(Priloga „Soči“)* Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. „Gospodarski List" izhaja vsaki inosec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse drugo pa stane na leto 1 gld 20 kr. Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo. Št. 10. Y Gorici 31. oktobra 1897. Leto XY. Društvene zadeve. Iz seje glavnega odbora dne 9. septembra 1897. Predsednik jo naznanil, da se bodeta po prejetem dopisu slavnega dež. odbora ravnatelja obeli deželnih kmetijskih šol, gospoda Josip Lippizer in Viljem Dominko, odslej s posvetovalnim glasom deležila sej glavnega odbora. Dalje je naznanil, da je nj. e. gospod minister za poljedelstvo grof. Ledebur, ko se je dne 2. septembra t. 1. na svojem potovanji po Goriškem ustavil nekoliko ur v Gorici, uljudno sprejel deputa-cijo našega društva, ki se mu je poklonila, ter kazal, da se živo zanima za njene kmetijske razmero; da je obžaloval, da se ne more dalje pomuditi v deželi, kjer si je za zdaj ogledal samo erarske gozde, ker se je moral zaradi nujnih opravil naglo povrniti na Dunaj. .. Dalje je poročil predsednik, da je odredil gospoda grofa /igo Attems-a in Josipa Curlini-ja, oskrbnika Levi-jevili dedičev, naj zastopata naše društvo na vinarskem kongresu v Tridentu, ker sta poprej v to odbrana gospoda ravnatelj vitez Belle in dr. Manini izjavila, da ne moreta iti li kongresu. Ker sta bila pa tudi pivo imenovana dva gospoda zadržana, zastopala sta društvo na kongiesu gg. Tomaž Friihaut in Jos. Lippizer. Predsednik je še dalje povedal, kako je preskrbel za nakup čistokrvnih belanskih bikov in junic za gorsko deželno stran in po njegovem predlogu je odbor dovolil, da se junice, ki se nakupijo, oddajo dotičuim živinorejcem za polovico kupne cene in dotičnih stroškov. Odbor je tudi razpravljal o razdelitvi državne podpore 300 gl, za nakup mrjascev. Došlo je namreč vse polno prošenj od vseli deželnih stranij. S tem denarom pa ni možno nakupiti več kakor 25 živalij po približno 12 gl. in to zadostuje k vječeinu za jeden glavarstveni okraj Zato je sklenil odbor, da se za letos nakloni cela podpora deželni ravani in da se ustanovi tam osem plemenskih postaj, vsaka z enim mrjascem in dvema svinjema in sicer v Campolongo, Kor-minu, Fari, Ločniku, Ronkah, pri Rutarjih, v Vilešu in Višku. Predsednik je sporočil, da je na razpolago 600 gl. in da se med letom dobi še 600 gl. za prodano klet vinarskega društva v Štanjelu. S tem denarom, pravi, bo možno podpirati vinarska društva, katera so prosila podpore. Po predlogu odbornika Klavžarja se je sklenilo, da se stvar odloži, naročivši predsedništvu, naj poizve na zanesljivi podlagi, kako delujejo vinarska društva in o tem sporoči, da se potem podelč podpore zares zaslužnim in vrednim društvom. Predsednik je še dalje sporočil, da je vis. ministerstvo dovolilo 300 gl. za sadjarska društva. Odbornik Klavžar je priporočal, naj se ta podpora razdeli med kanalsko in tolminsko sadjarsko društvo, ker sta obe vredni in potrebni podpore. Na prašanje gosp. ravnatelja viteza Eolle-ta, ali imata društvi že svoje drevesnice in kakošno so, je odgovoril Klavžar, da je drevesnica tolminskega društva med najlepšimi v deželi in da je lani tudi prof. Mader pohvalil njeno vredbo ; kanalsko društvo pa da si je kupilo primerno zemljišče, je razdelalo in nasadilo, kar je prizadelo znamenite stroške, ki še niso poravnani. Na to je odbor, sprejemši Klavžarjevi predlog, podelil vsakemu društvu 150 gld. podpore. Podpora 100 gld. za zboljšanje travnikov se je za tek. leto podelila občini Terzo in sicer v namen, da napravi poskušnje z umetnimi gnojili. Odbor je sklenil podpirati prošnjo, katero jo štajersko c. kr. kmet. društvo podalo kmet. ministerstvu v namen, da bi se pre-skrbovanje c. in kr. vojske podeljevalo neposrednje producentom. O tem, kako naj bi se pospeševalo nasajanje in cepljenje ameriških trt, vnela se je živahna razprava. Podpredsednik Bolte je predlagal, naj bi se podeljevale nagrade po 50 gld. takim kmetovalcem, kateri bi z uspehom nasadili najmanj po 500 požlahtnjenih ameriških kolči. Odbornik Nigris pa je predlagal, naj se ustanovč z državnimi in deželnimi podporami na raznih vinorodnih straneh naše dežele uzorni vinogradi ter postavijo pod vodstvo deželnih kmetijskih šol. Po daljši razpravi je obveljal predlog podpredsednika viteza Bolle-ta, da se iz podpore, katero bi dovolilo vis. c. kr. kmet. ministerstvo, podobi darila kmetovalcem, ki bi nasadili najpravilniše vinograde z ameriškimi trtami in sicer koj prvo leto po 50 gld., po treh letih pa, če se sponesejo nasadi, še po 25 gld. — Takih daril naj bi bilo 50, ki bi se porazdelila po okuženih in njim sosednih občinah. Odbor je izjavil, da podpira predlog c. kr. mlekarskega nadzornika gosp. Vincencija Charousek-a glede ustanovitve zimskega kmetijskega tečaja v Tolminu in naprave uzorne mlekarnice v Volčah; izrazil je ob eiiHii željo, naj bi se tudi v deželni ravani in sicer v prvi vrsti v Gradiški na podoben način preskrbelo za kmetijski pouk. Slednjič je sporočil predsednik, da vlada ne mara več pokou-čevati po trtni uši okuženih vinogradov in da tedaj ni sprejela predloga zadnjega občnega zbora v Cervinjariu zastran uničenja okuženih nasadov v Arisu. ker je okuženje že preveč razširjeno. Društvu so pristopili tile novi udje: V o i g 11 it n d e r Oskar, k u pčijski vrtnar v Gorici, Kofol Josip, posestnik v Beki-Kavni na Cerkljanskem in Valeutiucig Jakob, oskrbnik grofinje Smecchia v Vilosu, MLEKARSTVO NA TOLMINSKEM, sadjereja v Brdih in na Vipavskem (K on e c ). V Gorico, oziroma v Brda in Dornberg so mo privabile sadjarske zadevo. Omenilo se mi je, da bi utegnila ustanovitev zadrug za speča vanje sadja v Brdih in Dornbergu še bolj pospešiti slavno znano goriško sadjerejo. Ker se bavim jaz sam z jedno določno namero sadnega izkoriščanja, to je z izkoriščanjem gospodarskega sadja, sem v ljubeznjivi družbi gospoda Jakončič-a iz tega določenega stališča opazoval in preiskaval stvari. Že prve stopinje iz Gorice so me poučile, da se nahajam v pokrajini, kjer je namesto razširjenega kmetijskega gospodarstva stopila viša vrsta zemljiščne kulture, to je, vrtnarsko obdelovanje. Ker tu vsled milega podnebja vse bolj rano zori, ker so tla bogato rodeča in je ljudstvo gosto naseljeno, je pač lahko razumeti, zakaj nadvladuje lopata nad plugom. Kakor zavzema goriška pokrajina v občno kmetijskem gospodarstvu višjo stopinjo, tako jo zavzema tudi v sadjereji. Gorici je tako rekoč že po na naravi odločeno, da prideluje pred vsem namizno sadje in še le če v ta namen preostaja kaj prostora, da v drugi vrsti sadi gospodarsko sadje. Iz vsega pa, kar dejansko vidi, prepriča se opazovalec, da obstoječi nasadi niso taki, kakoršni bi morali biti, ako bi posestniki popolnoma razumeli svoje gospodarske težnje v soglasje spraviti s tem, za kar je pokrajina odločena. Cela goriška okolica na eni strani proti Brdom, na drugi proti Dornbergu predstavlja v gospodarskem oziru nerazumljivo zmes, obširno mešano polje, na katerem je največ trt, sadnega in gozdnega drevja. Pri obdelovanji krmskih rastlin, kjer je najbolj skrbeti za množino blaga in ne toliko za sad, ima mešanica nekak pomen, pri sadjereji in viuoreji pa je nje praktična uporaba le prav pogojno koristna. Toda da ne govorimo o trtah, ampak ostanemo pri sadnem <1 revji, naj omenimo, da se ono v goriški okolici ne more ni ne sme razvijati. Ko je drevo dospelo do neke starosti in je nekoliko razvito, postaja nadležno in postrižejo je ali cel6 izrijejo ne gledb na to, ali je popolnoma rodonosno ali ne. S sadnimi drevesi ravnajo ravno narobe, kakor bi morali ravnati. To isto velja tudi gledb izbora sadnih vrst, ki so tu nasajene. Vse polno jih je, a prav mnogo njih brez pravega pomena za kmetijsko gospodarstvo. Ker ne spada ta stvar v moje neposreduje poslovno področje, hočem samo to omeniti, da bi se moralo po mojem subjektivnem mnenji v sadjereji goriške okolice skrbeti za to : 1. da se trta prostorno loči od sadnega drevesa, oziroma da se vinogradi ločijo od sadišč ali nasadov sadnega drevja; 2. da se namizno sadje goji na pritiikovcih ali nizkih deblih; 3. da se določijo in strogo uvbdejo odbrane sadne vrste; 4. da se ustanovb društva za spečavanje sadja. Za izkoriščanje sadja je dandanes in sicer samo v Brdih češplja nekakega pomena. Lupijo jo, suše, ločijo koščice iz nje in spravljajo v kupčijo. Ker niso bile češplje še zrele, ko sem se mudil v Brdih in se tedaj še ni začelo sušenje, moral sem se s tem zadovoljiti, da sem si ogledal dotično pripravo: Nožičke za lupitev, lese, žveplalne skrinje. Oešplje lupijo v roki z nožički, potem jih z žveplenim parom 1 do 2 uri belijo v skrinjah, potem sušb na solnci in slednjič ločijo koščice iz njih. Ko se češplja 1 do 2 uri prekaja z žveplenim parom, ne more biti drugače, nego da se uniči vsako rastlinsko barvilo in vsaka nesnaga na njej ; praša so le, ali ni tako ravnanje v zdravstvenem oziru škodljivo. Kadar nastopi deževno vreme, preneha sušenje na solnci. Ce vztraja tako vreme, se mora sadje pokvariti. Vreduo bi bilo, da se pospeši napravlja nje „prunel“ (posušenih lupljenih češpelj brez žveplanja). V ta namen naj bi se preskrbele sušilnice, v katerih bi se češplje sušile o trajnem deževnem vremenu. Za belenje z žveplenim parom bi se morale zgraditi primerne, velike suhote, v katere bi se vlagale na lesah v tankih plasteh razširjene, olupljene češplje. Za žveplanje bi zadostovalo 10 minut časa, V Brdih je že kal ali začetek društva za spečavanje ali izkoriščanje sadja v tamkajšnjem vinarskem društvu, katero sme po svojih pravilih posredovati in pospeševati tudi kupčijo sč svežini in ohranjenim sadjem. Temu društvu stoji na čelu prav gibčna moč, oseba polna vneme za društveno delovanje. Drugi opravnik v tem društvu je mož, ki se je že bavil sd sadno kupčijo in je prav zveden v dotičnih opravilih. Ako bi se to društvo poprijelo tudi sadne kupčije oziroma izkoriščanja sadja, ni dvomiti, da hi ta izgled mogočno izpodbujal razvoj sadjetrštva na Goriškem. Zato treba, da se za zdaj na pravo društvo za spečavanje in izkoriščanje sadja osredotoči vsa pozornost. Novo postaje za plemenitev govedi Pri letošnji podelitvi plemenskih bikov belanske pasme so prejeli bike naslednji živinorejci na Tolminskem: Mihelič Anton za mlekarsko društvo v Bovcu (IG mesečnega bika) Žagar Alojzij na Žagi (20 m.), Lavrenčič Ivan v Potokih (županija Kred 11 m ), Mašera Ciril v Avšji nad Livkom (14 m.), Kurinčič Anton v Iderskem (14 m.), Lazar Josip v Volčah (15 m.), Bratuž Stefan v Kozarišči (18 m.), Leban Ivan na Volarjih (Tolmin — 21 m ), Hrnčič Matija v Zatolminu (18 m), Šorli France v Klovžah (občina Podmelec — 1.8 m.), Kovačič Ignacij pri Sv. Luciji na mostu (22 m.), Kovačič Ivan v Idriji ob Bači (13 m.), Kenda Mihael v Temlinah (Grahovo — 22 m.), Kobal Andrej na Grahovem (17 m.), Wolf Mihael v Grantu (Grahovo — 11 m.), Lapanja Ivan na Ponikvah (24 m.), Mlakar Ivan na Št. Viški gori (23 m.), Čufer Valentin v Zakojci pri Bukovem (12 m.), Ravnikar Alojzij v Cerknem (20 m.), Kofol Josip na cerkljanskih Ravnah (15 m.), Derlink Mihael v goranjih Novakah (15 m.), Jeram Andrej na cerkljan-. skem Vrhu (17 m.) Rejic Andrej v Šebreljah (14 m.). Pri tej priliki je društvo nakupilo tudi nekoliko čistokrvnih junic oziroma prvenjic, da se s časom uvede na Tolminskem čisto pleme. S tem namenom je društvo dovolil') dotičuim naročnikom, da so plačali za prejete živali samo polovico kupne cene in stroškov. Take junice oziroma prvenjice so dobili: Bovško mlekarsko društvo 2, Sorč Alojzij c. kr. poštar v Bovcu 2, Ravnikar Alojzij c. kr. poštar v Cerknem 2, Leban Ivan na Volarjih 1, Kovačič Ivan v Idriji ob Bači 1, Ilinčič Matija v Zatolminu 1, Mašera Ciril v Avšji nad Livkom 1, Rejic Andrej župan v Šebreljah 1. — Vse junice in izpodrejene živali so izključna lastnina dotičuih posestnikov, oni pa morajo prejete krave ohraniti skozi najmanj 5 let, ohraniti vsa njena teleta, junce in junice, naznaniti vsak porod najkasneje v treh dneh kmetijskemu društvu, katero si pridržuje za slučaj, ako bi hotel posestnik katero prodati, predkupno pravico. Posestnik je dolžan rediti živali po pravilih umne živinoreje in pripuščati podeljeno kravo in one, katere izpodredi, samo k čistokrvnim bikom belanskoga plemena, to je tistim, katere podeluje kmetijsko društvo. Vsako tretje leto, kadar bo prihajal čas za dobivanje novih bikov, bo moral oglasiti kmet. društvu svoje izpodrejene bike. Pri podelitvi bikov seje kmet. društvo oziralo, kolikor je bilo mogoče, na živinorejske potrebe cele tiste deželne strani, kjer želi širiti belansko pleme Toda pri županstvih ni našlo povsod potrebne podpore, kakor se sploh žalibog pogostoma godi, da nekatera županstva zanemarjajo društvene razglase in objavljene poduke v znamenito in mnogokrat nepopravljivo škodo svojih oskibovancev. Letos je bilo mnogo prošenj za bike, a iz nekaterih županij so došle prepozno — iz nekaterih ni bilo celč nobene. Kdo je kriv? Naj bo kdor hoče, a to je gotovo, da kmetijsko društvo ne more nikomur vsiljevati svojih dobrot. 5Rrb za 5adnc drcujc u j^eni in pc zimi Sadno drevo je obrodilo in s tem za letos izpolnilo svojo nalogo. Zdaj potrebuje počitka, pa tudi še posebne kmelovalčeve postrežbe. Ta postrežba pa je različna. Kakor potrebuje človek, kateri je s telesnim delom napenjal svoje moči, obilne in izdatne brane, da utolaži svojo lakoto ter se zopet okrepi, tako potrebuje tudi rastlina, katera je, obrodi vsi sad, opravila svoje delo, novega živeža, in ker ga zemlja navadno ne more koj in toliko dati, kolikor ga potrebuje rastlina, mora človek za to skrbeti, po postreže rastlini in s tem vstreže tudi samemu sebi. Poglavitna skrb sadjerejca, kateremu je za to, da mu bo lepo rastlo in redno rodilo* sadno drevje, mora tedaj biti, da povrne zemlji porabljene redilne snovi, to je, da drevju prav in o pravem času pognoji. Čas za gnojitev je odbrati po namenu, ki ga hočemo doseči z gnojitvo če hočemo koristiti cvetnemu nastavku, ki se nam kaže že v jeseni, gnojimo v jeseni, če hočemo pospeševati raščo in tvorjenje lesu, gnojimo pomladi; če pa poletu dovažamo zemlji redilnih snovij, pospešujemo s tem zarod, da se sadje lepše razvije in pravočasno dozori. Tudi ni vse eno, kako gnojimo. Če na primer stanjšamo neko množino gnojnice ter ž njo dvakrat zalivamo, izda to več, ima boljši učinek, nego če isto množino gnojnice, kakoršna je, to je nestanjšano vso knadi porabimo za gnojitev. Tako je tudi bolje, če gnojimo drevesu tako daleč proč od debla, kolikor segajo veje, ker so korenine pod zemljo tudi tako razširjene ter imajo na svojih koncih koreninice-sesalke, katere srkajo redilne snovi in jih dovažajo drevesu. Če gnojimo tik debla, koristimo malo, ker tam ni sesalk in se mora gnoj še le po zemlji do njih raztegniti, da ga kaj malega ujamejo in oddajo drevesu. Mnogokrat škodujemo celč drevesu, če gnojimo tik debla; kajti, če jo to kaj ranjeno ali načeto, loti se ga lahko gnjiloba, katere potem ni več lahko ustaviti. Koristno delo v jeseni je tudi, če zrahljamo zemljo okoli dreves in porijemo plevel. S tem odpremo zemljo zračnim vplivom, da lažej prodirajo vanjo redilne snovi iz zraka in da se one, ki se nahajajo v zemlji, tako spremenč, da jih lahko použijejo rastline. Pri razkopavanji zemlje okoli debla pa nam je paziti na to, da ne ranimo korenin ali jih ne razkrijemo in da v jeseni im puščamo na zemljišču jam; kajti v njih bi se nabirala voda in ako bi potem po zimi zmrznila, zavirala bi dihanje korenin, kar bi zel6 škodilo vspevanju drevesa. Dalje je sadjerejcu skrbeti, da ohrani drevo zdravo ter je ob-yarujo mnogih sovražnikov in škodljivcev. Drevo treba v ta nameu obrezavati ia cediti. Obrezujemo je za to, da dobi enakomerno, lepo uravnano krono, pa da mu odvzamemo nepotrebne dele v korist potrebnim, kateri ostanejo. Za pravilno obrezavanje treba spretne roke, zlasti pa za vzgajanje dreves v raznih oblikah kakor piramidah, kordonih, špalirjih itd. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli tu razlagati razne načine obrezovanja in kako se izvajajo. Omenimo naj o tem samo nekoliko. Navzdoli visečo vejo je odrezati nad gori obrneniin očesom, tako da požene potem mladiko uavzgori. Vse v krono segajoče, križem raztoče veje naj se odrežejo cisto pri deblu, da ne ostane nobcuega konca. Nikdar ni dobro, da so drevesne krone pregosto preprežene z vejami, ker se med seboj zavirajo v rasti, ker solnce in zrak ne moreta prodirati v notranje, ker se ne morejo nastavljati sadni popi in ker se ne more razvijati sadje, kar se ga vendar le zarodi. Take veje, katere so krive vseh teh neprilik, naj se izrezavajo najbolje v pozni jeseni ali po zimi, kadar prestaja rast. Snaga je pogoj zdravja ne samo pri človeku in živalih, ampak tudi pri sadnem drevji. Grintav, garjev, ušiv človek trpi in hira, tudi žival je s tako nesnago na sebi na zdravem bolna, in drevesu, če je obraščajo lišaji, gobe, mah, bršljan in enake zajedavke, godi se čisto enako. Vse take zajedave rastline pijejo sok iz drevesa, mu odtezajo, kolikor same potrebujejo redilnih snovij — in vsled tega postaja drevo pred časom starikavo, rodi malo in revno sadje, veja usiha mu za vejo, listje bledi in odpada pred časom, — drevo hira in usahne, če treba. 20 in več let pred svojo dobo. Pa ne samo to ; mariveč še huje mu škoduje zajedava zalega, katera je našla varno zavetje pod lišaji, mahom bršljanom, s katerimi je drevo odeto ter se tam množi drevesu v kvar in morda v pogubo. Ce hočemo zatreti škodljive žuželke, moramo pred vsem skrbeti, da osuažimo svoja sadna drevesa. V jeseni ali kadar nam ostaja kaj časa, ostrgajmo s primernim orodjem vso tako nesnago z dreves in namažimo potem deblo z apnenim beležem pomešanim s kravjakom in ilovico, da se ga ne bodo mogle zopet polotiti omenjene zajedavke. Po taki maži bo drevesni lub gladkeji in preženejo se mnogoteri drevesni in sadni škodljivci. Tudi gladen zajec poškoduje po zimi mnogokrat mlade drevesne nasade. Zato treba sadna drevesca pred zimo skrbno zavarovati proti njegovim zobem. Najbolje sredstvo v ta namen je, če ovijemo drevo z rožjem, slamo, ali z nalašč za to napravljeno leseno pletenino, ali pa če namažemo deblo od spodaj s takim mazilom, katero je zajcu zoperno, najnavadniša je zmes iz kravjeka, goveje krvi in ilovice. Sadno drevje ima še ogromno število drugih sovražnikov zlasti med žuželkami in le mora sadjerejec s posebno skrbnostjo pokou-fevati. V našem listu smo imeli že mnogokrat priliko poučevati, kako naj se pokončujejo te ali one vrste škodljivih žuželk, n. pr. jabolčni /badač, krvava uš, pednjač i. dr.; zato ne moremo danes vsega tega ponavljati; a to pa hočemo tudi pri tej priliki prav nujno priporočati: Pokončajte o svojem času prav marljivo gosenčje zalege na sadnem drevji, pa tudi na živih ograjah, s katerih se škodljiva golazen preseli na razne kulture, posebno pa na sadno drevje — in varujte tice-pevke, naravne sovražnice žuželk, a vaše prijateljice! Kmetovalec, zlasti pa sadjerejec bi moral, kar se da, storiti v namen, da se koristne tice-pevke ohranijo in mnogobrojno n a se le v naših krajih. On bi jim moral ceI6 pomagati, kakor delajo drugod v naprednih deželah, da se vgujezdijo v njegovih sadiščih in kadar zima pritiska in si one zavetja in živeža iščejo okoli kmetij, nastavljal naj bi jim na primernih krajih potrebne hrane, odpiral skednje in natrošal raznega zrnja ali vsaj one odpadke, ki so po miatvi ali pri čiščenju žita ostali na skednju. To dobroto mu povrnejo stotero s tem, da mu sadno drevje očistijo škodljivega mrčesa. Našo deželo, zlasti pa posamezne njene strani, bi bilo vštevati med prve sadjarske pokrajine v Evropi, ako bi se naši kmetovalci z razumom lotili pravega napredka. Pravila ^a krmljenje Vsak živinorejec naj se ravna po naslednjih navodilih : 1.) Pri majhnem delu pokladaj konjem trikrat na dan ; tega pravila se drži tudi tedaj, kadar brez posla v blevu stojč. Pri težkem delu, h kteremu prištevamo tudi hitro vožnjo, jih moraš nakrmiti 4—5 krat. Tudi žrebetom polagaj 4—5 krat na dan. Za nedelavne vole in za molzne krave zadošča dvakratno dnevno krmljenje, ktero pa naj obstoji iz več delov. Delavne vole iu pitnimi goveda napasi trikrat v dnevu ; zadnjim tudi ugaja štirikratno krmljenje. Ovce nakrmi 2—3 krat v preteku ednega dne. Navadnim prašičem polagaj trikrat, malim pujskom, doječim prasicam in pitalnim svinjam pa cel6 4—5 krat na dan. 2. ) Pripravljena in zelč vodena k laja se hitreje prebavi, kakor trda in suha, torej jo češče pokladaj. 3. ) Krmo polagaj vsak dan ob natanko določenem času. Prebavila se navadijo na določen čas in tedaj krinivo najbolj izkoristijo. Natančnost je velikega pomena za to, da se živina dobro razvija m zdrava ohrani. Če jo pustiš predolgo čakati, prehlastno žre, premalo žveči, si pokvari želodec in naposled zboli. 4. ) Prvič pokladaj slabejšo krmo, kasneje pa boljšo. Lahko prebavno klajo dajaj spočetka, zatem še le krmi težko prebavno ; lahko prebavna potrebuje namreč manj redilnih sokov za izsrkovanje hraniva, kakor težko prebavna. Pokladaj torej prvič kuhano in poparjeno krinivo, korenje, otrobovo vodo, sploh bolj vodeno krmo, kasneje pa suho in trdo. 5. ) Krmi, kolikor mogoče, enako klajo v enaki meri. 6. ) Ne dajaj h kratil preveč piče; vsako krmljenje razdeli na več delov. To pravilo velja osobito, ako pokladaš seno, slamo, svežo travo, perje itd. 7. ) Dokler živi uče ne poje prvega dela, tako dolgo mu ne pokladaj drugega. Gorko, povohano in naslinjeno krmo žival zametuje. 8. ) Klaja ne sme biti blatna ali pomešana s peskom in prstjo. Jasli in korita naj bodo vedno snažne in čiste. Iz nečiste posode živina slabo žre in klajo celo popolnoma zametuje. 9. ) Nikdar ne napajaj med krmljenjem. Voda namreč razpodi in raztanjša prebavljajoče sokove, a raztanjšani ne morejo svojega posla natanko opravljati. Konje in goveda napoji še le takrat, ko si jih nakrmil s suho klajo. 10. ) Prehod od edne krme na drugo, različno, se mora polagoma vršiti. 11. ) Po krmljenju potrebuje živina počitka, zlasti kakor pokladaš zelo obimovito (ob;lno) klajo (seno, slamo itd.). Počitek namreč pospešuje prebavljanje; napačno je mnenje, da živina pri hoji hitreje prebavlja, kakor pri počitku. Ako moraš konja precej po krmljenju zapreči, vozi nekoliko časa le korakoma. Govedu moraš privoščiti časa za prebavljanje in za prežvekovanje; čim več suhe krme požre, tem dalje prežvekuje. Nikoli ne smeš delati z voli takoj po krmljenju. 12.) Na večer vrzi v gare konjem nekoliko sena, govedi pa slame. S lem si žival želodec napolni, ali se, kakor pravimo, popolnoma nasiti. Sploh ima žival ponoči dovolj časa, da prebavi tudi bolj obimovito ldajo, zlasti aku si jo krmil poduevu z manj prostorno klajo. Razne vesti Umrli udje. — V zadnjem času je izgubilo naše društvo te-le ude : Attems grof Albert, posestnik v Ajelu. Frapporti dolet. Pavel, odvetnik v Gorici. Keršovani Ignacij, krčmar v Gorici. * M a c o r i g Klavdij, dnh. pomočnik v Bračanu. Naj počivajo v miru ! Vinske in sadne cene so letos primeroma visoke in rastejo od tedna do tedna ; samo olupljenim suhim češpljam se je v zadnjem času znamenito znižala cena od 52 na poprečno 42 gld. kvintah Vino kraško (teran) se prodaja zdaj, najboljše vrste do 36 gld. hekto; burgundec večinoma pomešan z modro Frankinjo po 26 do 28 gld.; navadna domača črnina od 18 gld. navzgori, večinoma 20 gld. in čez; Izabella briška po 17 in 18 gld.; drugod po 14 do 16 gld.; navadno briško belo vino (rebula) po 21 do 24 gld.; dornberško po 19 do 21 gld., drugod po Vipavskem so cene različne po dobroti pridelka od 17 gld. navzgori. — V Furlaniji je bilo nenavadno malo pridelka; domačo črnino prodajajo tam po 20 gld. in više. Sadja zimskega je letos prav malo in v obče je tudi revno. Na Kanalskem, posebno v Ročinju so pridelali še precej hrušk Vali-tenc, katere so šle za „petorali“ po 5 do 7 gld. kvintah Kar se je pridelalo jabolk v gorah, prodaja so prav dobro na goriškem trgu; slabarija po 5 gld. in više; srednje lepa jabolka, večinoma Dunajke (Mašanckarji) po 8 do 10 gl., — lepše do 15 gl. kvintal; — a sadna kupčija je neizmerno slabo vredjena, tako da vrže kmetu sadni pridelek primeroma malo in da so le prekupec masti z dobičkom. Tudi pospravljanje sadja je obče zelo nedostatno. Sadje prihaja večjidel v oprtnike ali pa v skrinje zmetano, odrgnjeno ali potolčeno na trg in tako seveda ne more imeti več prave vrednosti za veliko kupčijo. — Sadjarska društva bi morala to stvar v roke vzeti in vrediti sadno kupčijo tako, kakor so jo že uredila sadjarska društva na Štajerskem, na južnem Tirolskem in v drugih naprednih, sadorodnih deželah. Zato pa so prišli v dotičnih pokrajinah kmetovalci do spoznanja, koliki zaklad jim tiči v sadjereji. * * * Novo sadjarsko in vinarsko društvo snujejo v Naklem na Krasu za nakelsko-brkinsko pokrajino. V nedeljo dne 24. oktobra je bil v ta namen a Matavunu shod, katerega se je deležilo lepo število posestnikov. Zlasti Brkini se živo zanimajo za novo društvo, katero hoče skrbeti za napredek in razvoj domače sadje-reje in trtoreje in pa za vredbo kupčije z dotičnimi pridelki. Brkinske občine imajo jako ugodna tla in lepe lege za sadjerejo in že zdaj jo dobiti raznovrstnega, vmez tudi prav plemenitega sadja. A ravno v tem tiči največja napaka, da raste tam brez pravega razuma skupaj nabrana mešanica dobrih, srednjih iu slabih vrst, tako da se s sedanjim pridelkom ne d