Delo Inštituta za gozdno
in lesno gmpodarstvo
v Slouetiiji
Dragocena pomoč lesni industriji
Inštitut za goztlno in lesuo gospodarstvo Sloveraje v Ljubljani uspešn<> sodeluje z gospodarstkimi organizacijami v gozdar-stvu in lesni industriji. To sodelovanje se med drugim očitujc v skupnem izdelo-vanju investieijskih programov in pro-jektov za^reikonstrukoijo sedanjih obra-tov in naprav. Pretežnl del sredstev za raziskovalno delo v 1. 19% je i.nštitut do-bil iz gozdnega sklada LR Slovervije in sklada za pospeševanje industrije Zvezne indtlstrijsks 7'vornice, kar rnu je omogo-čilo izvedbo mnojrih za razvoj naše lesne industrije pomembnih del.
Inštitut je razdcljen im več oddelkov in sektorjev. Po izjavi inž. janeza Jermana je sektor za mehanično in površin&ko ob-delavo lesa prevzel na predlog Združenja lesne indastrije Jugoslavije proučevanje možnosti izbolj.šauja površinske obdelave lesa. To je problem. ki je povzročal na-šim podjetjem veliko težav. Inozemski trg namreč ne zahteva samo izdelikov prvovrstne kakovosti, temvep pripisuje poseben pomen tudi površinski obdelavi materiaia. Ta sredstva za površinsko ob-delavo lesa smo db nedavna uv&žali, med-tem ko proučtije sedaj inštitut možiiosti, da bi jih izdekrvali v naši državi. V sode-lovanju s kemicnimi strokovTijaki in ne-katerimi tovarnami se sedaj po reeeptu Lnštituta že proizvajajo v tovarni »Chro-mos< v Zagrebu in v Keramično-kemični tovarni v Kamniku polirne paste, ki da-jejo lakom visok sijaj. Pasie' so dobre ka-kovoeti. raizen tega pa so tudi cenejše od uvoženih.
Pomeniben uspeh je iudi obvladanje proizvoduje lužil, ki so po kakovosti eaa-fcovredna inozemskim. Raacm v naši drža-vi so <a lužila paientirali tudi v Svici ln Franciji, proizvaja pa jili fovarna barv >JtTB« v Dolu pri Lubijani. Razen tega so v inštitutu pioučili tudi postopek v zvezi z vrožiin brtzganjem lakov. V ta namen je najprimennejši švedski apaTat >Therm-O-Sprav«. Za la aparat izddiujeino spe-cialne domače niirolaike za toplo brizsa-nje, Id jfh pioizvaja >Cliromos« v 7<a-grebu. Rezultait ieg^a proučevanja je velik pi-rhranek taiko prd delu kakor pri mate-rialti. Medtein 'ko je bilo potrebno prej s hladnfmi laiki brizga-ti iri do štirikrat, za-dostuje sedaj enikralno taplo brizganje, da dobimo eiiako dobel %loj laka.
Prav taiko so uspeli izdelati tudi spe-eialne laike za parket. Parket prevlečen z noviini laiki dobi stalen sijaj in ga ni po-trebno drgndti, temTeč samo od časa do <5asa pomesti prah. Tudi te lake bodo kmalu začeli izdelovati za široko po-trošnjo.
Inštitui sodeduje s tovarnami, ki »zdelu-jejo nešteie izdelke. dokler ne dosežejo ti izdelki zadovoljive kakovosti. Razen tega cla te izdelke popnlarizira v strokovnem tisku, organizira inštitut obeasne tečaje in deraonstracije za slrokovnjnke ter delav-ce tistih tovarn, ki uporabljajo te pro-izvode.
Račun je pokazai. da bomo snmo z na-5imi lužili prihranili skupnosti 40 miliio-:iov deviznili dtnarjev na leto. incdtcm k<> 1k> znašal pri polirnih pastah ta prihranek 2'6 milijoTiov din, od iega 144 milijonov ipviznih dfinarjev                           Z. G.