V Bosni in Hercegovini:
POČASNO IN 
NERACIONALNO 
TROŠENJE SREDSTEV
Tudi letos je že golovo, da ne bodo sredstva repubhškega fonda Bosne in Hercegovine za pospeLevanje.kmet:jstva v cekrti porabljena. Prvič, vsa sredstva niso še niti zagatov-ljena. Do 20. septembra je bi-lo realiek^anih 133 namesto 219 milijonov ali le 60,5 %. Vzroki so v zaostajanju pla-čila davkov na dohodek. ka-terih 6 % tvori glavno postav-ko za ta skJad. Drugič. pred-pisi o skladiih za pospeševanje kmetijstva so se tudi letos zakasnili: sprejeti so bill šele v maju. Tretjič, republ iški za-časni proračun za prvo pol-letje je bil odobren šele ob koncu junija,
Položaj pa vendarle ni kri-ti&en, ker ra&un:)jo. da bodo Sele sedaj pospešili plačiloj davkov in talto zagofovili naj-večji del planiranih dohodkov za sklad. 2e pri pianiranju, kako naj se sklad porabi, so računali z zakasnitvijo in so tako največje izdatke določili za drugo polletje ali za četrto! tromesečje.
Za finansiranje investicij so določena sredstva v znesku 1(12 nrl:jona. Doslej je bilo porabljenih 62 milijonov. Gre za grad-n.io skladišč. za selek-1 cijo rastlin. za. ureditev po-skusnega polja za krompir, za davršitev neke ceste. staje za teleta in melKwaciio pašnikov na planinskem posef tvu Gvoz-no, za ra.ionsko razstavo v Eania Luki. za raz^iritev se-danjih drevesnic. O&tanek 40 nvlijomov bo porabl.ien za na-kup apreme za veterinarske ustanove, za ureditev dreves-i nic in maiaičnjakav in za na-| kup bikov za postaje umetne-1 ga  osemenjevamja.                   |
Težji   je   položaj   pri   sred-stvih. ki so namenjena za dru- J go svihe. Od 116 mil;jonov je | bilo doslef parat>]jenih  le 37. ' račvinajo pa. da' bodo izkori- -, stili  še  nadaljnjih  24  mUijo- | nov. Kakor računajo. ne bodo v   ceknti   porabljena   tudi  vsa sredstva   za   selekcijo   živine. za pe-emiranje semen (13.5 m\-. Hjona)    \n   kmetijsko   propa-gando.   K   temu  moramo   do-dati šo 26 milijonov nerazpo-rejcarih   sredstev,  k:   rie bod"i porabljona. ker za gotovo pri-čakujejo   zrnanjčanje  planira-nih     dohodkov    za     tolikšno vsoto.
Okrajni skladi b: morali po pi-Tinu znašati skupaj 765_ mi-lijanov    din.    Največji    šklad inia  Mostar  (150),  nato Tuzla (93)   in Banja  Luka (7S), naj-; manjšoga pa T-rebinje (15 mi-j lijoaov dinarjev).
Drobne akcije -majhni uspehi
Struktura izdatkov te navi-dez velike vsote pove, da se skladi neracionalno trašijo in da zato ni mogoče pričakovati pomembnejših rezultatov v kmetijski proftvoanji. Res je za napredek živinoreje dolo-čanih 17, za veterinarsko za-ščito pa 19. torej skupno 36 % celotne vsote. Toda paljedel-stvo bo dabilo 9, sadjargtvo (Konec na 13. strani)
POČISNG IN NERICIONALNO TEOŠENJE SREDSTEV
(Konec  s 7.  strani)
pa le 7 %, medtem ko je osta-nek 483 milijonov razdrofoljen na 36 raznih drobnih akci.iter je zato težavno govoriti o tem, da je bilo težišče postavljeno na na.jpotrebnejše. Razen te^a se okraji niso ravnali po do-lotbah sveznega in republi-škega družbenega plana in so tako določili si^etlstva tudi za ukrepe, s kaiterimi so se dolž-ni ukvarjati drugi organj.
Po zakanskih predpisih so otora.H popolnoma samostojni pri tnošem.iu svojih skladov in je zato neplanska uporaba sko-raj neit?jbcžna. 6e ni kakSnega republiiškoga teltsa, ki bi ko-
ordiniralo   okrajne   in   regio-nolne plane.
Realizacija okrajnih skladov je še bolj nesigurna. kakoT realizacija republiškega skla-da. Do septembra je bilo v ta sklad \T)lačano le 335 milijo-nov ali okrog'45%, potrošeno pa 121 milijonov. Večina okra-jev navaia koft opraviCilo ar-gument da dotekajo sredstva iz raznih, včasih tudi n^za-dostno tolmačenih gospodar-skih ukrapov in da gre zato v l€tašn.jem nerodovitnem letu težje s plačilom. Ni pa pri-mera, . da bi bil kateri.koli okraj zaradj tega zeic> v ski-beh.     ____       I. Bodnaruk