake. »Stoj! Glej, hleb sira leži v vodi! Lahko ga dobiva!« Bil je namreč ščip, ki se je zrcalil na gladini mlake. Volku je sir dišal. Začel je piti in piti. Tako dolgo je pil, da je počd. Lisica pa je bila vesela, ker je speljala strica volka na led. To zgodbico mi je pripovedovala mama, ko sem bila stara sedem let. še sedaj se je spominjam. Dragi Kosofcrinček, prosim Te, da mi pišeš, ali Ti je zgodba ugajala. Pionirka Lojzka Ovsenek Sa/ ne bo res Nekoč smo šli nabirat ku-rlce. Nabirat smo jih šli na Kamnik. Vsak je vzel svojo košarico. Ko smo prispeli na Kamnik, smo jih začeli z veseljem nabirati. Moj tovariš Joža je splezal na skalo. Tam jih je bilo mnogo. Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je s skale tako nerodno, da si je zvil nogo. Hitro smo ga peljali domov, čez dva dni je ozdravil. Joža je rekel, da ne bo nikoli več plezal na skale. Ne verjamem, da bo držal svojo besedo. Plezanje je Le prelepo. Dragi Kosobrin, zdaj sem Ti opisal zgodbo o Jožu. Vem, da je Tvoj koš lačen, pa jo boš morda le objavil. Prav lepo Te pozdravlja Tvoj Mišo Burger Vodoravno: 1. peščena planjava, 2. del telesa, 3. obit, 4. nočna žival — država v J. Ameriki, 5. bližnji sorodnik, 6. osebni zaimek, 7. hrib pri Beogradu, 8. nikalnica. Navpično : vse navpične besede so enake vodoravnim. V zadnjih kvadratkih 6. in 7. stolpca so začetnice imena in priimka tistega pionirja, ki je sestavil to križanko. Skrbi Zdaj bi bila tudi meni potrebna materina dušica, da bi malo pozabila na svojo žalost. Saj je tudi Mojca ozdravela ko si ji, Kosobrin, pokazal materino dušico. Moj bratec je zbolel in že ves teden leži. Mislim, da je zelo prehlajen. Zato ne sme iz hiše. Danes mi je zboMa še mama. Celo noč ni mogla spati, zjutraj pa je morala ostati v postelji. Gotovo bo dobila gripo. Meni je zelo hudo, saj imamo pri hiši kar dva bolnika. Oba sta že dobila zdravila, jaz bom pa še Tebe prosila za kak nasvet. če veš za kak nas vet, ga napiši. Zelo Ti bom hvaležna. Lepo Te pozdravlja Jožica Kališnikova Dragi Kosobrin! Pošiljam Ti rešitve križank in drugih ugank. Nimam rešitve iz sedme številke. Zato ne bom prišel v poštev za žrebanje. Res mi je žal. Pošiljam Ti pa novo križanko, ki sem jo sam sestavil. Matko Sliamnik, Slovenski Javornik Nezgoda Nekega dne sem prišel iz šole. Ker kosilo še ni bilo gotovo, mi je mama rekla, naj grem na dvorišče. Igrali smo se z drugimi dečki za hišo. Tam so bile zložene deske. Skakali smo po njih in se lovili. Stopil sem na žebelj. Nek starejši deček mi ga je izvlekel in me odnesel domov. Dolgo časa me je bolela noga. Dragi Kosobrinček, upam, da ne bo moje pisemce romalo v koš. Drugič pa Ti bom pisal kaj več in lepše. Janez Slatnar S sodišča Vdova Ljudmila Kosmač iz škofje Loke, rojena leta 1922, je hotela postati vsaj na papirju za pet let mlajša in zatajiti vdovstvo, že pred lanskim, ko je zaprosila /,a osebno izkaznico, je v izjavi navedla te lažne podatke. V oktobru 1952. leta se ji je posrečilo dobiti v škofji Loki celo samski list z zatajenimi petimi leti in prejšnjim zakonom. Bila je namreč tik pred poroko. Hkrati s samskim listom je predložila škofjeloškemu matičnemu uradu, ki naj bi jo por I L, rojstni list, na katerem je zbrisala letnico rojstva. Ker matični urad tega rojstnega lista ni priznal, je predložila drugega, na katerem rojstne letnice nI popravila. Za vsako ceno pa je hotela zatajiti svoje vdovstvo. Rubriko o stanu je prelepila s papirjem. Matični urad» je Ko-smačevi dokumente zaradi negotovosti in popravkov vrnil. Vendar se ji jo posrečilo, skleniti zakon z zatajo petih let in vdovstva. Pri priglasitvi poroke je namreč trdovratno vztrajala pri svojem »samstvu«. Zaradi navajanja lažnih po- datkov in ponarejanja listov jo je sodišče obsodilo na štiri me-seice zapora. Franc Btiehar iz Šenčurja je bil obsojen na 5.000 din denarne kazni, ker za svojega nezakonskega otroka ni plačeval preživnine, če bo v določenem roku plačal vse zaostanke na preživnini in v tem času ne bo storil nobenega podobnega ali hujšega kaznivega dejanja, kazen ne bo izvršena. Ivan Oblak iz Cerkelj je lani 27. decembra v popoldanskih urah vozil avtobus proti Kranju. V Lužah pred ovinkom ni dal signala, zaradi česar se mu voznik Jože Repic, ki je pripeljal s konjem in vozom z nasprotne strani, ni mogel u-makniti. Ko je Oblak opazil voz, je sicer avto zavrl, vendar pa ni mogel zaradi velike hitrosti vozila preprečiti', da se ne bi zaletelo v 'konje in voz in vse skupaj potisnilo v bližnja vrata gasilskega doma. Pri tem si je konj zlomil nogo, pri vozu so se zlomile oje, pa tudi na avtobusu so nastale okvare. Zaradi neoprezne vožnje je so- dišče obsodiilo Oblaka na 1 mie-sec dni zapora, pogojno za eno leto. PRED KAMNIŠKIM SODIŠČEM SO BILI OBSOJENI Avgust Eržen, šofer iz Domžal, je zavozil z avtom v dvo-vprežni voz na cesti Domžale-Dob. Vozniku je prizadejal težje poškodbe in tudi avto, ki ga je vozil, je močno okvaril. Napravil je škode okroglo za GO tisoč din. Sodišče ga je obsodilo na štiiri mesece zapora. Jože Ogrinc iz Mekinj se je bavil s prekupčevanjem s tujo valuto. Dobil je tri mesece zapora, pogojno za leto dni. Anton Pire iz Reke je odpeljal domov 3 bukova drevesa, last gozdne uprave Litija. Dobil je 14 dni zapora. GLAS GORENJSKE Stev. U — Stran 5 Nehaj %a naše žene Lično, praktično in poceni Zaradi stanovanjske krize in še zmeraj visokih cen pohištva Bd lahko dom tako urediti, da je prijeten in hkrati udoben. Zato bodimo pri nabavi novega pohištva, res premišljeni in praktični. Isto velja tudi za razporeditev pohištva. Poskušajmo prostor čimbolj racionalno izrabiti in nabaviti res praktično stanovanjsko opret-doo, ki nam bo služila v kar največ namenov. Predvsem si zapomnimo tole: Ne prenatrpavajmo sob s pohištvom, pa če je še tako lepo! že pogled v tako sobo je zaprt, četudi je pospravljena. In kretanje v takem prostoru? Zato odstranimo iz sob vse, česar res nujno ne potrebujemo, če nimamo drugih prostorov, kamor bi to odvisno opremo zmestili, le-to prodajmo in si za izkupiček kupimo nove moderne kose pohištva, ki lahko nadomestijo tudi dva stara kosa. Ni novost, da mladi zakonci tli samci naročajo namesto epalnic sprejemnice oz. dnevne sobe s kavči, ki jim služijo za postelje. Če so praktični, lahko v taki sobi z enim raztegljivim ali dvema kavčema, omaro, za obleko in knjižno omaro, mizo in nekaj stoli udobno prenočujejo kar štiri osebe. Fotelj (glej slike!) in prav kako knjižno omaro je mogo- če zvečer spremeniti v udobno ležišče, če ni denarja za kavče, si lahko omislimo samo mizo s stoli, fotelj-posteljo in knjižno omaio-posteljo. Seveda brez visoke omare za obleko ne gre. Le-to pa naj nam mizar tako izdela, da bodo v stranskem delu predali za perilo, pod obešalniki za obleko predal za čevlje, nad njim pa prostor za klobuke. Ležišče že imamo, omaro za obleko in prostor tudi, ter mizo s stoli. Vse to bo brez ti- stih drobnih, za oko skoraj neopaznih okrasnih predmetov precej borno. Zato poskrbimo najprej za zavese na oknu. Ce nam blagajna ne dopušča najboljših tkanin, si kupimo tiskano blago, iz katerega seši-jemo ljubko prečno zaveso ln dve ptodolžni ožji zavesi, ki jih vse okrasimo z volani iz istega blaga. Lepša je seveda klekljana zavesa ah zavesa iz fine prosojne tkanine. Ne pozabimo na cvetje, ki daje stanovanju zaželeno svežino. Če je sveže cvetje za vaze predrago, si omislimo vsaj lončnice in stojala zanje. Prav primerni so vedno zeleni listavci pa tudi lončnice, kl pogosteje cveto. Stojalo lahko postavimo tik okna in s tem zakrijete praznino, če segajo zavese samo do konca oken. Lepo je, če stene okrasimo z umetniškimi slikami. Olja so precej draga, lahko pa si poceni nabavimo lesoreze, linoreze ali druge grafike. Sobe ne bo kvarila niti lepa umetniška fotografija. Tla, četudi so parketna in lepo pološčena, so brez preprog zelo borna. Zato si poskušajmo nabaviti trpežno pa vendar ceneno preprogo, ki daje zlasti v zimskem času stanovanju toplino. Eleganten spomladanski kostum z istobarvnim klobučkom. Če hočete biti moderne, si kupite blago peščene, svetlo sive ali medeno rumene barve. V toplih dneh lahko nosite kostum brez bluze. Sol v gospodinjstvu Recepta Sol je vsekakor najvažnejša začimba, če je ni dovolj, ni niti juha niti pečenka dobra. Hudo pa je, če je je v jedi preveč, kar se zlasti mladim gospodinjam kaj rado zgodi. Tedaj si pomagamo z jedilno sodo. V presoljeno jed jo vržemo za noževo konico in tako slanost omilimo. Če je pre-soljena juha, si lahko pomagamo tudi s krompirjem. Nekaj koščkov olupljenega krompirja vržemo v jed in ga vzamemo ven, tik preden je jed skuhana. Sol tudi drugače lahko koristno porabimo v gospodinjstvu. Testo se v pečici ne bo ožgalo, če potresemo pod posodo malo soli. Razne narast-ke, ki jih pečemo v porcelanastih ali steklenih skledah, denimo v pečico na pekači, ki smo jo precej potresli s soljo. Okna in ogledala bomo lepo milim umile, če bomo dale v toplo vodo nekaj soli. Steklenico za vodo, v kateri se je nabralo apno, bomo najhitreje očistile s slano vodo, • ki smo ji dodale kisa. Kadar pripravljamo zrezke, jih osolimo tik preden jih spe-čemo, da zaradi soli ne bo odtekel mesni sok, ki daje mesu prijeten okus. Kadar mesimo testo, pazimo, da ne pride sol v dotiko s kvasom, zakaj sol kvasu zelo škoduje! Praktičen nasvet šivalni stroj zahteva nego. Zato ga očedi prahu prav povsod. Kamor ne moreš s krpo, boš posegla s kurjim peresom ali s tanko paličico, ovito s krpo. Pred čiščenjem namazi stroj s petrolejem in nato z oljem. Olje za šivalne stroje dobiš skoraj v vseh trgovinah. Lovska pečenka Ostanke pečenke in suhega mesa zmelji. V masti prepraži čebulo, ji pridem zmleto meso in dodaj soli in popra. Prideni 2 mešani (gorki) jajci, 2 rumenjaka, nekoliko snega in 3 do 4 žlice drobtin, Umonove lupine in gorčice. Vse dobro pregneti in naredi klobaso, potisni vanjo nekaj trdo kuhanih olupijenih jajc in petci v zadostni količini masti. Pariška plošča Zmletim ostankom kuhanega ali pečenega mesa daj eno čebulo, vse zalij z juho in naloži v pekačo. žvrkljaj 2 ali več jajc z nekoliko smetane ali mleka, dodaj dosti peterši-lja in zmes enakomerno zli j čez ostanke, ne da bi jih mešal. Ko jajca zakrknejo, jedi ne obračaj, ampak jo z lopatico nalagaj na tople krožnike. Jed serviraj s solato. IMHIMH ZABIMIVOST TRGOVINA Z OTROKI Kanadske oblasti so pred kratkim o Ikrile zločinsko trgovanje z otroki. Otroke vtihotapljajo iz Kanade v ZD.V, (kjer jih z velikim dobičkom preprodajajo. V Torontu so ti zločinski trgovci kupili n. pr. 23 deklic po 250 dolarjev, v New Yorku pa so jih prodali po 2000 dolarjev. Afero so odkrili oh aretaciji zakonskega para, obdolženega, da je ilegalno preskrbel krstne liste za svoje otroke — ki jih ni imel. Tudi zločinski trgovci z deco so že za mrežami. Prijeli so jih v Torontu, ko so hoteli odleteli z avionom v ZDA in tam prodati ljubko deklico. V NEMČIJI šE ZMERAJ PREGANJAJO ČAROVNICE Hamburška Zveza za zatiranje vraževernosti javlja, da so v srezu Slormarn vraže verniki napadli več ljudi, češ da so klicali vraga. V vsej Zapadni Nemčiji so vraževerniki lani napadli skupno 65 ljudi kot čarovnike in čarovnice. RAZPRODAJA FARUKOVE FILATELISTICNE ZBIRKE I V Kairo, prestolico Egipta, se je pripeljal znani j londonski filatelist George Gootrev kalalogiziral Faru-[kovo zbirko poštnih znamk, ki je ena največjih na »svetu. Strokovnjak meni, da bo to delo opravil v i enem mesecu. Znamke bo egiptovska vlada, Id jih je za-I plenila, razprodala v začetku 1951. leta. NAJSTAREJŠI OBČINSKI PREDSEDNIK NA i SVETU j Francoz Edmond Matis, najstarejši občinski predsednik na svetu, je pred nedavnim obhajal svoj 101. rojstni dan. Ob tej priliki je izjavil, da bo na prihodnjih volitvah spet kandidiral. Matis je že 75 let predsednik mestne občine Vesoul, ki ima nad 10.000 pre- / bivalcev in leži v znani vinorodni pokrajini Burgimdiji. > ODKRILI SO 6 NEZNANIH RAFAELOVIH SLIK I V neki stavbi na trgu Sv. Petra v Rimu so odkrili 6 doslej nepoznanih slik slavnega italijanskega slikar- I ja Rafaela Santija. Slike so našli za zidom, ki so ga postavili v IG. stoletju. Umetnine so nepoškodovane in vzbujajo v umetniških krogih ogromno zanimanje. V AVGUSTU DOBIMO HELIKOPTERJE Glavni štab ameriških IclaTskih sil v Evropi je že naročil helikopterje za Jugoslavijo. Izdelali jih bodo v Angliji. Helikopterji bodo opremljeni z ameriškimi motorji in vsemi potrebnimi deli in pripomočki za shranjevanje na kopnem. NOVE INDUSTRIJSKE ROKAVICE Na letošnjem industrijskem sejmu v Londonu bo obiskovalcem na ogled tudi velika zbirka industrijskoj] rokavic, spletenih iz polivinil-klorida. Po vsej verjetnosti bo ogromno zanimanje za pletene rokavice, ki so samo na dlaneh preViečene s po-livinil-kloridom, zaradi česar so zelo zračne. Ista tvrdka bo razstavljala tudi dežne plašče in obleke iz trpežnega blaga, impregniranega s polivinil-kloridom. Baje ima tako impregnirano blago veliko prednost pred gumiranim in drugim tradicionalnim neprcpuslljivim blagom, ker ne poka in se polivin'1-kloridna plast ne lušči. Blago, impregnirano s polivinil-kloridom, se tudi ne sprijemlje. Moja mati je pohvalno pokimala. — Kako dolgo neki pa ostanejo tukaj starši? je spet vprašala Liziko. — — Da, tega ne ve, to je odvisno od matere; vendar ostanejo navadno kake štiri tedne v kraju. — — Bes, ali pa ima tudi topel plašček za nadaljnje potovanje? Zakaj takole v oktobru jo bo že zeblo na odprtem vozu. — — No, je menila Lizi, plašček že ima, a da je zelo tanek; v njem jo je že zeblo, ko so potovali sem. In zdaj je bila moja dobra mati lam. kamor si je že ves čas prizadevala priti. „Cuj, mala Lizi," je dejala, „v omari imam dober plašč še iz časov, ko sem bila vitko dekletce; toda zdaj sem odrasla in hčere nimam, ki bi ji mogla prenarediti. Le pridi spet jutri, Lizi, pa dobiš topel plašček." Lizi je od veselja zardela. V trenutku je poljubila materi roko in jo spravila s tem v veliko zadrego; saj veš, da tu pri nas nismo dosti za take norčije! — Na s ečo sla zdaj prišla oba moža iz delavnice. „To pot rešen," je vzdihnil moj oče; toda — — !" Svareči žugajoči kazalec je pomenil konec moje pokore. Veselo sem stekel v hišo in na materin ukaz prinesel njeno veliko ruto. Da bi Jurčka, ki je komaj ozdravel, obvarovali sicer dobro mišljenega, a vsekakor neprijetnega vzklikanja pocestne mladeži, ki ga je spremljala na poli sem, smo ga zdaj skrbno zavili. Potem ga je Lizi vzela v naročje, gospod Tendler pa je prijel njo za roko. Med zahval jovanjem sta zadovo'jno odšla po cesti navzdol proti Strelskemu domu. zTcraj se Je pričel čas najlepše otroške sreče. — Lizi ni prišla samo prihodnjega dne, temveč je prihajala tudi naslednje dno* ve; zakaj prej ni odnehala, preden ji ni mati dovolila, da je tudi sama šivala svoj novi nlašček. Sicer je bilo delo, ki ga je mati zaupala njenim drobnim ročicam, res bolj navidezno, vendar pa je menila, da je oto-ka treba navajati k delu. Nekajkrat sem nrisedel k njima in v veliko veselje bral iz \Veissove knjige „Prijatelj otrok", ki mi jo je bil nekoč kupil oče ha neki dražbi. Takih zabavnih knjig še ni poznala. „To je lepo!" ali „Oj, kakšne stvari so na svetu!" takole je večkrat vzkliknila med branjem in položila roke s šivanjem v naročje. Časih me je tudi od spodaj pogledala z nenavadno pametnimi očmi in dejala: „Da, THEODOR STORM USTOBftBEC Prevedel Rudolf Kresal Pripovedovalec je pomolčal in v njegovem lepem moškem obrazu sem videl Izraz tihe sreče, kakor da je to vse, kar mi je povedal, sicer minilo, nikakor pa ni izgubljeno. Cez nekaj časa je spet začel. Nikoli šolskih nalog nisem bolje pisal, kakor v tistem času, zakaj dobro sem čuti,!, glas gorenjski: Stran 6 — Stev. 13 le zgodbica ni zlagana!" — Tako nii je, kakor da jo še danes slišim. da je očetovo oko zdaj bolj pazilo name, pego kdaj koli poprej in da sem mogel občevanje z lutkarji ohraniti le za ceno velike pridnosti. „Tendlerjevi so spodobni ljudje," sem slišal nekoč reči očeta; »krojaški krčmar jim je danes odkazal tudi pošteno sobico; vsako jutro plačajo svoj račun; samo, je menil stari, da je silno malo kar porabijo. To pa meni," je doslavil oče, „bolj ugaja, kakor krčmar ju; golovo mislijo na prihranek za veliko silo, kar sicer ni navada pri ljudeh te vrste." - Kako rad sem slišal hvalili moje prijatelje! Zakaj to so bili zdaj vsi; celo gospa Tendler mi je zelO prijateljsko pokimala Izpod slamnika, kadar sem — lahko kar brez vstopnice — zvečer smuknil mimo njene blagajne v dvo rano, In kako sem tekel zdaj vsako dopoldne iz šole! Saj sem vedel, da bom doma Ugledal Lizi pri materi v kuhinji, kjer je opravljala vsakovrstna drobna dela, ali pa je sedela v vrtu na klopi s knjigo ali kakim šivanjem v roki. In kmalu sem jo lahko /;i postil tUdI pri svojem (Udu; zlikaj poleni, ko sem mislil, da sem se že dovolj poglobil v stvar, nisem nameraval nič manj, kakor da ludi jaz postavim lutkovno gledališče. Najprej sem začel rezljali lutke, pri čemer mi je gospod Tendler, ne brez dobrodušne navihanosli v svojih majhnih očeh, pomagal z nasvetom in dejanjem pri izbiri lesa in rezbarskih nožev; in res je iz kosa lesa kmalu Štrlel v svet mogočen Jurčkov nos. Ker pa se mi je po drugi strani zazdela no-sančkova obleka iz nankinga premalo zanimiva, je morala Lizi iz krpic, ki jih je spet prispeval stari Gabrijel, izdelati plašče in telovnike /. zlatimi in srebrnimi našitki za bog si vedi kakšne bodoče lutke, ("'.asih je prišel k nama iz delavnice ludi stari Henrik s svojo kratko pipo, pomočnik mojega očeta, ki je, kolikor morem pomniti, spadal k družini; tedaj mi ji; vzel iz roke no/, iu dal rečem lu in lam pravo podobo, doda moji domišljiji že ni hotel več zadostovati Tendlerjev glavni in vodilni Jurček; hotel sem ustvariti še nekaj povsem drugega; za svojega Jurčka sem si Izmislil še tri nadaljnje, doslej nevidne in sila učinkovite členke, s katerimi naj bi migal z brado v Stran, z ušesi sem in tja, spodnjo ustnico pa dvigal in pobešal; in vsekakor bi bil ludi poslal prav nezaslišan krasolec, če le ne bi bil nazadnje spričo vseh svojih člen kov propadel že takoj ob rojstvu. Na žalost tudi ni ne palalin Sie'IVied ne katerikoli drug junak lutkovnih Iger doživel z moio roko veselega vstajenja. Bolje se mi je posrečilo zgradili podzemno votlino, kjer sem v mrzlih dneh Sedel skupaj z Lizi na klopi in ji pri medli svetlobi, ki je padala skozi šipo, vdetO v strop, bral zgodite iz. \\vissove knjige „Prijatelji otrok", ki jih je rada zmerom znova poslušala, d'ovarisi so me pač dražili in me zmerjali z dekletce vim hlapcem, ker sem namesto /. njimi zapravljal prosti čas /. lutkarjevo hčerjo. To m) je bilo malo mar; saj sem vedel, da je govorila iz njih samo zavisi, in kadar mi jo bilo lega preveč, sem ob priliki ludi prav krepko uporabil svoje pesti. Toda vse v življenju traja samo nekaj časa. Tendlerjevi so uprizorili vse svoje Igre; bd kovni oder v Strelskem domu so podrli; pripravljali so se, da odpotujejo dalje. ln tako sem slal potem nekega viharnega oktobrskega popoldneva zunaj pred mestom na visokem hrbtu resavc, gledal zdaj na široko peščeno pol, ki Izginja proti vzhodu v golem svetu, zdaj hrepeneče nazaj proti mestu, ki je v izparini in megli ležalo v nižavi. In tedaj je priropolal tisti voziček z dvema visokima zabojema in s čilim konjičem v oinicah. Gospod Tendler je sedel zdaj spredaj na deščici. Zadaj pa Lizi v novem toplem plaščku zraven matere. — Od njih sem se bil poslovil že pred prenočil Scem; potem pa sem tekel naprej, da bi vse še enkrat videl in dal Lizi v spomin knjigo \Veissovih „Prijateljev obok', kar mi je oče dovolil; tudi vrečico kolačkov sem kupil zanjo za nekaj privarčevanih nedeljskih šestič. - „Stojtel Stojte!" sem vzkliknil zdaj in zdrvel z griča, poraslega z reso, proti vozu. — Gospod Tendler je nategnil vajeti, rjaveč se je ustavil in izročil sem moja majhna darila Lizi na vozu. Položila jih je zraven sebe na sedež. Ko p;i sva se, ne da bi spregovorila besedico, prijela za obe roki, sva Uboga Otroka glasno zajokala. V tistem trenutku je gospod Tendler že počit DO konjiču. „Zbogom, lani! Ostani priden in lepa hvala tudi. tvojemu očetu in tvoji mamici!" „/.bogom! Zbogom!" je vzklikala Lizlj konjiček je potegnil, zvonček na njegovem vratu je zazvončkljalj ČUtil sem, kako drse diobne ročice iz mojih, in odpeljali so *e v široki svel. Spel sem se vzpel po robu poti in o, premično gledal za vozičkom, kako je teK skozi peščeni prah. Vse manj srni s IS zvončki janje zvončka; enkrat sem še " ' dal okoli zabojev frfotali bel robček: se je bolj in bolj izgubljalo vse v sivi Vs! ski megli. Tedaj mi je leglo na STCje n^J kakor smrtni strah: nikoli več j'' "'.pil, vid.d, nikoli več! „Lizi!" sem 1 k ¥ ] i H S tjj O invalidnini S. II. — P. Lota 1951 ste odšli Iz podjetja, v katerem ste bili zaposleni — ne da bi dobili odpust in delavsko knjižico — na sečnjo lesa k nekemu podjetju v drugem kraju, čez nekaj mesecev, ko je sečnji prenehala, ste hotVli pri prvem podjetju obnoviti dslovno razmerje. Se preden ste se ponovno zaposlili, ste se tako ponesrečil', da ste sedaj 100 odsto'en invalid. Zanima v; s, ali vam pripada Invalidnina oz. invalidska pokojnina. Odgovor: Vaša upravičenost do invalidnine ali invalidske pokojnine je odvisna predvsem od tega, ali ste bili v času, ko ste se ponesrečili, v delovnem razmerju ali ne. Zakon o socialnem zavarovanju namreč priznava v členu 37. in 38. invalidnino zaradi bolezni ali nesreče izven dela le zavarovancem. Kolikor je moči razbrati iz vaših podatkov, ste delo pri prvem podjetju zapustili svojevoljno, s čimer je seveda vaše delovno razmerje prenehalo. Za organe socialnega zavarovanja bo merodajno zlasti to, ali vas je podjetje v času vaše odsotnosti in v Času, ko ste se ponesrečili, vodilo kot delavca v svojih plačilnih seznamih. V kolikor je tako, izpolnjujete tudi ostale pogoje za priznanje invalidske pokojnine, sicer pa nimate pravice do nje. O otroških dohladah G. M. — Ste državna uslužbenka in vzdržujete svojega Vnuka, čigar oče Je nameščen v tovarni. Ne vi re 0'rokov •če nimata premoženja. Od novembra 1951 do avgusta 1952 ste prejemali vi doklade za vnuka. Konec novembra 19.12 pa ste do'iili od delodajalca dop's, da je kontrola Odseka za socialno zavarovanje ugotovila, da so vam do-latek neupravičeno izplačevali, zaradi česar dog.ijete socialnemu zavarovanju 30.RC0.— din. Februarja 195.'? vas je (delodajalec z dopisom obvesti, da vam bo mesečno odtegoval po 3000 din. ker je Zavod za socnlno zavarovanje obremenil podjitJB za 33.01)0 din. Zanima Vas. aH je prav, da Vam od 1. marca t. 1. odtegujejo po 3000 din in kaj bi v nasprotnem primim Ukrenili. Odgovor: Ce Vam delodajalec odteguje po 3000 din samo na podlagi omenjenega dopisa, je njegov postopek nepravilen. Cl. 18. Uredbe o dodatkih za otroke (Ur. list FLHJ štev. 48 51 in popravki v štev. 59/a2 in Navodilo k temu členu (Ur. list FLRJ št. 49/51) izrecno določata, da se mora onemu, kaleremu se odreče pravica do dodatka, izdali pismena odločba, v kateri je tudi pojasnilo glede pravice do pritožbe. Dokler taka odločba ne bo izdana m dokler ne bo poslala pravomoćna (pravomoćna poslane, če se v pritožbenem roku ne pritožile, ali ko je pritožba na drugi instanci zavrnjena), dotlej vam delodajalec ne bo upravičeno odtrgoval od plače. V kolikor bo to še naprej delal, lahko nepravilnost javile okrajni delavski inšpekciji, ali s tožbo zahtevate izplačilo celotnega zaslužka. Kar se tiče upravičenosti do otroških doklad, je vsekakor nesporno, da vam po objavi Navodila k uredbi o dodatkih za otroke (Ur. list št. 11/52) toč. 21) ne pripada Več. Toč. 80 istega Navodila pa predpisuje, da se mora tudi v lakih primerih izdali posebna odločba. Vsekakor Pa je nujno, da prejmete o ukinitvi oz. o neupravičenosti do olroške doklade odklonilno odločbo, proti kateri se ooslc lahko priložili. V pritožbi navedite, da bi morale bili olroške doklade izplačane, če ne vam, pa otrokovemu očetu. Napišite tudi. da bi se bil olrokov oče zaradi doklad pravočasno priglasil, če bi vam bila odklonilna odločba pravočasno izdana. Prav zaradi prepozne dostave odločbe in zaradi predpisa čl. IG. Uredbe pa sedaj o,e ne more zahtevali dokiad sca ves čas nazaj. Sok • Ittma vzfofa * Sftatt ° Smuk ob 60-Ietnici Jožeta Čopa Kdo bo letos osvojil prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu? Gorenjski planinci hi smu- sikih društev, »Partizana« in Carji so v soboto in nedeljo slo- smučarskih društev iz vse Go- V soboto m nedeljo se bodo cih velja za favorita. Seveda je vesno proslavili 60 letnico na- renjske, ki so jubilantu česti- na Jesenicah pomerili najbolj- po starem pregovoru žogica sega znanega planinca in alpi- tali in mu Izročili lepa sponiin- ši namiznoteniški igralci iz okrogla in se lahko povsod do- nista Jožeta čopa. Priredili so ska darila. DrugI dan sta bila vse Slovenije za naslov letos- godi marsikatero presenečenje, smuk v Vratih, že v soboto so na sporedu »Čopov veleslalom« njega moštvenega prvaka v Prireditev bo v Fizkulturnem se v tamkajšnjem planinskem ln smuk za Bukov pokal. V namiznem tenisu. Nastopijo domu na Jesenicah. domu zbrali zastopniki planin- slednji disciplini so tekmovali moški in ženske ter mladinske ekipe. Največ izgledov za osvojitev prvih mest ima vsekakor kranjski »Projektor«, ki žanje v zadnjem času največ OERBY SLOVENSKIH uspehov. Nevarni nasprotniki so PRVAKOV mu pri članih jeseniški »Gre> gorčic« in ljubljanska »Slavi ja«, pri članicah pa celjska »že lezničar«, dočim pri mladin- samo planinci in alpinisti nad 85 let starosti. Pokal je osvojil Korenini z Jesenic, drugo in tretje mesto pa si delita Jaka pajoče članstvo, ki je kljub sla- CoP in Zupančič. Zatem je sle-bim pogojem (majhna seba za dn veleslalom za člane, članice telovadnico) pripravilo akade- [n mladince na 800 m dolgi „ " rX mi jo. Društvo bo akademijo po- Pr°gi z 180 m višinske razlike, metna tekma prvakov zahodne J Ljubnem in Du- Clajli so vozili progo dvakrat, in vzhodne republiške lige, ki ^jah mimmimu ai j-/u Nedeljska prijatejska nogo- je bila odigrana v Kranju pred približno 800 gledalci, je kon- „„n^^^*, . , čala z zasluženo zmago Koro- GREGORČIČ (Jesenice) tana z rezultatom 6 : 0 (3 : 0). V prvem polčasu je bila igra še precej lepa in železničar Odkar je Šahovskemu dru- Iz Maribora je bil po prika- 7^^'toT^ štvu v Kranju dodeljen igralni 7ani le.ri pnaUovre^en rari-npr g mo&tvo °dreda 12 L3Ub-orostor se 4 šahovsko živite- T *g enaJtovred<;n partner ljame z rezultatom 2:01:0. prostor se je sanov^Ko zivije- domačemu moštvu. V drugem ZrnflP.a te „momama za služenje močno razgibalo. To je raz- flAll] ifrrp nfL ip nri-«ia Ho it™- ^ma-^a-. le popolnoma zasmze-virinn tivli to ™«hnv ki iih g pa je prišla do izra- na • g0 domačini veCji del vi ono tu Ji iz uspehom, iu jih ^ surovost in je bilo poškodo- Uspehi kranjskih šahistov ODRED (B) 2 : 0 (1 : 0) Pred 300 gledalci je v nedeljo domače moštvo premagalo Med člani je zmagal Pogačnik (Enotnost, Lubljana), med članicami Ojelj (Enotnost, Ljubljana) med mladinci pa Klinar l. (Gregorčič, Jesenice). Obja je doseglo društvo v zadnjem vanih vec igralcev. Korotanov igrali na polovici Ljubljane. dptslrah Zmncnln iV> mr»6Hv-» čr~> ____,_______ ____... ., ______„ IMF.LT deskah. Zmagalo je moštvo ŠD Kranj z rezultatom 7 : 4. 15 IMELI TVD »Partizan« v Jaršah je priredilo smučarski tečaj na Veliki planini, ki se ga je udeležilo 14 tečajnikov. Zaključka tečaja pred nedavnim se je u-deležilo 31 smučarjev, ki so su popolnoma potisnil mari* borčane v obrambo. Sodil je marca so se domači pomerili Kraljic iz Kranja, s šahisti z Jesenic. Igralo se je na 16. deskah. Kranjčani TELOVADNA AKADEMIJA so dobili srečanje z r:zultatom y PODBREZJAH 9 : 7. Pet dni zatem je bil odigran mesečni brzoturnir za Marljivo TVD »Partizan« v slalomu NaiboMši marec Zmagal ie Dušan Bav- Podbrezjah je priredilo prete- teKmovaii v slalomu. JNajoo.jsi ?vK d^ kvalS- klo nedeljo v' Zadružnem domu -ed njuni je bn Rajner m »In-kacijska turnirja za dosego TV. uspelo telovadno akademijo, °-VPia>n«. kategorije, na katerih sodelu- Nad 60 nastopajočih telovadcev je 25 šahistov. Zanimanje za je v 12 točkah prikazalo uspe- DOMŽALČANI IMAJO šahovsko igro dvigajo tudi ša- he svojega dela. Najbolje so NAJBOLJŠO MLADINSKO hovska predavana, ki jih ima se izkazali člani in mladinci MošTVO mednarodni mojster Stojam na orodju, članice in mladinke Puc. Predavanja so vsako sre- s prosto vajo in pionirke s sim- V prvenstvu LNP za mlado ob 19. uri v društvenih pro- boličnimi vajami. Akademijo dinska moštva so doslej naj- na Bledu igrišče Bleda: štorih pri »Jelenu« v Kranju, so dopolnile tudi uspele pev- boljši domžalski mladinci. V ske točke tamkajšnjih deklet. zadnjem srečanju so premagali N, Za uspeh prireditve zasluži ljubljansko mladinsko moštvo OCJOmetnO vse priznanje društveni vadi- »Svobode« z dvoštevUčnim re- teljski zbor kakor tudi nasto- zultatom 13 : 0. va Spored nogometnega prvenstva Gorenjske za nedeljo, 5. IV. V Škof ji Loki igrišče Ločana: ob 15. uri Gumar : Ločan, službujoči Marguč Silvo, v Kranju igrišče Korotana: ob 13. uri 30 min. Ločan : Korotan mladinci, službujoči Peklaj Jože, v Tržiču igrišče Ljubelja: ob 13. uri 30 min. Gregorčič : Ljubelj mladinci, službujoči Dobrin, ob 15. uri Gregorčič B : Ljubelj, službujoči Dobrin, v Lescah igrišče Prešerna: ob 13. uri 30 min. Projektor : Prešeren mladinci, službujoči Vovk ob 15. uri Prešeren : Projektor, službujoči Vovk, ogometno prvenstvo Preteklo nedeljo sta bili odigrani vsega dve tekmi za nogometno prvenstvo Gorenjske, dočim so druge preložene na poznejši datum. Tržičani so bili v gosteh na Jesenicah, kjer so premagali domače »Brait-ctvo« z visokim rezultatom 12 : 1 (7 : 1). Druga tekma Je bila odigrana v Kranju med Projektorjem in Gumar je m in se je končala z zmago prvo-imenovanega s 6 : 0 (2 : 0). ob 14. uri Bled : Bratstvo, mladinci, službujoči Canjko, ob 15. uri 30 min. Bratstvo : Bled, službujoči Canjko. Nogometni center Gorenjske Pe kranjskem okraju Pred nedavnim je bila pred okrajnim sodiščem v Kranju Klavna obravnava zoper Petra Kn irien i/, F.esniee, Kristino Aj-dičevo iz Podnarta in Alojzijo Hočevar iz Zapog, ki so lani *h predlanskim oškodovali za težke tisočake kmetijsko za-•Irugo v Besnicl. že lani v aprilu je revizor •hed pregledom knjigovodskih Poslov ugotovil, da sta si predalnik zadruge Peter Knific in *njigovodJkinja Kristina Ajdič Prilaščala različne vsote denarja. Junija pa je revizija ugoto-v'la primanjkljaj tudi v trgov-ski poslovalnici, kjer je bila Uposlena Alojzija Hočevarje-Manjkalo je 235.970 din. 2o med preiskavo ln tudi med ^avno obravnavo jc bilo vtde-^> da je bilo gospodarjenje v ^drugi precej neurejeno ln da s° btli vsi trije uslužbenci pre-Ph.<čo(ni sami sebi, brez nad-•^rstva, kl bi jim preprečilo Poneverjanje. . ^roflsednik zadruge Knific je jr* hkrati na.kupo ^°.1emal Knific različne zne-T~* sa, plačilo ali nakladanje HnT" teV:i1 slive, ;»ri tem potovanju (l1 »»^'pivivičeno porabi] 6 I 0» • poweb"j |n j,, zadrnigo trrtn01 Prpr ",|:"- i .i j'' prilašeal-i tudi ^^••'^'•vn.'k o j;, in I »'a ga dnear h-^Jđlceva, ki je prevzela le ^e lanj v marcu. V skup-^q»t» je oškodovala BadtTUgO za usoč din. Svoje poneverlx» "l|ko prikrivala^ da je v po- slovne knjige vpisovala lažne podatke in Izstavljala lažna potrdila. Hočevarjeva, ki je vodila trgovsko poslovalnico zadruge, se prav take ni ravnala po predpisih; njeno poslovanje je bilo neredno in malomarno. Zlasti neredna je bila pri odkupu kmetijskih pridelkov. Ko je zapustila poslovalnico, so našli tam 20 kg pokvarjenega masla in večjo število pokvarjenih jajc. Vendar pa sodišče Hočevarjeve nI obdolžilo, da bi sama povzročila 235.970 din primanjkljaja. Kako je prišlo do tega visokega znoska, v glavnem ni pojasnjeno. Verjetno bi v zadrugi ne bilo tolikšnega nereda, če bi jo OZ KZ Kranj vsaj od časa do časa kontrolirala. Nerazumljivo je, ka.ko je OZKZ dopuščala, da je postal Peter Knific — uslužbenec te zadruge — n'en predsednik, ko ni bil niti nien član! Razen tega je bil Knific predlanskim zaradi nepoštenosti kaznovan; bilo bi torej bolje, da mu ne bi zaupali denarnih poslov. Okrajni za/liruž-nl organi BO dopustili tudi namestitev mladoletne poslovod-kinje. Hočevarjeva je opravila 3 mesečni trgovski tečaj, manjkalo pa ji je potrebne prakse, člani upravnega odbora KZ Besnlca so OZKZ večkrat opozorili, da bi potrebovali dobrega poslovodjo, vendar je OZKZ to preslikala. Tudi knjfigovod-kiniia, kl je vodila te posle pred A jdlčevo, ni bila strokovno u-sposobljena, zato je bilo že tedaj knjigovodstvo v neredu. Kfilkor smo že omenili, je Aj-dlčevi priimainjikovalo strokovne prakse, razen tega pa Je hita tudi <>t,i pred nastopom službe v KZ Besnicn zaradi ne-pnšteimsti liay.nov.-uia' Delno pade krivda za ves nered v besniški zadrugi tudi na upravni in nadzorni odbor, ki zadružnih uslužbencev nista stalno nadzorovala, niti jim kakorkoli pomagala z nasveti. Zanimivo je, da nihče od odbornikov ni hotel prevzeti predsedniških poslov, zato so jih nr.prtili zadružnemu uslužbencu Knificu. Sodišče je pri obsodbi upoštevalo vse te okolnosti iu obsodilo Petra Knifica na eno leto zapora, Kristino Ajdičevo na eno leto ln pol, Hočevarjevo pa na 20 tisoč dinarjev denarne kazni. JEZERSKO BODO ELEKTRIFICIRALI Jezerski volivci so pred nedavnim na svojem zboru razpravljali o predlogu občinskega proračuna, o elektrifikaciji Jezerskega, napeljavi vodovoda in gradnji novega gasilskega doma. Elektrifikacija Jezerskega je ena prvih naleg Jezerjanov. Za to jim bo prispeval OLO Kranj 8 milijonov, KDZ Jezersko 3 milijone. MINOT 2 milijona ter uprava carine in KNOJ. Sami domačini pa bodo pri elektrifikaciji pomagali s prostovoljnim delom. Jezersko ima odlične studen-čnice, vendar mora precejrnie število Jezerjanov uporabljati nohig'ensko vodo iz potoka Je-zeršnice oziroma Kokre. Občinski ljudski odbor ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi, da bi finansiral napeljavo vodovoda, vendajr bodo vseeno začeli z gradnjo. Vsi prizadeti fo se no zb'vru volivcev odločili, da ga bodo pomagali napeljevati. Unaio, da jim bo med delom priiskočila na pomoč tudi ljudska oblast. NapovedovaLka Radia Ljubljana je 14. marca opozorila poslušalce, namenjene v Smlednik, na nekatere zgodovinske in prirodne zanimivosti v tem kraju. Kako pa bi bilo, če bi hotela opozoriti tudi na Prosvetni dom v Smledniku, ki vasi vsekakor ne dela ugleda — njegova zmianjost in notranjost dokazujeta slaho gospodarjenje. Ni denarja za popravilo? Ne bi rekel, saj so bile v zimskem času tu "skoraj vsak teden prireditve s plesom, ki je trajal vse dotlej, dokler se niso najbolj strastni plesalci utrudili. Že to je vrglo lepe denarje, razen tega pa to />>ia!i precej tudi z izposojanjem dvorane, zakaj nihče je ne dobi, če je dobro ne plača, pa čeprav gre za u-slugo družbeni organizaciji, ki nima nikaklh sredstev. Dokaz: Krajevna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov je sklicala za 15. marec redno letno skupščino. Ker nima lastnih prostorov, je zaprosila za dvorano Prosvetnega doma. Toda glejte, 14. marca je hišnica Prosvetnega doma po nekem šolarju obvestila tajnika krajevne organizacije Z V VI, da invalidi ne bodo dobili dvorane, češ da bo 15. marca v tej dvorani igra. Razumljivo, da so se člani Invalidske organizacije zaradi tega razburjali. Iz zagate jih je rešil upravitelj osnovne šole, ki jim je dal na razpolago šolske prostore. Postopek uprave Prosvetnega doma do vojaških vojnih invalidov zasluži javno kritiko. Invalidi se ne bi zgražali, če bi bila igra napovedana ob istem času, kakor skupščina invalidov. Tako pa bi ostalo dovolj 6asa za urcdii.tev scene na odru 1in vseiga potrebnega od zaključka skupščine invalidov do začetka igre. Invalidi smo mnenja, da gre za kljnboval-nost. F. J. Zbor volivcev se je strinjal tudi s tem, da je na Jezerskem nujno zgraditi primeren gasilski dom. Ker ni dovolj sredstev, ga bodo volivci gradili brezplačno. Zboru volivcev je prisostvoval tudi predsednik OLO tov. Košmelj, ki je med daljšim razgovorom z volivci opozoril, naj bi v bodoče bolj pridno posegali v diskusijo in bolj uveljavili svoje mnenje ln predloge. PRVI USPEH UMETNEGA OSEMENJEVANJA V nedeljo je pri Jožetu Lo-karju na Rupi telica otelila bikca, prvi proizvod umetnega osemenjevanja. Bikec je močan, živahen in je ob otelitvi tehtal 35 kilogramov. Z umetnim osemenjevanjem smo v Kranju začeli pred kakimi devetimi meseci. Cilj. ki ga želimo doseči, je izpopolnitev vrzeli v gorenjskem rajonu cLkaste govedi, ki so nastale prav zaradi pomanjkanja plemenskih bikov. Prvi rezultati umetnega osemenjevanja se kažejo v slednjem: jalovost je skoraj popolnoma zatrta, prav tako spolne okužbe, zato fte nikoli doslej nI bilo toliko brejih krav. Vsi ti uspehi bodo razbili pomisleke peščice staro-kopitnežev, ki se »zgražajo« nad umetnim osemenjevanjem. ŠENČUR Mladinski občinski komite v Šenčurju se je dogovoril, da bo šenčunska mladina pričela mesec maj s »Tednom mladosti«, Na večer pred prvim majem bodo v vseh krajih taborni o-gnji. Popoldne bo v Šenčurju akademija, ki jo že pripravljata mladinski osnovni organizaciji Šenčurja in Visokega. 2. maja bo na Visokem gostovanje mladinske dramske družine iz Šenčurja. Nastopila bo z uprizoritvijo »Hasan Agini-ce«. V naslednjih dneh se bodo zvrstile gasilske vaje mladine iz vse občine, šahovsko tekmovanje med Šenčurjem, Visokim in Voklom, uprizoritev Golieve »Princeske ln pastirčka«, nogometna tekma med šenčurskim in cerkljanskim moštvom, ponovitev akademije v Olševku in pionirski nastop. 9. maja bosta iz Vo- klega in z Visokega krenili štafeti in ponesli skozi Šenčur ofkirajnemu komiteju Ljudske mladine v Kranj pozdrave in vabilo, naj isie njagovi člani udeležijo zaključnih prireditev, ki bodo 10. maja. Takrat bo pred šenčurskim prosvetnim domom zjutraj zbor vseh mladincev in pripadnikov množičnih organizacij. Odšli bodo k spomeniku padlih talcev, kamor bodo položili vence. Na svečanost, za katero bodo izdelali posebne značke, bodo povabili vse kranjske mladinske aktive. Mladina šenčurske občine vsekakor zasluži vse priznanje za domiselni program in prizadevne priprave. Ne zasluži samo tega! Tudi pomoči je potrebna. Lahko bi vživala več podpore in razumievania s strani občinskega ljudskega odbora in vodstva Zveze komunistov. NOV RUDNIK ŽFVEGA SREBRA Bralec naj nikar ne misli, da gre za Španijo ali Kosmet ali morda za okolico Idrije. Nov rudnik živega srebra ne bo nikjer drugje kot na Gorenjskem. In to — v tržiškem kotu. Pri Sv. Ani nad Tržičem je bil že včasih rudnik živega srebra, tako da je bila ta vas že v prejšnjem stoletju napelje rudarjev z močnim razrednim gibanjem. Kasneje so rudnik zaprli, ker so se lastniki tako dogovorili z rudnikom v Idriji in za to prejeli Izdatno odškodnino. Nova Jugoslavija se je že ves čas zanimala za opuščene kope, vendar so šele lani podvzell nekaj raziskovalnih del. Letos sta bivši rudnik obiskali že dve komisiji Sveta za gospodarstvo LRS in se že celo pogodili z lastniki zendil-šča ln mejaši o vseh vprašanjih, ki bodo nastopila ob začetku del. čeprav še ni mvav-ljen natančen izvid o leži*čm, količini rude ln njenih sestavinah, sodilo, da ne vsebuje nič manj živega srebra kakor idrijska. 64 Po radovljiškem okraju Med Grintovcem in Ljubljano zborovali so Klub združenja rezervnih oficirjev v Kajnniiku je imel občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članstva. Iz poročil je razvidno, da je imel klub v dosedanjem delu uspeh, saj je zbral 90 članov, priredil 7 predavanj in organiziral dve vaji na terenu. Pri zadnji je sodelovala tudi vojaška enota jla iz Kamnika. korak nazaj v pričakovanju sezone Hotel »Planika« v Kamniku je edini v mestu in še ta se malo briga in površno pripravlja za pričetek turistične sezone. To najbolje dokazuje v snagi, ki je taikšna, da kar kriči po snažilcih. Okna so vedno zaprašena, vhodna vrata vsa umazana, vrt ves v neredu. Skrajni čas je, da uprava hotela poskrbi, da se odpravijo vse te pomanjkljivosti, ki ne dajejo lepega spričevala našemu gostinstvu in so tudi v sramoto mestu. Planinsko društvo v Kamniku popravlja pešpot na Stari grad. Preteklo nedeljo se je prostovoljnega dela udeležilo 14 članov društva iz delovnega kolektiva »Titan«. gostovanje »radio ljubljane« v komendi in kamniku Za gostovanje umetniške skupine Radio Ljubljane v Komendi in Kamniku je vladalo veliko zanimanje. 19. t. m. so gostje nastopili v Komendi, dva dni pozneje pa v Kamniku. Kljub visoki vstopnini pa je bil podan pičel program, ki ni zadovoljil številne publike. V Komendi so ljudje dejali, da so mnogo stvari že čuli na programu Radia in se zato ni izplačal, prav tako pa je bilo tudi v Kamniku, kjer je bilo 700 poslušalcev slabe volje nad »večerom dobre volje«, ki ga je priredil Radio Ljubljana. KRATKE IZ DOMŽAL Domača »Svoboda« je gostovala v zadružnem domu na Viru, kjer je priredila koncert vokalne in instrumentalne glasbe. Obisk je bil bolj slab, kar priča, da Virčane bolj vlečejo veselice kot kulturni nastopi. V Godbeni dom so te dni postavili nove stole, za katere je društvo »Svoboda« dobilo gmotno podporo od mestne občine. Pretekli teden se je vnela cd iskre z vlaka streha na gospodarskem poslopju Pavovca v Depali vasi pri Domžalah. Požrtvovalni gasilci so preprečili večjo škodo, ki je zaradi vetra pretila vsej vasi. Na nedeljski gospodinjski razstavi v Dragomlju pri Domžalah je bilo nad 1000 obiskovalcev. Gospodinjsko razstavo so piaredile tečajnice 4 mesečnega gospodinjskega tečaja v Dragomlju, ki ga je vodila Marija Porenta. Pri pretepu v gostilni je bil udarjen s stolom po glavi Franc Mušič iz Trzina. Dobil je hudo rano na glavi. IZ KOMENDE 18. t. m. zvečer je okrog 20 mlajših in starejših mladoletnikov »ofriralo« po vasi Moste k Jožefovemu godu. Denar, ki so ga na ta način nabrali so po 21. uri zapili pri -»Kralju«, ki jim je k temu dodal še sam pol litra pijače. Tako vinjeni mladinci so v pozni noči navalili na Kepičevo hišo in jo začeli oblegati. Razbijali so okenska stekla, vrata in drugo. Zdaj se po- pravici sprašujemo, kdo je kriv tega početja? Nedvomno so soodgovorni starši, največ pa seveda gostilničar pri »Kralju«, ki je proti predpisom dajal mladoletnikom pijačo. IZ medvod Pred nedavnim je Ana Omanova, posestnica iz Sere, delala v gozdu Homo nad vasjo, kjer je pripravljala butare za kurjavo. S seboj je imela štiriletno hčerko. Ko se je za trenutek oddaljila, je otrok našel v njeni torbici vžigalice, s katerimi je zanetil ogenj. V hipu je zaradi vetra vsplapolal gozdni požar, ki je zajel 1 ha gozdne površine. Ogenj so pogasili gasilci iz Sore in domačini šele pozno v noči. Bila je velika nevarnost, da se ne bi požar razširil po vsem gozdu in hribu. £5 tem bi bila prizadejana milijonska škoda. Jasno je, da je prišlo do požara vsled malomarnosti Ane Omanove, ker ni pazila na otroka, za kar se bo morala zagovarjati pred sodiščem. 25i/2 MILIJONOV ZA VODOVOD Za komunalno dejavnost bodo v radovljiškem okraju letos pridno poskrbeli. V vseh občinah so namenih pomembne zneske za gradnjo novih komunalnih naprav, hkrati pa tudi družbeni načrt radovljiškega okrasja predvideva domala 30 milijonov dinarjev prav v ta namen. Pretežni del teh sredstev bo investiran v vodovodne naprave. Od skupnega zneska 25 % milijonov din bosta skoraj prOovico porabili obnova vodovoda v Radovljici in gradnja vodovoda v Mojstrani. 5 milijonov bodo stala letošnja dela pri gradnji žirovniškega vodovoda. V Žirovnici sicer imajo vodovod, zaradi potreb hidrocentrale v Mostah pa ga bodo izgubili. Novi vodovod je z načrtom zagotovljen. Tudi Bohinj bo dobil vodovod. Za načrte bodo letos izdali pol milijona dinarjev. Za Bohinj predvideva okrajni gospodarski načrt tudi 1 milijon 200 tisoč dinarjev za čolnarno in kopališče ob Bohinjskem jezeru. Za Bohinj in ostale turistične centre je nujno, da izdelajo dolgoročne programe za razvoj naselij. Razumljivo je, da se morajo razvijati skladno in tako, da ne bo trpel njihov lepi videz. Zato družbeni plan radovljiškega okraja določa za izdelavo urbanističnih načrtov Bohinja, Kraniske gore in Radovljice po en milijon dinarjev. GOSPODAR^KO-KMETIJSKI TEČAJ V POLICAH Na kmetijski šoli Poljče pri Begunjah je pred kratkim končal dvomesečni gospodarsko kmetijski tečaj, ki ga je obiskovalo 14 tečajnikov iz kranjskega in radovljiškega okraja. Tečajniki so imeli predavanja iz poljedelstva, živinoreje, zaščite rastlin, mlekarstva, zoo-higiene, slovenščine in računstva. Razen teoretičnega pouka pa so imeli trdi praktičen pouk na drž. kmetijskem posestvu v Poljčah. Iz končanega učnega uspeha tečajnikov je razvidno, da je tečaj, ki so ga vodili strokovnjaki, prav Cobro u-spel, saj je kar osem odličnja-kov in prav dobrih. BLEJSKA DOBRAVA KUD Zasip je priredil pred kratkim na Blejski Dobravi koncert narodnih pesmi, ki je zelo lepo uspel. Pevski zbor vodi tov. Cenko, ki se kljub visoki starosti še vedno vztrajno udejstvuje pri kulturnem delu v domačem društvu. DELO JESENIŠKIH REZERVNIH OFICLRJEV Minuli teden so se sestali rezervni oficirji z Jesenic, Javor-nika, Blejske Dobrave in zgornje savske doline na redni letni skup'čini. Od 170 članov se je skupščine udeležilo nad 120 članov, kar je dokaz marljivega delovanja ZROJ-a na Jesenicah. Iz glavnega poročila, ki ga je podal dosedanji predsednik tov. Ciril Triler, je bilo videti, da je bila organizacija rezervnih oficirjev na Jesenicah kljub neštetim težavam zelo agilna in je skrbela v glavnem za strokovno in politično izpopolnitev članstva. Organiziranih je bilo nad 20 predavanj za rezervne oficirje, na katerih je bila povprečna udeležba 60 članov. Referatom je sledila živahna diskusija, v kateri so u-gotovili, da je na Jesenicah in njenem okolišu še 59 rezervnih oficirjev, ki v društvu niso včlanjeni. Sklenili so, da vključijo tudi te v svoje vrste. Dalje so ugotovili, da zadnje čase s predvojaško vzgojo na Jesenicah nekaj ni v redu; tudi temu bodo po svojih možnostih oipo-mo2:li. Urediti si nameravajo klubske prostore v poslopju MLO-ja, ki jim bodo omogočili vsakodnevno sestajanje. V nov odbor so izvolili najboljše tovariše in je upati, da bo bodoče delo organizacije rezervnih oficirjev na Jesenicah še aktivnejše in to tem bolj, ker so sklenili čimtesneje sodelovati z JLA, ki jo bodo zaprosili za pomoč pri praktičnem in teoretičnem pouku. GLAVNI ODBOR POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE »ipet ira na vse družbene organe, družbena podjetja in organizacije, obrtnike in samostojne poklice, da podpro mladinsko vzgojno organizacijo, Počltn ško zvezo Jugoslavije, tako, da pristopijo kot podporni člani in plačajo prostovoljni prispevek. Glavni odbor Počitniške zveze Slovenije bo preko svojih družin in okrajnih odborov razposlal omenjenim vabila za pristop, v katerih bo podrobneje označen pomen, značaj in cilji te organizacfje. Prepričani smo, da se ! odo družbena podjetja, družbene organizacije itd. zavedale velikega pomena naše mladinske vzgojne organizacije in da predloženih vabil ne bodo odklonile. GLAVNI ODBOR POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE Tudi i o je za vas GASILSKI KOTIČEK Obiava StoT. 6/53. Vsem prostovoljnim gasilskim društvom kranjskega okraja! Opozarjamo vsa prostovoljna gasilska društva, naj temeljito preštudirajo Bilten GZ LRS, ki je izšel 18. II. 1953. Na strani 16. dobe natančna pojasnila glede popravila avtomobilov ln motornih brizgaln s pomočjo sklada DOZ. Vsa PGD, kl so že predložila prošnje in društva, ki imajo okvarjene motorne brizgalne, naj se ravnarjo točno po danih navodilih. Tovrstne dopise je predložiti do 4. aprila t. 1. Okrajni gasilski zvezi. Nepopolnih ln zakasnelih prošenj, žal, ne bomo mogli upoštevati. Trimesečna poročila: Prostovoljna gasilska društva naj predlože tromesečna poročila o svojem delu (za januar, februar ln marec) do 5. aprila t. 1. Po točnem in vestnem poročilu ocenjujemo PGD. Na pomoč! V. d. sekretar: Predsednik: Tvrdy Maks Bizjak Viktor PRE P REČUIMO (iOZD NE POŽARE Ko skopni sneg, se začenja najbolj nevaren čas za gozdne požare in traja vse dotlej, dokler gozdovi ne ozelene. Večina gozdnih požarov nastane zaradi neprevidnosti gozdnih delavcev, pastirjev in izletnikov, ki netijo ogenj v bližini gozda ali celo v gozdu in .Ktaietavajo tam okoli cigaret- ne ogorke. Zato so najpogostejši talni požari, ki uničijo vso travo, hkrati pa tudi vse ndado gozdno drevje. Skrb vseh državljanov, ne samo nas, gasilcev, je, da otroke opozorimo in poučimo o nevarnosti gozdnih požarov. Če pa že pride do požara, je .> ' iieini državljan po zakonu dolžan takoj javiti nesrečo lastniku gozda, gozdni upravi, občinskemu odboru, ljudski milici, gasilcem Itd. In tudi sam sodelovati pri gašenju. širjenje požara preprečimo tako, da odstranimo ves neti ji v material: suho travo, veje, trske itd. če požara tudi s tem ne ioremo zajeziti, bomo skopali široke, čeprav plitke jarke, preko katerih ogenj ne bo mogel. Najprimernejše orodje za gašenje talnega požara je dolga zelena veja ali vrh iglavca oz. listavca, ki ga lahko odsekamo tik poleg požarišča. Z vejo bijemo po tleh v smeri proti ognju Paizimo pa, da ne bomo iskre metali v stran od požari-šča. Dobro gasilsko orodje v tem primeru so tudi grabijo, lopate, sekire, krampi, rovnice, vile. če pa nastane višji požar, se pravi, če se vnamejo tudi visoka drevesa, pa se poslužimo razen omenjenega še žag, zakaj sekanje gorečih dreves bi bilo prezamudno in prepočasno. Bodimo torej vseskozi previdni, da ne zanetimo gozdnih požarov, ki povzročajo gozdnemu gospodarstvu ogromno škodo! DEŽURNA SLUŽBA Zdravniška dežurna služba za Kranj in okolico je vsako noč od 20. ure zvečer do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Za državne pr uznike in vse ostale proste dneve je dežurna nočna služba urejena kot ob nedeljah. V nujnih primerih kličite Spi. ambulanto, Poljska pot 8, tel. št. 218. Opozarjamo, da je ob delavnikih zdravniška služba ves dan od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer istotam: na Spi. ambulanti (Poljska pot, bivša »Obutev«), tel. '218. V nujnih primerih se preko dneva obračajte ravnotako na štev. 218. Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike in ne samo zavarovance za socialno zavarovanje. Dežurno zdravniško službo na. obmevčju Ljudskega odboru mestne občine Jesenice ima od 27. marca do 3. aprila dr. Avgust Tancar, Gosposvctska 20. Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike z težjimi po-škodibami ln močnimi krvavitvami. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče v Kranju Nedelja, 29. marca ob 16. uri: Pavel Golia: >. Sneguljčica«. Izven. Torek, 31. marca ob 20. uri: Drago Gervais »Za stanovanje e;re«. premiera, r/ven. Sreda, 1. aprila ob 20. uri: Drago Gervais »Za stanovanje gre«. Izven. KUD »Dobrava« Naklo Sobota, 28. marca ob 19.30 ŠTEV. 13 LETO VI. Kranj dno 28. marca 195» Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik. — Uredništvo ln uprava: Kranj, Savski breg št. 2; telefon 475; tekočI ra.am pri Nar. banki Kranj-okol. 624 - >T« - 127 Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 din Polletna » 200 din četrtletna > 100 din Mesečna > 35 din Posamezna številka 8 din uri: Bratko Kreft »Celjski grofje«. Nedelja, 20. marca ob 15.30 uri: Bratko Kreft »Celjski grofje«. KINO Domžale: do 29. marca ameriški barvni film »Zlomljena puščica«; 1. in 2. aprila ameriški film »Državljan Kane«; 3. do 5. mehikanski film »La Malquerida«. Mestni kino Kamnik: 27. do 31. marca amer. film »Veliki valček«. Mestni kino Plavž, Jesenice: do 30. marca angl. film »Dolina orlov«. Predstave v petek in soboto 'ob 18. ln 20. url, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja istega filma. Vstopnina. 10 dim. Mestni kino Radio, Jesenice: do 30. marca franc. film >V Monte Carlo«. Predstave v soboto in nedeljo ob 16., 18. in '.'0. uri. V nedeljo dopoldne ob 10. url matineja. Od 3H. marca do 3. aprila angl. film »Begunec«. Predstave ob 18. in 20. uri. Mestni kino Partizan, škof ju Loka: do 29. marca angl. film »Dolina orlov«. Mestni kino Storžič, Kranj: do 29. marca avstrij. film >KČh gar bogovi ljubijo«. Predstave ob delavnikih oh 16., 18.15 in 20.30 uri, v nedeljo ob 11.30, 16.45, 19. In 21. uri. Tak urnik je zaradi dolžine filma. V nedeljo matineji: ob 8. uri »Kogar bogovi ljubijo'- (Mladini ga priporočamo), ob 10.15 »Che-yenne«. Od 30. mp.rca dalje premiera amer. filma »Hiša na 92. cesti«. Mestni kino »Zadružnik« na Prlm.skovem: 27. do 29. anirr. film »Zmajevo seme«, I. d d. -Predstave v petek ln soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. ln 19. url. Mestni kino »Svoboda«, St razišče: 27. do 29. marca amer. film »Chovenme«. Predstave v Kam v nedelio? Na črvahčiče ln pristnega jVrti/.alemčaiui v gostišče planinskega društva na Šmarjetni gori petek ob 19. uri, v soboto ob 17. uri in v nedeljo ob 15. in 17. uri. Ostale predstave odpadejo. Matineji v nedeljo: ob 8.30 uri »Chevenne«, ob 10. url »Kogar bogovi ljubijo«. MALI OGLASI Splošno gorenjsko gradbeno podjetje v Radovljici, sprejema na delo zidarje ln težake. Poceni prodam nov štedilnik, dobro ohranjeno posteljo z vložki, omarico, omaro ln drugo. Kne Ivan, Primskovo 80. Iščem stanovanje in hrano. Za protiuslugo pomagam v gospodinjstvu. Eventualno rasdi-ko doplačam. Naslov v upravi lista. šivalni stroj »Singer«, okrogli čolniček, ncpogrezljiv, enosmeren, prodam. Roje, Leten-ce 9, p. Golnik. Prodam kozolec. Naslov v upravi lista. Prodam večjo količino belih narcis. Greta Zupančič, Kranj, Rupa 3. Kupim stroj mnogo vrstnik ( Vielf'a.ehger:'i.t ) . za sajenje krompirja. — Naslov v upravi Usta. OBJAVA Planinsko društvo v Kranju obvešča svoje člane, da bo vzpostavljen redni avtobusni promet na progi Kranj — Cerklje vsako soboto ob 4. uri popoldne, s povratkom v nedeljo ob 7. url zvečer Iz Cerkelj-San.grada. Prijave sprejema I >!: i r»'. i!:';a pisarna do sobote ob desetih. ZAHVALA Ob bridki izgubi svojega nepozabnega .sina Vendetn, izrekam najiMkrenejso zahvalo vsem ustanovam, učlteljstvu, šolam, godbi, pevcem ln posa-ineznikoim za poklonjene vence, govornikom za poslovilne besede ln vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Pasohno se zahvaljujem mestnemu gledališču na Jesenicah za izkazano nm (....slednjo čast, prenos kr-.ste do Javornika, kakor tudi Iz žal do preranega groba, dru-;.t vil učiteljev okraja Radovljica za pomoč in vsem, ki .so z menoj KčujtvovaJJ v beta beft- kih dneh. Žalujoča mati l>w>poldinii Sa-dar, Ljubljana. OBVESTILO o fluorografiranju Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko OLO Kranj obvešča prebivalstvo kranjskega okraja, da bo fluoro-grafiranje (masovno slikanje pljuč), ki je strogo obvezno, po tem-le razporedu: 23. do 30. marca 1953: kranjske tovarne (Iskra Tiskanina, Sava, Standard, Pletenina, Inteks, Obutev, IBI) 29. marca 1953: Jezersko, Gorice, Trste-nik, Tenetiše 30. marca 1953: Golnik, kranjske šole, Tiskanina in Inteks (nočna izmena) 6. do 7. aprila 1953: tovarne v Tržiču (Triglav, LIO, Ljubelj, Runo, Tovarna kos, Lepenka) 8. do 10. aprila 1953: Tržič mesto 8. aprila 1953: Pristava, Križe, Senično 9. aprila 1953: Sebenje, žig. vas, Retnje, Breg 10. aprila 1953: Bistrica, Kovor, Zvirče 12. aprila 1953: Sv. Neža, Leše, Sv. Ana, Slap, čadovlje, Puter hof, Dolina 13. aprila 1953: Strahinj, Duplje, Naklo 14. aprila 1953: Sr. vas, Dol. vas, Kokrica 15. aprila 1953: Predcslje, Suha, Britof, Preddvor 16. aprila 1953: Sr. Bela. Tupaliče, Kokra, Kamnolom, Fužine 17. aprila 1953: Visoko, Hotemaže, Olševk, Šenčur 19. aprila 1953: Voklo, Voglje, Prebačevo, Velesovo, Poženk 20. aprila 1953: Brniki, Cerklje 21. aprila 1953: Zalog, Zapoge, Hraše, Smlednik 22. aprila 1953: Trboje, Sp. Besnim, Zg. Besnica, Nemilje 23. aprila 1953: Zg. in Sr. Bitnje, Podreča, Mavčiče, Praše, Jama, Breg 24. aprila 1953: Sp. Bitnje, žabnica, Dor-farje 26. aprila 1953: Godešič, Roteče, Gor. vas, Sv. Duh, Stara Doka, Ve-šter 27. aprila 1953: škofjeloška predilnica, Jelovica, Gradiš, Trata 28. aprila 1953: Tovarna klobukov (fifkof« ja Loka), Motor, Puštal, Stari dvor 29. aprila 1953: Vlrmaše, Suha, šk. Loka mesto 30. aprila 1953: Škof ja Loka mesto 8. maja 1953: Zminec, P-odovlje, Log, Poljane, Hotavlje 4. maja 1953: .(Jot. i :, Podobeno 5. maja 1953: Dol. Dobrava, Lučine. Hotavlje, Kopačnlca 6. maja 1953: Alpina - Zlri, Troblja 7. maja 1953: Savodonj, Selo 7. do 8. maja 1953: Žiirl 10. i)laja 1958a Zg. Duša, Bukovica, Pu' kovščloa, Dol. vas. Studeno, češnjicn. Rudno 11. maja L968: •Selca, Železniki (Niko) 12. 5. 1953: Železniki, Sorica, Davča 13. maja 195.;: Žalil og Točnojša obvestila l*Jj dobili prebivalci na »It«". . v zen tistih, U b si"«1" (ov arnah.